Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo

Pepel, ki nastane pri gorenju drv, lahko odlagate na kompost ali pa ga uporabite kot mineralno gnojilo.

Večje količine pepela lahko pripeljete na zbirni center v Bohinjski Bistrici.

ZABOJNIKOV, V KATERIH BO PEPEL ODLOŽEN BREZ VREČKE, NE BOMO PRAZNILI. ・

Vrnimo zimo v Bohinj Turizem Bohinj

Turizem je ena ključnih gospodarskih dejavnosti v občini Bohinj, ki skupaj s trgovino in žičnicami ustvarja 32 % vseh prihodkov in zagotavlja 39 % vseh delovnih mest v gospodarstvu. Destinacija Bohinj je v zadnjih štirih letih beležila nadpovprečno rast obiska, ki pa je vezana izključno na kratko poletno sezono. V zimskih mesecih je destinacija v zadnjih letih ustvarila le med 10 in 20 % vseh celoletnih nočitev. Visoka sezonskost (poletne konice, zimsko mrtvilo) ni ustrezna, niti za konkurenčnost ponudnikov namestitev in gostinskega sektorja, kakor tudi ne za kakovost bivanja lokalnih prebivalcev in pritiska na okolje. Pandemija koronavirusa, ki je v polnem razmahu, bo še dodatno izpostavila ranljivost turizma, ki se zanaša le na močno poletno sezono, in probleme, ki se pojavijo, če pride do izpada v glavni turistični sezoni. Zato bo še toliko pomembnejši razvoj močne zimske sezone v prihodnjih letih, česar se javni zavod Turizem Bohinj dobro zaveda.

Destinacija Bohinj zaostaja pri razvoju zimske infrastrukture in produktov ter tudi pri prilagajanju slednjih na spremenjene podnebne razmere (tj. zelene zime). Kljub spremenjenim podnebnim spremembam Bohinj s svojimi naravnimi danostmi in lego ni primerljiv z ostalimi zimskošportnimi središči. Ena ključnih prednosti je ta, da imamo na eni strani dve višje ležeči smučišči, na drugi pa značilno inverzijo, ki prinaša nižje temperature na dnu kotline. V zadnjih petih letih beležimo več kot 20 dni na mesec (december, januar), ko se temperatura spusti pod –2°C, kar s sodobno opremo že omogoča učinkovito tehnično zasneževanje.

Sprejetje akcijskega načrta Zima v Bohinju na 11. redni seji Občinskega sveta Občine Bohinj 27. 2. 2020 daje zeleno luč gospodarstvu, da stopi skupaj in pomaga pri razvoju zimskega turizma.

Destinacija Bohinj se z akcijskim načrtom zavezuje k načrtnejšemu, pospešenemu in bolj profesionalnemu razvoju zimskega turizma. Glavni cilj načrta je v petih letih podvojiti število nočitev v zimski sezoni in Bohinj pozicionirati kot destinacijo za nezahtevne smučarje, predvsem družine z majhnimi otroki, in kot destinacijo drugačnih pristnih 5-zvezdičnih zimskih doživetij in novih zanimivih dogodkov.

Začrtanih je 23 ukrepov v skupni vrednosti več kot 2 milijona evrov. Ukrepe bodo v partnerstvu in pod vodstvom Turizma Bohinj izvajali še Občina Bohinj, upravljavci obstoječih malih in velikih zimskih centrov ter zasebni ponudniki, med drugim nastajajoči konzorcij lokalnih ponudnikov. Vse skupaj bo moralo potekati v dobrem sodelovanju z lastniki zemljišč. Finančna sredstva za realizacijo bodo nosilci posameznih ukrepov zagotavljali iz različnih virov, od proračuna občine do proračuna RS, virov EU, zasebnih virov do bančnih posojil.

Osnovni namen akcijskega načrta je dogovoriti ukrepe, s katerimi bomo v Bohinju izboljšali obisk v zimski sezoni. Učinek ukrepov se mora pokazati v rasti zimskih nočitev, izboljšanju poslovnih rezultatov turističnih in drugih ponudnikov, vzdržnosti naložb v zimsko infrastrukturo in konkurenčnosti celotne destinacije Bohinj v zimskem obdobju. Akcijski načrt predvideva tri smeri prihodnjega delovanja, in sicer: Smer 1: Razvoj obstoječe infrastrukture in ponudbe Bohinja kot zimskorekreacijskega središča, ki temelji na (manj zahtevnem) smučanju kot nosilnem produktu. - Smučanje zagotavlja ključni motiv prihoda in kritični obseg gostov (80–90 %). - Pri tem ne bomo tekmovali z naprednimi tujimi smučišči, ampak bomo gostom v dolini ponudili umirjeno, obvladljivo in prijazno smučarsko okolje za družine z manjšimi otroki in za nezahtevne smučarje, smučarje »uživače« in smučarje, ki želijo stik z naravo in ljudmi.

Vogel, foto: BM

Smučanje je po svetu zelo razširjen šport in ocenjeno je, da število smučarjev presega število 200 milijonov. Kljub vsem naravnim spremembam in poplavi različnih športov smučanje med Slovenci še vedno ostaja med najpopularnejšimi športnorekreativnimi dejavnostmi. Poleg tega se izraz »smučanje« v akcijskem načrtu navezuje na vso paleto dejavnosti, ki se dogajajo na snegu, kot so: alpsko smučanje, deskanje na snegu, tek na smučeh, telemark itd. Poudariti velja neizkoriščen potencial turnega smučanja oz. turnega pohodništva z gorskimi kočami. Da je smučanje v najširšem pomenu besede vpeto v športnorekreativno dejavnost družin, tako tujih kot domačih, je dejstvo. Pogoji in infrastruktura pa tista dejavnika, ki zimsko destinacijo naredita atraktivno. Smer 2: Prestrukturiranje zimske ponudbe Bohinja v smeri destinacije zimskih butičnih doživetij, ki temelji na nišnem produktu, poimenovanem »Petzvezdični zimski odklop v gorski naravi«. - Bohinj s čarobno podeželsko alpsko krajino, lego v Triglavskem narodnem parku, aktivnimi kmetijami, lokalno hrano, produkti Bohinjsko, živimi običaji v zimskem času, planinami, odprtimi planinskimi kočami in inovativnimi ponudniki ter izkušenimi agencijami predstavlja potencial za oblikovanje nišnih produktov za nov profil gostov: zahtevnejši gostje – zimski raziskovalci, pretežno iz urbanega okolja. - Kot prvi v Sloveniji bomo ponudili pakete in programe z izjemnimi in umirjenimi zimskimi doživetji, ki omogočajo kratek odklop in počitek od vsakdana. Gostom bomo nudili to, kar v svetu izginja: pristen stik z domačini in lokalnim okoljem. Smer 3: Posebni zimski dogodki

Posebni športni dogodki in prireditve v današnjem času razvoja interneta pomenijo pomemben dejavnik za druženje in predstavljajo pomemben potovalni motiv. Organizirane prireditve močno vplivajo na potrošnjo obiskovalcev in škoda bi bilo pasivno opazovati, kako mimo nas v naslednjem letu oddrvi biatlonsko svetovno prvenstvo na Pokljuki in 100-letnica prvega zimskega državnega prvenstva v takratni SHS, organiziranega v Bohinju (več o tem piše Janez Pikon na spletni strani gore-ljudje).

Okvirni izračun kaže, da bi v primeru doseženega cilja povečanja nočitev v zimskem obdobju v destinaciji povečali potrošnjo za 11,6 milijona evrov letno (celotna potrošnja v trgovinah, črpalkah, gostilnah, nastanitvah, lokalih, transportu, smučiščih ...), dodatni priliv turistične takse v občinski proračun pa je ocenjen na dobrih 150 tisoč evrov na letni ravni.

Vlaganja v zasneževanje tekaških stez in smučišč ter žičniške infrastrukture malih dolinskih centrov so tudi v širšem javnem interesu, saj sočasno s krepitvijo turizma izboljšujemo tudi dostopnost do športnega udejstvovanja lokalnemu prebivalstvu. Slednje ni zanemarljivo in vlaganje v športno infrastrukturo je prihranek pri zdravljenju posledic nezdravega, športno ter gibalno neaktivnega življenjskega sloga celotne populacije.

Namesto zaključka poudarimo, da je pogoj za razvoj turizma, tudi zimskega, le izdelana ponudba, ki mora biti prilagojena ciljnim gostom in njihovim posebnim zahtevam sodobnega časa. Urejena zimska športna infrastruktura seveda zahteva svoj davek, ki ne more temeljiti na entuziazmu posameznikov in pretežno občinskih sredstvih, vendar mora biti vključena v ceno nastanitev in profesionalno upravljana s preglednim poslovanjem. Štafetna palica je sedaj v rokah turističnega gospodarstva, da se poveže in zagotovi potrebna sredstva za razvoj zimske sezone. ・