VE[^INE

- “Kaj je z ve{~inami?”

- “Ali so za`ivele?”

- “Zakaj na akcijah in sre~anjih na krojih vidimo tako malo oznak osvojenih ve{~in?”

- “Ali se ve{~ine sploh osvajajo, ali se priznavajo, ali pa se samo ne podeljujejo?”

- “In kon~no - zakaj je tako?”

Ob razmi{ljanju o zgornjih vpra{anjih se sprva zdi, da so nametana brez pravega ob~utka in s pomanjkanjem konstruktivnosti. Vendar ni tako.

Dve leti je minilo ob izdaje TP “Taborni{ke ve{~ine” in od izdaje oznak taborni{kih ve{~in. Po prvih “porodnih” te`avah, ko oznak ni bilo, in je to bil razlog slabega dela na programu taborni{kih ve{~in, temu od lanskega taborni{kega leta dalje ni ve~ tako. Oznak je dovolj. Na vodni{kih in in{truktorskih te~ajih dobijo te~ajniki kot sestavni del literature TP “Taborni{ke ve{~ine”. Same ve{~ine se v tem obdobju niso spreminjale, novih ve{~in nismo izdali. Zmede z nepoznavanjem torej ne bi smelo biti.

Vendar pa je res, da na ve{~inah v rodovih le redkokdo dela. Oznak za ve{~ine na{i ~lani na krojih ne nosijo, rodovi jih ne kupujejo. [tevilo oznak, ki jih Zadruga ZTS proda na leto, je stvarni podatek, ki to potrjuje.

V ~em je torej problem?

Vpra{ajmo se, komu so ve{~ine namenjene. GG-jem, PPjem? Da, toda kot smo `e ve~krat povedali, so namenjene predvsem predvsem njihovim vodnikom in in{truktorjem kot motivacijski pripomo~ek pri izvajanju osnovnega programa. Mislim, da ni dale~ od resnice trditev, da ~e se program taborni{kih ve{~in ne obnese, tudi z osnovnim programom ne more biti druga~e. V svojem bistvu je program ve{~in le podpora izvajanju osnovnega programa preizku{enj. Kako je torej mo`no, da rodovi vsako leto vsaj tretjini ~lanstva priznajo novo preizku{njo, ve{~in pa ne osvajajo? Ali so izbrali mnogo te`jo in za ~lane manj motivacijsko metodo dela? Te`ko verjamem. Bolj blizu resnici se mi zdi trditev, da se pri osvajanju znanj iz osnovnega programa sre~ujemo z istim problemom.

Zakaj ve~ vodnikov s svojimi ~lani ne dela na programu ve{~in? Zakaj in{truktorji, na~elniki dru`in in klubov ne naredijo dovolj pri motiviranju svojih vodnikov za delo na programu ve{~in? Ali se tu skriva na{ problem?

In zakaj in{truktorji, na~elniki in vodniki ne delajo na programu ve{~in?

Ker no~ejo?! Ker se jim zdijo ve{~ine neumne, nepotrebne? Mislim, da ne. Verjetno je razlog preprosto v tem, da niti sami ne vedo kako in ne znajo prakti~no izvesti programa ve{~in. (Seveda je jasno, da ni mo`no, da bi vsakdo obvladal vse ali ve~ino ve{~in!)

In ~e je to res, kaj storiti? To vpra{anje je te`ko in nima enega samega odgovora. Jaz predlagam vklju~itev prakti~nih znanj in primerov osvajanja ve{~in v programe vodni{kih in in{truktorskih te~ajev. ^e je problem v znanju, ki ga ljudje nimajo, jih je treba izobraziti. V mestni zvezi (MZT) smo k re{evanju tega problema pristopili pred dvema letoma s prenovo vodni{kega te~aja za vodnike GG, ki vklju~uje prakti~no izvedbo ene ve{~ine. Vsak te~ajnik si izbere ve{~ino, ki jo izvede skupaj s svojimi “sotrpini” v vodu. ^e vod na te~aju {teje osem ~lanov (kar mora biti maksimum), vsak te~ajnik vidi in do`ivi prakti~no izvedbo osmih ve{~in. Rezultati, ki jih imamo, so ve~ kot razveseljivi.

Poskusite tudi drugod!

In kje je Zveza s svojimi in{truktorskimi te~aji? Govorov o vklju~itvi programa ve{~in v in{truktorski te~aj je bilo `e doslej dovolj. Razmi{ljanj o teoreti~nem predavanju na temo ve{~in tudi. Kje je praktikum, pa {e nih~e ne ve. Ali bodo in{truktorji na te~aj pri{li z ustreznim taborni{kim predznanjem (na kar ra~una vodstvo) pa je taborni{ka znanstvena fantastika, ki z realnostjo nima prav nobene zveze.

Ale{ Posega, na~elnik MZT