3
12. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 23. april 2020 Katarina Košnik
Občinski svet se je 23. aprila popoldan, prvič v času izrednih ukre pov sestal na redni seji občinskega sveta. Tokrat z upoštevanjem zaščitnih ukrepov v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana. Brez po ročevalcev so se svetniki in svetnice seznanili s poročili javnih ustanov v sofinanciranju Občine Bohinj, sprejeli sklep o določanju izhodiščne višine najemnin poslovnih prostorov in garaž v lasti Občine Bohinj ter se seznanili s porabo sredstev proračunske rezerve zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa. Celotno gradivo s poročili in povezava do videoposnetka seje sta na voljo na spletni strani Občine Bohinj. ・
Iz poslanskih klopi
Franc Kramar, poslanec v državnem zboru Spoštovane Bohinjke in Bohinjci! Najprej bi vam rad sporočil da me veseli, da se aktivnosti za izgradnjo mostu na Rju bližajo koncu in da bo most zgrajen. Za izgradnjo bo država iz Eko sklada prispevala nekaj več kot 300 tisoč evrov. Ob tem je se je s sprejetjem drugega proti korona zakonskega pake ta vključena tudi pomoč občinam z dvigom povprečnine za leto 2020 iz 589,11 evrov na 623,96 evrov. Na koncu dodajam, da sem z novo vlado začel preko stranke SAB de lovati iz opozicije, kar mi znatno zmanjša možnosti za pridobivanje no vih sredstev. Koliko bo to še mogoče je odvisno od nove sestave vlade. Koliko ima vlada posluhe za predloge opozicije bo pokazal čas. Kljub temu smo v kratkem času, ko je bila ministrica za infrastrukturo Alen ka Bratušek, uspeli uresničiti veliko. Prav takratna ministrica Alenka Bratušek je namreč v program uvrstila tudi bohinjske infrastrukturne projekte: na Ribčevem Lazu, v Stari Fužini, v Češnjici ter cesti na Ko privnik in Gorjuše, ki so v teku. Za konec vam želim, da si ob sproščanju ukrepov čim prej opomo rete in da ostajate zdravi in še naprej upoštevate priporočila za samo zaščitno ravnanje. ・
Država ob razglasitvi epidemije v začetku brez posluha za gospodarstvo Petra Ambrožič, OOZ Radovljica
Država je predolgo po razglasitvi odlašala s sprejemom ukrepov, zato je veliko podjetnikov zapadlo v nevzdržen položaj. To velja za vse tiste dejavnosti, ki so bile zaradi uveljavitve Odloka o začasni prepo vedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS pri morani zapreti vrata svojih obratov. Predvsem tisti podjetniki, z več zaposlenimi, so bili v dilemi, kaj storiti s kadrom, ki so ga gradili deset letja. Z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispev kov (ZIUPPP), ki je stopil v veljavo 29. 3. 2020, je država gospodarstvu namenila ključna ukrepa, in sicer 40 % nadomestila za začasno čakanje na delo za zaposlene in odlok plačila prispevkov samozaposlenim do 31. 3. 2022. Podjetniki so delavce odpuščali, ker država ni pravočasno dala jasnih signalov o kakršni koli konkretni pomoči, hkrati pa so se kot delodajalci dobro zavedali, da jih bodo po končani situaciji še kako potrebovali. Kmalu po začetku razglasitve epidemije so se ustavila tudi plačila in veliko podjetnikov je postalo nelikvidnih, kar se je pokazalo
ak tualno , turizem in gospodars t vo že pri izplačevanju marčevskih plač. Tako imenovanim »popoldancem« ukrepi ne pripadajo, zato jih je veliko svoje s.p.-je zaprlo. Zaprli so tudi nekateri samostojni podjetniki, ki jim ukrep o odloku plačila prispev kov ni omogočal preživetja. Državni zbor je 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omejitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki prinaša precej več rešitev za gospodarstvo kot prvi interventni zakon. Kljub temu ostaja še precej nejasnosti, katere preko pravnih služb OZS rešujemo z ostalimi državnimi inštitucijami. Delodajalci so za opravičenost do nadomestila na ZRSZ dolžni pos redovati vlogo za delavce najkasneje v 8 dneh od napotitve na začasno čakanje na delo. Tudi oprostitev plačila prispevkov za podjetnike je možna že od razglasitve epidemije dalje, enako velja za temeljni do godek. Vse popravke napak iz drugega zakona država obljublja v nasled njem paketu, ki naj bi bil sprejet do konca aprila 2020. ・
Poskus s slovenskimi in tujimi sortami krompirja, odpornimi na plesen
Marija Kalan, univ. dipl. inž. agronomije, specialistka za rastlinsko pridelavo na KGZ Kranj Osnovna naloga kmetijstva vsake države in lokalne skupnosti je pri delava hrane za oskrbo potrošnikov na območju lokalnih skupnosti in države. Poleg pridelave hrane ima opravljanje kmetijske dejavnosti pomembno vlogo tudi pri ohranjanju naravne krajine in pri varovanju naravnega okolja. V ta namen smo se Občina Bohinj in Javna kmetijska svetovalna služba, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, odločili, da na območju Bohinja v letu 2020 izvedemo poskus s krompirjem. V poskusu bomo preizku šali 7 sort krompirja, od katerih je 5 novih slovenskih sort in 2 tuji. Za vse te sorte je značilno, da so odporne na krompirjevo plesen. Glede na to bomo krompir, ki bo posajen na 4 kmetijah, pridelovali po načelih ekološke pridelave. V času rasti bomo za vse zainteresirane za pridela vo krompirja v Bohinju pripravili ogled celotnega poskusa, kjer bomo analizirali vse aktualne tehnološke ukrepe pri pridelavi. Jeseni po spravilu pridelka bomo s pomočjo Društva kmečkih žena in deklet pripravili predstavitev krajevno značilnih jedi iz krompirja in oceno jedilne kakovosti pridelanega krompirja. Krompir je imel in ima v prehrani slovenskega naroda vedno po membno mesto. Marija Terezija je z dekretom o obvezni pridelavi krompirja leta 1769 pregnala lakoto iz naših krajev. Če bo v bodoče zaradi različnih razlogov treba bolj kot doslej skrbeti za lastno pride lavo hrane, je krompir ena od poljščin, ki jo je zaradi naravnih pogojev možno pridelovati na območju Bohinja. O delavnicah, ki bodo potekale skozi rastno dobo krompirja, vas bomo pravočasno obvestili in povabili, da se nam pridružite in sprem ljate potek rasti novih sort krompirja. ・
Pepel v zabojnikih Režijski obrat Občine Bohinj
V zabojnikih za mešane odpadke se spet pojavljajo večje količine pepela. Ohlajen pepel v manjših količinah sodi med mešane komunalne odpadke, vendar le, če je odložen v vrečki, saj med praznjenjem posod izhaja v okolico. Vdihavanje pepela je zdravju škodljivo, posebno če ta nastane pri izgorevanju kartona, barvanega lesa ali pa lesa obdelanega s kemika lijami.
BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 7. 5. 2020; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.
