KAKO SE LOTITI IZDELAVE GLASILA

Pri ustvarjanju glasila pride skoraj vedno, razen ~e se ne zalomi `e kje prej, do tehni~nih te`av. Ker je ponavadi v rodu manj{e {tevilo tabornikov (naklada ni 600, ampak recimo 200 izvodov), je smiselno razmi{ljati o fotokopiranem glasilu, ki glede uporabnosti (razen (ne)prepoznavanja zelo majhnih obrazov na skupinski fotografiji, fotokopirani na polovi~no velikost) prav ni~ ne zaostaja za tiskanim.

Za kak{ne ve~je obletnice se tiskano glasilo res spodobi, vendar je temu primerno ve~ dela. Priprava je obvezno ra~unalni{ka, ne predstavlja pa ve~jih te`av (razen zrcaljenje izpisa pri programu, ki tega ne podpira, prav tako pa te mo`nosti nima gonilnik za tiskalnik). Potem se pojavi vpra{anje priprave za tisk - paus papir s papirnice je sicer res poceni, vendar njegova kakovost v ve~ini primerov dopu{~a le zavijanje mesa in raznih pekarskih umetnin; poliestrske paus folije so precej dra`je, vendar ob tem odpadejo razni tiskarjevi izgovori, da je bila osnova slaba. Filmi so zanimivi le za ve~je fotografije (naslovnica) in barvni tisk; izdelava celega glasila (pribli`no 40 strani A5) s filmi bi bila predraga.

Pri fotokopiranju teh te`av ni. Osnova je le zrcalo (prazen list s ~rtkano ozna~enimi stolpci ter prostori za naslove in oblikovano glavo in nogo s prostorom za {tevilko strani), ki ga "dovoljkrat" izpi{emo ali fotokopiramo in potem enostavno iz urejevalnika besedil na primerno {irino izpisane stolpce ~lankov lepimo na papir (s tiskarskim lepilnim trakom mle~ne barve). Morebitne nepravilnosti popravimo z belilom. Prednost izdelave fotokopiranega glasila je v na{i stalni prisotnosti. Ves

~as nastajanja smo zraven in vemo, kaj nastaja. Pri tiskarju odda{, ~aka{ v strahu in sprejme{, kakr{enkoli izdelek je tiskar pa~ naredil - pri fotokopiranju tega strahu ni, je pa neprimerno ve~ dela.

In {e nekaj. Kljub res odli~nemu in urejenemu videzu glasila, ki je v celoti narejeno z ra~unalnikom (naslovi, noge in glave, razne sli~ice iz CD-ROMov) pa se sku{ajte omejiti le na ra~unalni{ko oblikovano besedilo, ki je resni~no bolj berljivo. Naslovi, ilustracije, celo okvirji naj bodo narejeni z roko in s tem tudi prijaznej{i. Nekaj ve~ o sodelavcih in piscih ~lankov vam svetujeta tokratna Taborova svétnika.

Matija Tonejc <matija.tonejc @ guest.arnes.si>

Kvedrov rod, Ptuj

1. odgovor

Odkar sem tabornik, tudi ~e opravljam funkcijo na~elnika ~ete, {e nisem do`ivel, da bi v na{em rodu iz{lo glasilo. To ni majhen projekt, in potrebuje nekoga, ki ima dovolj ~asa in ki je sposoben sam voditi ustvarjanje glasila. Verjamem, da obstaja kar nekaj rodov, kjer je tako osebo te`ko najti (pri nas npr. razen na~elnikov, ki pa so preobremenjeni, te naloge ne bi hotel prevzeti nih~e. Pravzaprav je tako, tudi ~e je pri{lo do tega, da smo dobili glavnega urednika, se glasilo ni premaknilo z mrtve to~ke.).

Kako dobiti sodelavce? Spet po moje napa~no vpra{anje. Ni veliko rodov, ki bi lahko med sabo iskali "sodelavce". V rodu z npr. 60 ~lani je to sploh nemogo~e. Jasno je, da bodo morali za glasilo, ~e so se zanj `e odlo~ili, skrbeti na~elniki in vodniki. V ve~jih enotah je seveda druga~e.

Naj povem na{ primer. V ~eti (skoraj{njem rodu) si `elimo izdati glasilo, vendar se nih~e izmed PP-jev ne more odlo~iti za urejanje. Bodisi ima `e tako ali tako preve~ dela (to velja za na~elnike in nekaj vodnikov), bodisi mu taborni{tvo ne pomeni dovolj, da bi sprejel tako delo (ostali vodniki in PPji). Stvari se sedaj gibljejo. Med starej{imi GG-ji smo na{li nekoga, ki je sam izrazil `eljo, da bi urejal glasilo. Zakaj ne? Glasilo bo pa~ temu primerno, hkrati pa bo najbr` iz {tevilke v {tevilko bolj{e. Lep napredek predstavlja tudi "taborni{ki" ra~unalnik, ki smo ga prejeli pred kratkim. Tako dvignemo raven motivacije. Ko bo led prebit, bo najbr` vse steklo veliko la`je.

Kar se ti~e tiskanja oz. fotokopiranja je pa~ potrebno opraviti nekaj ra~unanja. Glasilo z nekako 50 stranmi (A5) bi natisnjeno (~rno-belo) po mojih izku{njah stalo okoli 40.000 tolarjev ({tevilo izvodov niti ni tako bistvenega pomena, glavni dele` prispeva izdelava matric), ~e pa najdemo tiskarja, ki nam je pripravljen {e kaj pomagati, se lahko ta stro{ek {e zni`a (pomembno je seveda, da nekdo izmed nas poskrbi za tehni~ne podrobnosti, tako da je tiskarjevo delo edinole tisk).

Tako se morda za manj{e naklade spla~a glasilo fotokopirati (seveda izgubimo na kakovosti), sploh ~e nam kdo nudi svoje storitve ceneje ali nemara celo zastonj.

Na kratko. Glavni problem pri glasilu je ekipa, ki bo zanj skrbela. ^e te med vami ni, jo boste bolj te`ko na{li.

Klemen Kenda

<klemen.kenda @ guest.arnes.si>

Rod Kranjskega jegli~a, Spodnja Idrija

^eta Aragonitnih je`kov, Cerkno

2. odgovor

Za rodovo glasilo je najprej treba pridobiti zadosten krog resnih sodelavcev. Ti pa naj si razdelijo delo:

"eden naj skrbi za pridobivanje gradiva od vodov. Vsak vod naj, ~e se le da, priskrbi en prispevek, lahko pa tudi ve~. Vendar naj ta urednik pazi, da ne bo celo glasilo rezultat dela enega voda. Urednik naj tudi sam doda 'koti~ke' (vici pa take stvari), ki popestrijo glasilo;

"drugi naj skrbi za zunanji videz glasila. Oblikuje naj naslovnico, kazalo, {tevilke strani, razvrsti naj gradivo (prispevki, oglasi, ...), ga preuredi, ~e je potrebno, doda datum, {tevilko, letnik glasila, kdo ga je delal, nekaj izvodov pa naj ohrani v arhivu;

"tretji naj zbira fotografije, dodaja komentarje, v glavnem naj bo v stiku z ljudmi. Zbira naj {e mnenja, ankete in take stvari, ki jih dobi{ direktno od drugih ljudi;

"glavni urednik seveda vse skupaj vodi, poskrbi za sponzorje (najbolje je imeti lokalne firme, ~eprav to ne pomeni, da drugih sponzorjev ne sme biti. Jih boste pa te`je na{li, npr. Union), uredi naj tiskanje in je odgo- voren za glasilo. Na koncu pregleda prototip glasila in ga odda v tisk.

Vsak vod naj si sam zamisli svoj prispevek, priporo~ljivo pa je, da je originalen. Vsak urednik pa mora opraviti svoj del naloge ~imbolje.

Vzpodbudne besede: ^e si lepo razdelite delo, bo vse {lo kot po ledu.

@iga Virk <tomo.virk @ guest.arnes.si>

RST - Rod skalnih taborov, Dom`ale

KUPON [T. 2:

Ime in priimek:

Naslov:

Kraj in po{ta:

Rod:

Datum:

Podpis:

ZADENITE KNJI@NO NAGRADO!

IZ[EL JE KOLEDAR [PORTA ZA VSE 1998

Koledar{portazavse izhaja pri [portni uniji Sloveniji `e pet let. S skromnih sto podatkov je danes prerasel v knjigo s 456 stranmi, na njih pa se nahaja ve~ kot 5000 informacij o dogajanjih na prireditvenem in vadbenem podro~ju v ljubiteljskem {portu.

Leto{nji Koledar {porta za vse je torej v vseh pogledih najobse`nej{i doslej. @e po tradiciji je razdeljen na ve~ sklopov, s tem pa pridobi na preglednosti. Prireditve so razporejene po dnevih in po panogah; tudi pri vadbi je zaradi ve~je preglednosti uporabljena nova »formula« – razporejena je po panogah in v okviru teh po krajih oziroma {e po ponudnikih (v okviru vadbenih programov je mogo~e najti tudi ponudbe organizatorjev proste – individualne, nevodene vadbe); dodana sta {e sklopa tujih prireditev in ponudba programov [portne unije Slovenije.

Poudariti velja, da bo v prihodnje najve~ji izziv snovalcem Koledarja {porta za vse, predvsem izpopolnitev rubrike o vadbenem podro~ju. To bo odslej lo~evalo vodeno in prosto vadbo (bazeni, trim steze, tenis igri{~a, ...). Vse zainteresirane organizatorje {portne vadbe in lastnike (upravljalce) {portnih objektov in povr{in zato obve{~ajo, da podatke {e vedno lahko sporo~ajo na [portno unijo Slovenije (brezpla~ne vpisne liste lahko naro~ite po telefonu 061/311-728). Vsi podatki iz Koledarja {porta za vse 1998 (in tudi tisti, ki bodo pri{li naknadno), bodo »romali« na spletne strani ( www.k2.net/ sportzavse/ - kjer bo mogo~e tudi brskanje po najrazli~nej{ih kriterijih in seveda »interaktivno« povezovanje na ostalih petdeset medijev, ki tovrstne podatke uporabljajo v rubrikah »{port za vse«.

Brez zveste in prijazne pomo~i pano`nih in ob~inskih {portnih zvez, agencij za {port, {portnih dru{tev in klubov, podjetij in posameznikov, prijateljev in sodelavcev ter seveda medijev, nam tako obse`nega dela gotovo ne bi uspelo pripraviti.

Koledar {porta za vse 1998 je mogo~e naro~iti na [portni uniji Slovenije, Tabor 14, 1000 Ljubljana, ali po telefonu (faksu) 061/311-728, 061/1319-277, epo{ta: sportna.unija@sportnaunija.si