Bohinjske novice, maj 2020

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXIII 7. MAJ 2020 ŠTEVILKA 5

Ana Soklič – intervju (na 13. strani)

3

10

10

12

14

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

KULTURA

Pepel v zabojnikih

Turizem v Julijskih Alpah v času koronavirusa

Aktivnosti Društva upokojencev Bohinjska Bistrica

Sijaj železa v zgodovini

Knjiga o ravbšicih

Foto: arhiv Ane Soklič

2

ak tualno

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Spoštovani občani, razmer, kot nam jih je prinesla pandemija vi­ rusa, si nismo predstavljali niti v sanjah. Vsakodnevne novice, s ka­ terimi so nas zasipali mediji, so se vedno bolj uresničevale. Naravne nesreče in katastrofe, vse večja kriza bančnega sistema in ekonomije, kriza vrednot in za povrhu še epidemija virusa. Prav ta je svet, ki se je vrtel z vso večjo hitrostjo, ustavil. Življenje kot smo ga bili vajeni, se nam je popolnoma spremenilo. Vendar pa ne morem mimo misli, da smo Bohinjci lahko srečni, da živimo bolj »za krajem«, kjer je v teh razmerah življenje kljub vsemu lažje. Imamo naravo in tudi srečo, da do sedaj nismo imeli obolelega za virusom Covid-19. Tako vlada kot Občina sprejemata ukrepe, ki gredo v smeri varovanja zdravja in takoj za tem v pomoč podjetjem in zaposlenim. Občina Bohinj je pričela z rahljanjem ukrepov. Postopoma smo odprli vsa parkirišča, ponovno smo odprli sprejemno pisarno, kjer lahko urejate vse v zve­ zi z delom občinske uprave. V začetku maja so se sprostili najbolj radikalni ukrepi, to so med drugim prehajanje mej med občinami, odpiranje lokalov in pozneje tudi vrtci in šola. Prav zaradi sprošča­ nja ukrepov se od nas še naprej pričakuje upoštevanje predpisanih ukrepov in samo zaščitniškega delovanja. Zaradi omejenega ali pre­ kinjenega pos­lovanja in tudi zaradi omejenih tržnih razmer nas čaka tudi gospodarsko-ekonomska kriza. Da bo delo steklo čim hitreje in nemoteno je prve ukrepe že sprejela tako Evropska unija kot naša vlada. Tudi Občina Bohinj bo znotraj svojih možnosti sprejemala uk­

repe za blažitev nastalih težav. Tega se bomo lotili premišljeno, da bodo ukrepi pravični do vseh, ne le do nekaterih. Zaradi pričakovane­ ga izpada prihodka in posledično zmanjšanje odhodka, bo potrebno sprejeti rebalans proračuna, kjer se bomo odločili in določili priorite­ te. Želimo obdržati čim več projektov, posebno tiste, ki se že izvajajo in tiste, kjer je planirano tudi sofinanciranje države.

Kar nekaj starejših ljudi me je vprašalo, zakaj ne dobijo več če­ stitk ob rojstnih dnevih ali ob rojstvu otroka. Žal je tudi tu krivda virusa, kajti imamo priporočila, da se rizičnim osebam, to so sta­ rejši in mamice z dojenčki, ne pošilja čestitk v papirni obliki. Tudi devetdesetletnikov ne obiskujem po domovih, ampak jim voščim po telefonu. Takoj, ko bo to mogoče, bomo nadaljevali z že ustaljeno prak­ so. Naj vam na koncu podam še obvestilo, da bo okvirno 10., 11. in 12. maja trgovina Mercator v Bohinjski Bistrici zaprta zaradi rekon­ strukcije. Obvestilo bo pred tem podano tudi na občinski internetni strani in Radiu Triglav.

Ker so semena naša naravna in hkrati dragocena kulturna dediš­ čina, smo občine Zgornje Gorenjske, inštitut Ekosemena in RAGOR združili moči in znanje, da bi pridelovalcem povrtnin povrnili že del­ no izgubljeno sposobnost pridelave lastnih semen. V ta namen smo v letošnjem letu v začetku maja brezplačno ponudili semena povrt­ nin (grah, fižol...). Semena lahko prevzamete v sprejemni pisarni Občine Bohinj.

Pravijo, da bomo po krizi drugačni, tako mi, kot življenje. Verjetno res. Ne pozabite pa, da vedno za dežjem posije sonce!

Ostanite zdravi!

S spoštovanjem

župan Jože Sodja

Spoštljivo in previdno rahljamo ukrepe in prehajamo v novo normalnost V času prvomajskih počitnic smo ponovno odprli dostop do občinskih parkirišč in v skrajšanem delovnem času tudi sprejemno pisarno na občinski upravi. Četudi se bodo ob ugodni statistiki počasi rahljali strogi ukrepi za zajezitev epidemije, bo verjetno trajalo še kar nekaj časa, da se bo življenje vrnilo v normalne tirnice. V tem času si bomo drobne užitke na soncu, v naravi, ob vodi, v gozdovih, na svojih njivah, travnikih in vrtovih iskali v samoti ali v družbi najožje družine. Z zmernostjo in upošteva­njem vseh ukrepov tudi pri sprehodu ali počitku ob jezeru. Že v času prvomajskih počitnic smo z zaupanjem v naše občanke in občane na Občini Bohinj ponovno odprli občinska parkirišča ob jezeru in sprejemno pisarno občinske uprave Občine Bohinj.

Sprejemna pisarna je odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.

Za prihod veljajo vsi varovalni ukrepi, ki tudi sicer veljajo za zadrževanje v zaprtih javnih prostorih: vstopate posamično z masko in se držite varnostne razdalje.

Rok za oddajo prispevkov v maju

Prosimo vas, da sprejemno pisarno obiščete le v primeru, da svojih vprašanje ne morete rešiti drugače (po telefonu ali elektronski pošti).

Odprta tržnica Vsako soboto vabljeni tudi k nakupu na sobotni tržnici v Bohinjski Bistrici, kjer so vam ponovno na voljo domači bohinjski izdelki in pridelki. O preskrbi z izdelki blagovne znamke Bohinjsko v času ukrepov zaradi koronavirusa več na: https://www.bohinj.si/narocila-ponudniki/ ---V imenu župana, Občine Bohinj in štaba civilne zaščite Bohinj se vsem za družbeno odgovorno ravnanje zahvaljujemo in vas prosimo, da sledite navodilom še naprej, da ostajate strpni in solidarni do soljudi. Prosimo vas, da tudi vnaprej upoštevate priporočila in sodelujte pri majhnih korakih, ki jih skupaj delamo za vrnitev v življenje, kjer bomo ponovno lahko svobodno, brez strahu človeku segli v roko in vrnili živahnost na naše ulice, sprehajalne poti, v šole, trgovine, gostilne, kavarne in nenazadnje tudi v turistične obrate.

Aktualne informacije spremljajte na spletni strani: https://obcina.bohinj.si/

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 22. maja, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 5. junija 2020.

3

12. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 23. april 2020 Katarina Košnik

Občinski svet se je 23. aprila popoldan, prvič v času izrednih ukre­ pov sestal na redni seji občinskega sveta. Tokrat z upoštevanjem zaščitnih ukrepov v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana. Brez po­ ročevalcev so se svetniki in svetnice seznanili s poročili javnih ustanov v sofinanciranju Občine Bohinj, sprejeli sklep o določanju izhodiščne višine najemnin poslovnih prostorov in garaž v lasti Občine Bohinj ter se seznanili s porabo sredstev proračunske rezerve zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa.

Celotno gradivo s poročili in povezava do videoposnetka seje sta na voljo na spletni strani Občine Bohinj. ・

Iz poslanskih klopi

Franc Kramar, poslanec v državnem zboru Spoštovane Bohinjke in Bohinjci! Najprej bi vam rad sporočil da me veseli, da se aktivnosti za izgradnjo mostu na Rju bližajo koncu in da bo most zgrajen. Za izgradnjo bo država iz Eko sklada prispevala nekaj več kot 300 tisoč evrov.

Ob tem je se je s sprejetjem drugega proti korona zakonskega pake­ ta vključena tudi pomoč občinam z dvigom povprečnine za leto 2020 iz 589,11 evrov na 623,96 evrov.

Na koncu dodajam, da sem z novo vlado začel preko stranke SAB de­ lovati iz opozicije, kar mi znatno zmanjša možnosti za pridobivanje no­ vih sredstev. Koliko bo to še mogoče je odvisno od nove sestave vlade.

Koliko ima vlada posluhe za predloge opozicije bo pokazal čas. Kljub temu smo v kratkem času, ko je bila ministrica za infrastrukturo Alen­ ka Bratušek, uspeli uresničiti veliko. Prav takratna ministrica Alenka Bratušek je namreč v program uvrstila tudi bohinjske infrastrukturne projekte: na Ribčevem Lazu, v Stari Fužini, v Češnjici ter cesti na Ko­ privnik in Gorjuše, ki so v teku.

Za konec vam želim, da si ob sproščanju ukrepov čim prej opomo­ rete in da ostajate zdravi in še naprej upoštevate priporočila za samo­ zaščitno ravnanje. ・

Država ob razglasitvi epidemije v začetku brez posluha za gospodarstvo Petra Ambrožič, OOZ Radovljica

Država je predolgo po razglasitvi odlašala s sprejemom ukrepov, zato je veliko podjetnikov zapadlo v nevzdržen položaj. To velja za vse tiste dejavnosti, ki so bile zaradi uveljavitve Odloka o začasni prepo­ vedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS pri­ morani zapreti vrata svojih obratov. Predvsem tisti podjetniki, z več zaposlenimi, so bili v dilemi, kaj storiti s kadrom, ki so ga gradili deset­ letja. Z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispev­ kov (ZIUPPP), ki je stopil v veljavo 29. 3. 2020, je država gospodarstvu namenila ključna ukrepa, in sicer 40 % nadomestila za začasno čakanje na delo za zaposlene in odlok plačila prispevkov samozaposlenim do 31. 3. 2022.

Podjetniki so delavce odpuščali, ker država ni pravočasno dala jasnih signalov o kakršni koli konkretni pomoči, hkrati pa so se kot delodajalci dobro zavedali, da jih bodo po končani situaciji še kako potrebovali. Kmalu po začetku razglasitve epidemije so se ustavila tudi plačila in veliko podjetnikov je postalo nelikvidnih, kar se je pokazalo

ak tualno , turizem in gospodars t vo že pri izplačevanju marčevskih plač. Tako imenovanim »popoldancem« ukrepi ne pripadajo, zato jih je veliko svoje s.p.-je zaprlo. Zaprli so tudi nekateri samostojni podjetniki, ki jim ukrep o odloku plačila prispev­ kov ni omogočal preživetja.

Državni zbor je 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omejitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki prinaša precej več rešitev za gospodarstvo kot prvi interventni zakon. Kljub temu ostaja še precej nejasnosti, katere preko pravnih služb OZS rešujemo z ostalimi državnimi inštitucijami.

Delodajalci so za opravičenost do nadomestila na ZRSZ dolžni pos­ redovati vlogo za delavce najkasneje v 8 dneh od napotitve na začasno čakanje na delo. Tudi oprostitev plačila prispevkov za podjetnike je možna že od razglasitve epidemije dalje, enako velja za temeljni do­ godek.

Vse popravke napak iz drugega zakona država obljublja v nasled­ njem paketu, ki naj bi bil sprejet do konca aprila 2020. ・

Poskus s slovenskimi in tujimi sortami krompirja, odpornimi na plesen

Marija Kalan, univ. dipl. inž. agronomije, specialistka za rastlinsko pridelavo na KGZ Kranj Osnovna naloga kmetijstva vsake države in lokalne skupnosti je pri­ delava hrane za oskrbo potrošnikov na območju lokalnih skupnosti in države. Poleg pridelave hrane ima opravljanje kmetijske dejavnosti pomembno vlogo tudi pri ohranjanju naravne krajine in pri varovanju naravnega okolja. V ta namen smo se Občina Bohinj in Javna kmetijska svetovalna služba, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, odločili, da na območju Bohinja v letu 2020 izvedemo poskus s krompirjem. V poskusu bomo preizku­ šali 7 sort krompirja, od katerih je 5 novih slovenskih sort in 2 tuji. Za vse te sorte je značilno, da so odporne na krompirjevo plesen. Glede na to bomo krompir, ki bo posajen na 4 kmetijah, pridelovali po načelih ekološke pridelave. V času rasti bomo za vse zainteresirane za pridela­ vo krompirja v Bohinju pripravili ogled celotnega poskusa, kjer bomo analizirali vse aktualne tehnološke ukrepe pri pridelavi.

Jeseni po spravilu pridelka bomo s pomočjo Društva kmečkih žena in deklet pripravili predstavitev krajevno značilnih jedi iz krompirja in oceno jedilne kakovosti pridelanega krompirja.

Krompir je imel in ima v prehrani slovenskega naroda vedno po­ membno mesto. Marija Terezija je z dekretom o obvezni pridelavi krompirja leta 1769 pregnala lakoto iz naših krajev. Če bo v bodoče zaradi različnih razlogov treba bolj kot doslej skrbeti za lastno pride­ lavo hrane, je krompir ena od poljščin, ki jo je zaradi naravnih pogojev možno pridelovati na območju Bohinja.

O delavnicah, ki bodo potekale skozi rastno dobo krompirja, vas bomo pravočasno obvestili in povabili, da se nam pridružite in sprem­ ljate potek rasti novih sort krompirja. ・

Pepel v zabojnikih Režijski obrat Občine Bohinj

V zabojnikih za mešane odpadke se spet pojavljajo večje količine pepela.

Ohlajen pepel v manjših količinah sodi med mešane komunalne odpadke, vendar le, če je odložen v vrečki, saj med praznjenjem posod izhaja v okolico.

Vdihavanje pepela je zdravju škodljivo, posebno če ta nastane pri izgorevanju kartona, barvanega lesa ali pa lesa obdelanega s kemika­ lijami.

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 7. 5. 2020; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

turizem in gospodars t vo Pepel, ki nastane pri gorenju drv, lahko odlagate na kompost ali pa ga uporabite kot mineralno gnojilo.

Večje količine pepela lahko pripeljete na zbirni center v Bohinjski Bistrici.

ZABOJNIKOV, V KATERIH BO PEPEL ODLOŽEN BREZ VREČKE, NE BOMO PRAZNILI. ・

Vrnimo zimo v Bohinj Turizem Bohinj

Turizem je ena ključnih gospodarskih dejavnosti v občini Bohinj, ki skupaj s trgovino in žičnicami ustvarja 32 % vseh prihodkov in zago­ tavlja 39 % vseh delovnih mest v gospodarstvu. Destinacija Bohinj je v zadnjih štirih letih beležila nadpovprečno rast obiska, ki pa je vezana izključno na kratko poletno sezono. V zimskih mesecih je destinacija v zadnjih letih ustvarila le med 10 in 20 % vseh celoletnih nočitev.

Visoka sezonskost (poletne konice, zimsko mrtvilo) ni ustrezna, niti za konkurenčnost ponudnikov namestitev in gostinskega sektorja, kakor tudi ne za kakovost bivanja lokalnih prebivalcev in pritiska na okolje.

Pandemija koronavirusa, ki je v polnem razmahu, bo še dodatno iz­ postavila ranljivost turizma, ki se zanaša le na močno poletno sezono, in probleme, ki se pojavijo, če pride do izpada v glavni turistični sezoni.

Zato bo še toliko pomembnejši razvoj močne zimske sezone v prihod­ njih letih, česar se javni zavod Turizem Bohinj dobro zaveda.

Destinacija Bohinj zaostaja pri razvoju zimske infrastrukture in pro­ duktov ter tudi pri prilagajanju slednjih na spremenjene podnebne raz­ mere (tj. zelene zime). Kljub spremenjenim podnebnim spremembam Bohinj s svojimi naravnimi danostmi in lego ni primerljiv z ostalimi zimskošportnimi središči. Ena ključnih prednosti je ta, da imamo na eni strani dve višje ležeči smučišči, na drugi pa značilno inverzijo, ki prinaša nižje temperature na dnu kotline. V zadnjih petih letih beležimo več kot 20 dni na mesec (december, januar), ko se tempera­ tura spusti pod –2° C, kar s sodobno opremo že omogoča učinkovito tehnično zasneževanje.

Sprejetje akcijskega načrta Zima v Bohinju na 11. redni seji Občin­ skega sveta Občine Bohinj 27. 2. 2020 daje zeleno luč gospodarstvu, da stopi skupaj in pomaga pri razvoju zimskega turizma.

Destinacija Bohinj se z akcijskim načrtom zavezuje k načrtnejše­ mu, pospešenemu in bolj profesionalnemu razvoju zimskega turizma.

Glavni cilj načrta je v petih letih podvojiti število nočitev v zimski sezoni in Bohinj pozicionirati kot destinacijo za nezahtevne smučar­ je, predvsem družine z majhnimi otroki, in kot destinacijo drugačnih pristnih 5-zvezdičnih zimskih doživetij in novih zanimivih dogodkov.

Začrtanih je 23 ukrepov v skupni vrednosti več kot 2 milijona evrov. Ukrepe bodo v partnerstvu in pod vodstvom Turizma Bohinj iz­ vajali še Občina Bohinj, upravljavci obstoječih malih in velikih zimskih centrov ter zasebni ponudniki, med drugim nastajajoči konzorcij lokal­ nih ponudnikov. Vse skupaj bo moralo potekati v dobrem sodelovanju z lastniki zemljišč. Finančna sredstva za realizacijo bodo nosilci posa­ meznih ukrepov zagotavljali iz različnih virov, od proračuna občine do proračuna RS, virov EU, zasebnih virov do bančnih posojil.

Osnovni namen akcijskega načrta je dogovoriti ukrepe, s katerimi bomo v Bohinju izboljšali obisk v zimski sezoni. Učinek ukrepov se mora pokazati v rasti zimskih nočitev, izboljšanju poslovnih rezulta­ tov turističnih in drugih ponudnikov, vzdržnosti naložb v zimsko in­ frastrukturo in konkurenčnosti celotne destinacije Bohinj v zimskem obdobju. Akcijski načrt predvideva tri smeri prihodnjega delovanja, in sicer:

Smer 1: Razvoj obstoječe infrastrukture in ponudbe Bohinja kot zimskorekreacijskega središča, ki temelji na (manj zahtevnem) smučanju kot nosilnem produktu.

-- Smučanje zagotavlja ključni motiv prihoda in kritični obseg gostov (80–90 %).

-- Pri tem ne bomo tekmovali z naprednimi tujimi smučišči, ampak bomo gostom v dolini ponudili umirjeno, obvladljivo in prijazno smučarsko okolje za družine z manjšimi otroki in za nezahtevne smučarje, smučarje »uživače« in smučarje, ki želijo stik z naravo in ljudmi.

Vogel, foto: BM

Smučanje je po svetu zelo razširjen šport in ocenjeno je, da število smučarjev presega število 200 milijonov. Kljub vsem naravnim spre­ membam in poplavi različnih športov smučanje med Slovenci še vedno ostaja med najpopularnejšimi športnorekreativnimi dejavnostmi. Po­ leg tega se izraz »smučanje« v akcijskem načrtu navezuje na vso paleto dejavnosti, ki se dogajajo na snegu, kot so: alpsko smučanje, deskanje na snegu, tek na smučeh, telemark itd. Poudariti velja neizkoriščen po­ tencial turnega smučanja oz. turnega pohodništva z gorskimi kočami.

Da je smučanje v najširšem pomenu besede vpeto v športnorekreativ­ no dejavnost družin, tako tujih kot domačih, je dejstvo. Pogoji in infra­ struktura pa tista dejavnika, ki zimsko destinacijo naredita atraktivno.

Smer 2: Prestrukturiranje zimske ponudbe Bohinja v smeri destinacije zimskih butičnih doživetij, ki temelji na nišnem produktu, poimenovanem »Petzvezdični zimski odklop v gorski naravi«.

-- Bohinj s čarobno podeželsko alpsko krajino, lego v Triglavskem narodnem parku, aktivnimi kmetijami, lokalno hrano, produkti Bo­ hinjsko, živimi običaji v zimskem času, planinami, odprtimi planin­ skimi kočami in inovativnimi ponudniki ter izkušenimi agencijami predstavlja potencial za oblikovanje nišnih produktov za nov profil gostov: zahtevnejši gostje – zimski raziskovalci, pretežno iz urbane­ ga okolja.

-- Kot prvi v Sloveniji bomo ponudili pakete in programe z izjemni­ mi in umirjenimi zimskimi doživetji, ki omogočajo kratek odklop in počitek od vsakdana. Gostom bomo nudili to, kar v svetu izginja: pristen stik z domačini in lokalnim okoljem.

Smer 3: Posebni zimski dogodki

Posebni športni dogodki in prireditve v današnjem času razvoja in­ terneta pomenijo pomemben dejavnik za druženje in predstavljajo po­ memben potovalni motiv. Organizirane prireditve močno vplivajo na potrošnjo obiskovalcev in škoda bi bilo pasivno opazovati, kako mimo nas v naslednjem letu oddrvi biatlonsko svetovno prvenstvo na Pok­ ljuki in 100-letnica prvega zimskega državnega prvenstva v takratni SHS, organiziranega v Bohinju (več o tem piše Janez Pikon na spletni strani gore-ljudje).

Okvirni izračun kaže, da bi v primeru doseženega cilja povečanja nočitev v zimskem obdobju v destinaciji povečali potrošnjo za 11,6 milijona evrov letno (celotna potrošnja v trgovinah, črpalkah, gostilnah, nastanitvah, lokalih, transportu, smučiščih ...), dodatni priliv turistične takse v občinski proračun pa je ocenjen na dobrih 150 tisoč evrov na letni ravni.

Vlaganja v zasneževanje tekaških stez in smučišč ter žičniške infra­ strukture malih dolinskih centrov so tudi v širšem javnem interesu, saj sočasno s krepitvijo turizma izboljšujemo tudi dostopnost do športne­ ga udejstvovanja lokalnemu prebivalstvu. Slednje ni zanemarljivo in vlaganje v športno infrastrukturo je prihranek pri zdravljenju posledic nezdravega, športno ter gibalno neaktivnega življenjskega sloga celot­ ne populacije.

Namesto zaključka poudarimo, da je pogoj za razvoj turizma, tudi zimskega, le izdelana ponudba, ki mora biti prilagojena ciljnim gostom in njihovim posebnim zahtevam sodobnega časa. Urejena zimska športna infrastruktura seveda zahteva svoj davek, ki ne more temeljiti na entuziazmu posameznikov in pretežno občinskih sredstvih, vendar mora biti vključena v ceno nastanitev in profesionalno upravljana s preglednim poslovanjem. Štafetna palica je sedaj v rokah turističnega gospodarstva, da se poveže in zagotovi potrebna sredstva za razvoj zimske sezone. ・

LETO XXIII

Bohinj, 7. maj 2020

VSEBINA 8. ODLOK o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki 9. ODLOK o razveljavitvi odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem 10. PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj

8.

Na podlagi 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 urad­no prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) so občinski sveti Občin Bled na podlagi 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 – uradno prečiščeno besedilo, 87/12, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/17) na 1. dopisni seji dne 20.3.2020, Občinski svet Občine Bohinj na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št.

8/17 – uradno prečiščeno besedilo) na 11. redni seji dne 27. februarja 2020, Občinski svet Občine Železniki na podlagi 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št.

88/15, 68/19) na 1. dopisni seji dne 22.4.2020 sprejeli

ODLOK o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki 1. člen (1) S tem odlokom ustanavljajo občine Bled, Bohinj in Železniki (v nadaljevanju: ustanoviteljice) organ skupne občinske uprave, v okviru katerega bo deloval skupni med­ občinski inšpektorat in redarstvo, ki bo opravljal tudi naloge s področja civilne zaščite.

(2) Organ skupne občinske uprave ustanoviteljic se ustanavlja z namenom učinkovitejšega, racionalnejšega in gospodarnejšega izvrševanja upravnih in prekrškovnih nalog na področju delovanja občinskega inšpekcijskega nadzora in občinskega redarstva ter nalog civilne zaščite na območju ustanoviteljic.

(3) S tem odlokom se ureja ime, sedež, delovno področje, notranjo organizacijo, vodenje, zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za delo, pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do organa skupne občinske uprave in medsebojnih razmerji.

2. člen (1) Organ skupne občinske uprave občin ustanoviteljic se imenuje »Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki« (v nadaljevanju: MIR).

(2) Sedež MIR je: Cesta svobode 13, 4260 Bled.

(3) MIR je neposredni uporabnik proračuna Občine Bled.

(4) MIR ima žig okrogle oblike, ob notranjem robu je napis »MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN«, v sredini je napis »BLED BOHINJ ŽELEZNIKI«. Imena občin si sledijo po navedenem zaporedju, brez ločil.

3. člen (1) Ustanoviteljske pravice v imenu ustanoviteljic izvršujejo njihovi vsakokratni župani. Ustanovitelji se sestajajo na sejah, ki jih skliče župan Občine Bled, mora pa jih sklicati na pobudo župana soustanoviteljice.

(2) Za sprejem odločitve glede skupnih usmeritev MIR je potreben sporazum vseh županov ustanoviteljic. Kolikor je nujno potrebno za nemoteno delo skupne občinske uprave, lahko začasno rešitev, po načelu dobrega gospodarja, sprejme župan Občine Bled. O začasni rešitvi morata biti takoj obveščena župana soustanoviteljic in podati nanjo soglasje v roku 5 dni.

4. člen Medsebojne pravice in obveznost do skupne občinske uprave, in sicer načrtovanje ter organizacijo dela, financiranje, poročanje, opravljanja administrativnih tehničnih ter

Številka 4

strokovnih in ostalih nalog in del, ki so pomembna za delo organa, ustanoviteljice uredijo s sporazumom.

5. člen (1) MIR deluje neodvisno in samostojno pri izvrševanju svojih nalog. MIR nastopa kot organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost spada posamezna zadeva.

(2) MIR je pristojen za odločanje v upravnih zadevah na prvi stopnji, skladno s svojimi pooblastili in pristojnostmi. Na drugi stopnji odloča župan tiste občine, v katere pristojnost spada posamezna zadeva.

(3) MIR je pristojen za vodenje in odločanje v prekrškovnih postopkih v skladu z Zakonom o prekrških.

6. člen (1) MIR opravlja na območju občin ustanoviteljic naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva ter civilne zaščite, na podlagi državnih predpisov ter predpisov posameznih ustanoviteljic. MIR je prekrškovni organ občin ustanoviteljic.

(2) Ustanoviteljice so dolžne za učinkovito delovanje medobčinskega inšpektorata in redarstva skrbeti za sprejem občinskih predpisov, na podlagi katerih bo ta lahko učinkovito deloval. Predloge za sprejem oziroma dopolnitev občinskih predpisov posreduje županom tudi vodja MIR. 7. člen (1) Naloge MIR se opravljajo v skladu z letnim načrtom dela, ki ga pripravi MIR, sprejmejo pa župani ustanoviteljic. Letni načrt dela pripravi MIR v roku za pripravo občinskih proračunov.

(2) Letni načrt dela opredeljuje vsebino dela MIR ter potrebne kadrovske, tehnične in finančne vire.

(3) Vodja MIR mora pripraviti letno poročilo o delu MIR za preteklo leto, iz katerega je razvidna uresničitev letnega načrta dela in ga do konca februarja tekočega leta posredovati županom. Z letnim poročilom se seznani občinski svet ustanoviteljic.

8. člen (1) MIR mora županom ustanoviteljic posredovati obrazložen predlog letnega finančnega načrta, na podlagi izhodišč in v rokih, ki veljajo za pripravo občinskega proračuna.

(2) Ustanoviteljice bodo sredstva za delo MIR zagotavljale v svojih proračunih na podlagi potrjenega predloga financiranja, ki mora vsebovati tudi kadrovski načrt in predlog finančnega načrta z letnim načrtom dela MIR. (3) Sredstva za delovanje inšpektorata in redarstva se zagotavljajo po sledečem ključu: -53,39 % Občina Bled, -42,05 % Občina Bohinj, -4,56 % Občina Železniki.

(4) Sredstva za opravljanje nalog s področja civilne zaščite se zagotavljajo po sledečem ključu: -33,33 % Občina Bled, -33,33 % Občina Bohinj, -33,33 % Občina Železniki.

(5) Občinska uprava Občine Bled bo za MIR opravljala finančna, kadrovska in administrativno-tehnična dela, katerih stroški znašajo: - 10 % plače dveh zaposlenih v finančni službi; - 10 % enega zaposlenega v kadrovski službi; - 20 % enega zaposlenega administratorja.

Te stroške delijo občine soustanoviteljice po enakem ključu kot velja za zagotavljanje sredstev za delovanje (53,39 % : 42,05 % : 4,56 %).

(6) Podrobnejši obseg del in nalog ter način delitve stroškov ter plačila ustanoviteljice MIR določijo s sporazumom, opredeljenim v 4. členu tega odloka.

9. člen MIR nima lastnih prostorov in osnovnih sredstev za delovanje. Prostore za MIR zagotavlja Občina Bled. Nabavo osnovnih sredstev soustanoviteljice sofinancirajo v deležu iz prejšnjega člena. Osnovna sredstva, ki jih uporablja MIR, se vodijo v evidenci osnovnih sredstev Občine Bled.

10. člen (1) MIR vodi in predstavlja vodja, ki ima status uradnika na položaju in ga imenuje in

Številka 4

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

razrešuje župan Občine Bled po predhodnem pisnem soglasju županov soustanoviteljic.

(2) Vodja MIR mora imeti univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem.

11. člen (1) Vodja MIR organizira in koordinira opravljanje nalog medobčinskega inšpektorata in redarstva ter opravlja druga dela in naloge določene s sistemizacijo MIR, ki jo sprejme župan Občine Bled, s soglasjem vseh županov ustanoviteljic.

(2) Vodja MIR v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela MIR. (3) Vodja MIR odgovarja za izvrševanje upravnih nalog, ki spadajo v krajevno pris­ tojnost posamezne občine, županu in direktorju te občine, za delo organa skupne občinske uprave v celoti pa vsem županom ustanoviteljic.

(4) Vodja MIR je uradna oseba pristojna za posredovanje informacij javnega značaja s področja delovanja MIR. 12. člen Vsi zaposleni v MIR sklenejo delovno razmerje z Občino Bled. Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan Občine Bled. Pri svojem delovanju so samostojni in neodvis­ ni, v skladu s pooblastili, ki jih imajo na podlagi področne zakonodaje, tega odloka ter predpisov ustanoviteljic.

13. člen (1) Sredstva za zaposlene, materialne stroške in stroške skupnih projektov v MIR zagotavljajo občine ustanoviteljice v svojih proračunih skladno z razmerjem iz 8. člena tega odloka.

(2) Strošek dopolnilnega programa (posebne akcije, projekti, naloge, ki niso vezane na inšpekcijsko nadzorstvo in redarstvo), pokriva občina ustanoviteljica v skladu s svojim programom in se ne šteje za skupen strošek delovanja skupne občinske uprave.

Finančno razmerje do tretjih oseb (upravne takse, prihodki od glob ipd.) se obračuna v skladu s predpisi, prihodek pa pripada občini ustanoviteljici, kjer je prekršek nastal.

(3) Vsi prihodki iz naslova delovanja MIR so proračunski prihodki tiste ustanoviteljice, ki nastanejo na podlagi njenih predpisov oziroma izhajajo iz njenega območja.

(4) Ker je MIR neposredni uporabnik proračuna Občine Bled je odredbodajalec za MIR določen v Odloku o proračunu Občine Bled.

14. člen (1) Posamezna ustanoviteljica lahko izstopi iz MIR pod pogojem, da je občinski svet posamezne ustanoviteljice sprejel sklep o izstopu ter da so poravnane vse obveznosti in terjatve iz naslova MIR, z odpovednim rokom enega leta. Odpovedni rok začne teči, ko ostali ustanoviteljici prejmeta sklep občinskega sveta o izstopu, ki ga občina, ki izstopa, posreduje s priporočeno pošto. Pred sklepom o izstopu na občinskem svetu mora občina, ki želi izstopiti, podati pisno namero za izstop županoma soustanoviteljic. V času teka odpovednega roka se morajo ustanoviteljice s pisnim sporazumom dogovoriti o prevzemu kadrov, zaposlenih znotraj MIR, ki jih lahko prevzame katerakoli ustanoviteljica, ali pa predstavljajo presežne delavce. V primeru, da postanejo presežni javni uslužbenci, se vsi stroški, vezani na prekinitev delovnega razmerja (odpravnine, odškodnine ipd.), delijo v istem razmerju, kot je bilo zanje določeno financiranje.

(2) MIR preneha z delovanjem na podlagi sporazuma ustanoviteljic pod pogojem, da so občinski sveti posamezne ustanoviteljice sprejeli sklep o izstopu, ter da so poravnane vse obveznosti in terjatve iz naslova MIR, z odpovednim rokom enega leta. V času teka odpovednega roka se morajo ustanoviteljice s pisnim sporazumom dogovoriti o prevzemu kadrov, zaposlenih znotraj MIR, ki jih lahko prevzame katerakoli ustanoviteljica, ali pa predstavljajo presežne delavce. V primeru, da postanejo presežni javni uslužbenci, se vsi stroški, vezani na prekinitev delovnega razmerja (odpravnine, odškodnine ipd.), delijo v istem razmerju, kot je bilo zanje določeno financiranje.

(3) V odpovednem roku sta ustanoviteljici dolžni kriti stroške MIR dogovorjene na podlagi te pogodbe in sporazuma opredeljenega v 4. členu tega odloka.

(4) V primeru prenehanja delovanja MIR pripada posamezni občini ustanoviteljici takratna vrednost sredstev MIR v razmerju sofinanciranja pridobitve teh sredstev.

(5) V primeru, da posamezna ustanoviteljica svojih finančnih obveznosti po tem odloku in po pogodbah sklenjenih na njegovi podlagi ne poravna tri mesece zaporedoma ali petkrat v roku enega leta, se šteje, da je podala izjavo o izstopu iz MIR. V tem primeru mora v roku 30 dni poravnati vse svoje nastale obveznosti in terjatve in se s dogovoriti s preostalima ustanoviteljicama o morebitnem prevzemu javnih uslužbencev, zaposlenih znotraj MIR. Te javne uslužbence lahko prevzame katerakoli ustanoviteljica ali pa lahko postanejo presežni javni uslužbenci zaradi poslovnih razlogov. V primeru, da postanejo presežni javni uslužbenci, se stroški delijo v istem razmerju, kot je bilo zanje določeno financiranje.

15. člen Občina Bled mora imeti sklenjeno ustrezno zavarovanje za škodo, povzročeno z delom zaposlenih v MIR. Strošek zavarovanja se deli po istem ključu, kot se delijo stroš­ ki redarjev in inšpektorjev, ki so opredeljeni v 8. členu tega odloka.

16. člen Župan Občine Bled mora, s soglasjem ustanoviteljic, v skladu s 17. členom Zakona o občinskem redarstvu imenovati komisijo za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja medobčinskega redarstva, ki je pristojna za obravnavanje pritožb zoper delo občinskih

Bohinj, 8. maj 2020

redarjev. Stroške komisije nosijo občine po istem ključu, kot se delijo stroški redarjev in inšpektorjev, ki so opredeljeni v 3. odstavku 8. člena tega odloka.

17. člen Z dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Med­ občinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki (Uradni list RS, št. 112/13, Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 1, januar 2014).

18. člen (1) Ustanoviteljice objavijo ta Odlok v svojih uradnih glasilih.

(2) Ta odlok začne veljati in se začne uporabljati 1. 5. 2020.

Št. 034-2/2020-21 Bled, dne 20. 3. 2020 Župan Občine Bled Janez Fajfar l.r. Št. 070-11/2019/5 Bohinjska Bistrica, dne 27. 2. 2020 Župan Občine Bohinj Jože Sodja l.r. Št. 9000-2/2020-017 Železniki, dne 22. 4. 2020 Župan Občine Železniki mag. Anton Luznar l.r.

9.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – urad­ no prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 - uradno prečiščeno besedilo), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 31/18) je Občinski svet Občine Bohinj na 12. redni seji dne 23. aprila 2020 sprejel

ODLOK o razveljavitvi Odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem 1. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. l. RS, št. 34/96, Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/04, 6/05).

2. člen Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-0008/2019 Bohinjska Bistrica, 23. april 2020 Župan občine Bohinj Jože Sodja

10.

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – urad­ no prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 106. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) ter 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradi vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 12. redni seji, dne 23. aprila 2020 sprejel

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 4

PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj 1. člen Četrta alineja 7. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/15 in 2/18) se spremeni tako, da se glasi: »- Občina Bohinj lahko v javnem razpisu pri posameznih ukrepih določi podrobnejše pogoje, omejitve ter upravičence za dodelitev sredstev,« 2. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: »Upravičenec mora imeti sedež ali lokacijo registrirane poslovne enote, oziroma stalno prebivališče v občini Bohinj, pri naložbah pa mora biti lokacija naložbe v občini Bohinj, razen če je pri posameznem ukrepu določeno drugače.»

3. člen V prvem odstavku 27. člena se za tretjo alinejo doda novo alinejo, ki se glasi: »- spodbujanje začetnih investicij ter obratovanja zimskih centrov,« Za dosedanjo četrto alinejo se doda novo alinejo, ki se glasi: »- ohranjanje obstoječih zaposlitev v trgovinski dejavnosti in dejavnosti javnih storitev na podeželju,«.

--------

Bohinj, 8. maj 2020

strošek nakupa zemljišč, strošek komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, strošek izdelave projektne in investicijske dokumentacije, strošek licence, strošek programske opreme, strošek nakupa patenta, strošek nakupa nepatentiranega tehničnega znanja.

Sofinanciranje obratovalnih stroškov, ki se neposredno nanašajo na obratovanje, smučarske ali druge športne infrastrukture (npr. elektrika, voda, gorivo).

Vsi zgoraj navedeni stroški morajo biti povezani z zagotavljanjem zimske športne infrastrukture in obratovanjem zimskega centra.

Višina sofinanciranja: Sofinanciranje investicij, opreme in tekočih stroškov do največ 100 %. Delež sofinanciranja se natančneje določi v javnem razpisu.

Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV).

----

Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije.

Omejitve: najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca in ostale omejitve se določijo z javnim razpisom, naložba v opremo in stroje ne sme biti povezana z nastanitveno ali gostinsko turis­ tično dejavnostjo.« 5. člen

Dosedanja četrta alineja postane peta alineja, dosedanje peta do dvanajsta alineja postanejo sedma do štirinajsta alineja.

V 32. členu se pri četrtem odstavku zamenja četrta alineja, tako, da se glasi: »- Prednost pri prijavi imajo podjetja, ki prijavljajo osebe s stalnim prebivališčem na območju občine Bohinj.«

4. člen

6. člen

Za 31.a člen se doda nov, 31.b člen, ki se glasi: »31.b člen (Spodbujanje začetnih investicij ter obratovanja zimskih centrov) -----

----

Namen ukrepa: spodbujanje naložb v zimsko smučarsko in drugo zimsko športno infrastrukturo v zimskih centrih in s tem vzpostavitev boljših možnosti za obratovanje, razvoj in povečanje obsega oz. podaljšanje zimske turistične sezone, sofinanciranje obratovalnih stroškov v času zimske sezone zimskih centrov.

Predmet pomoči: Sofinanciranje investicij v lastna osnovna sredstva v zimskih centrih za potrebe zimske sezone, sofinanciranje obratovalnih stroškov, ki so povezani z zasneževanjem in obratovanjem smučarske ali druge športne infrastrukture v zimskem centru za potrebe zimske sezone.

Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), društva, ustanovljena na podlagi Zakona o društvih, zadruge, ustanovljene na podlagi Zakona o zadrugah.

Upravičenci morajo imeti sedež ali lokacijo poslovne enote na območju občine Bohinj ali Soriške planine in upravljajo z zimskim centrom na območju občine Bohinj ali Soriške planine.

-----

Pogoji: upravičenec mora imeti veljavno koncesijo za žičniške naprave (v primeru smučišča), naložba se mora izvesti na območju občine Bohinj ali Soriške planine in se mora ohraniti in ostati v lasti upravičenca vsaj 5 let po izplačilu sredstev, za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in oprema, nakup zemljišč), stroji in oprema se morajo uporabljati za dejavnost, ki je predmet prijave na javni razpis, upravičenec pa ima to dejavnost registrirano v uradnem poslovnem registru ali v statutu društva.

Upravičeni stroški: Strošek investicij v zimske centre za potrebe zimske sezone (t.j. investicij za potrebe obratovanja, razvoja ali razširjanja zimske športne in druge rekreativne ponudbe) in sicer: -- nakup naprav, opreme in strojev za obratovanje in vzdrževanje infrastrukture ter zasneževanje v zimskem centru za potrebe zimske sezone,

Za obstoječim 32. členom se doda nov 32.a člen, ki se glasi: »32.a člen (Ohranjanje obstoječih zaposlitev v trgovinske dejavnosti in dejavnosti javnih storitev na podeželju) Namen ukrepa: ohranjanje trgovske dejavnosti in dejavnosti javnih storitev na podeželju.

---

Predmet pomoči: sofinanciranje ohranitve obstoječih delovnih mest in samozaposlitev.

Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).

--

Splošni pogoji: Sofinancira se obstoječe zaposlitve ali samozaposlitve v trgovinah ter podjetjih, ki so pomembne za občane in druge prebivalce v smislu zagotavljanja osnovnih dobrin ter storitev v naseljih.

Prednostno se sofinancira zaposlitve ter samozaposlitve v trgovinah z živili, kmetijsko opremo, tehnično opremo ali elektrotehniko ter zaposlitve v podjetjih, kjer občani in drugi prebivalci lahko koristijo poštne storitve.

Prednostno se zagotavlja sofinanciranje v podjetjih iz prejšnje alineje, ki imajo sedež ali poslovno enoto izven upravnega središča (Bohinjska Bistrica), razen v primerih, ko se le-tu nahaja/jo kot edine tovrstne trgovine ali storitve, ki prinašajo korist vsem prebivalcem Bohinja.

Obstoječa zaposlitev ali samozaposlitev mora biti izvedena pri podjetju ali poslovni enoti na območju občine Bohinj. Podrobnejša opredelitev upravičenih območij pa se opredeli z javnim razpisom.

Delovno mesto, za katerega se dodeli finančna pomoč, se mora ohraniti vsaj 2 leti po zadnjem prejemu pomoči. V primeru, da se delovno mesto ukine pred potekom 2 let po zadnjem prejemu pomoči, mora prejemnik dodeljenih sredstev le-ta vrniti.

Rok za vračilo sredstev je 90 delovnih dni od dneva prejema poziva.

Zaposlitev se dokaže z M1 obrazcem ter pogodbo o zaposlitvi in ostalimi dokazili opredeljenimi v razpisu.

Samozaposlitev se dokaže z dokazilom o registraciji podjetja in potrjenim obrazcem M1/M2.

Dodatni pogoji se določijo v javnem razpisu.

--

Upravičeni stroški: stroški v višini do 3 minimalnih mesečnih bruto plač.

----

---

---

--

Višina sofinanciranja: višina sofinanciranja upravičenih stroškov se določi z javnim razpisom in ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 4 ---

----

Bohinj, 8. maj 2020

KONČNE DOLOČBE

Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije.

Omejitve: Prijavitelj, ki je v zadnjih 2 letih za zaposlenega že prejel sredstva po tem Pravilniku iz ukrepa za odpiranje novih delovnih mest oz. v tekočem letu zaproša ali bi bil upravičen za dodelitev sredstev za prvo zaposlitev ali samozaposlitev po tem Pravilniku, ni upravičen do dodelitve pomoči po tem ukrepu.

Ohranitev delovnega mesta in samozaposlitve se sofinancira samo v primeru, da ima podjetje ali samostojni podjetnik registriran sedež ali poslovno enoto v obratu za katerega oddaja vlogo.

Dodatne omejitve se določijo v javnem razpisu.

Delovno mesto, za katero je pridobljena pomoč, se mora ohraniti vsaj 2 leti po prejemu pomoči.«

7. člen Ta Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-5/2020/4 Bohinjska Bistrica, 23. april 2020 Župan Občine Bohinj Jože Sodja

RAZPISI IN OBVESTILA

Bohinj, 8. maj 2020

OBČINA BOHINJ OBČINSKI SVET Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Triglavska cesta 35 4264 BOHINJSKA BISTRICA

Določbe o posameznih priznanjih in postopki za podelitev priznanj so podrobneje obrazložene v Odloku o priznanjih Občine Bohinj, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Bohinj, št. 10/2016 in je dostopen tudi na spletni strani Občine Bohinj https:// obcina.bohinj.si/Files/eMagazine/23/105582/Uradni%20vestnik%20Obcine%20Bohinj%20st.%2010%20-%202016.pdf

Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 10/2016), in sklepa 4. korespondenčne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja

Dodatne informacije v zvezi z razpisom pobudniki lahko dobijo pri Jožici Hribar Vučko, na tel. (04) 577-01-00, 577 01 14.

JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Občine Bohinj v letu 2020 1. Predmet razpisa:

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva občane, politične stranke in neodvisne liste, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti, da posredujejo pobude oziroma predloge za podelitev priznanj Občine Bohinj v letu 2020.

2. Vrste priznanj in kriteriji za podelitev: 2.1. Naziv častni občan Občine Bohinj Je najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom za posebno pomembno delo in za zasluge, ki predstavljajo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine.

2.2. Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom za življenjsko delo, za njihove pomembne dosežke in rezultate, ki predstavljajo trajen prispevek k razvoju občine in so pomembni za delo in življenje v njej ter za njen ugled.

2.3. plaketa Občine Bohinj Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za njihove večletne pomembne dosežke ter rezultate, ki predstavljajo prispevek k razvoju občine in so pomembni za njen ugled.

2.4. Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za dosežke in rezultate, ki so plod večletnega dela in pomembni za ugled občine, ali za požrtvovalnost in človekoljubje, ki ga izkažejo s svojimi dejanji v preteklem letu.

2. Vlaganje pobud: Pobuda mora biti posredovana na obrazcu »Predlog za podelitev občinskega priz­ nanja Občine Bohinj za leto 2020«, ki je priloga tega razpisa.

3. Rok za oddajo pobud: Predlagatelji oz. pobudniki morajo svoje pobude posredovati najkasneje do 31. maja 2020, na naslov: Občina Bohinj, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom - “ZA RAZPIS - PRIZNANJA OBČINE BOHINJ”.

Pobude oziroma predloge bo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnavala v skladu določbami Odloka o priznanjih Občine Bohinj, sprejela ustrezen sklep za podelitev in ga posredovala Občinskemu svetu Občine Bohinj v potrditev. Številka: 094-0001/2020 Bohinjska Bistrica, 8. maj 2020 Predsednica Komisije Občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Tanja Erlah

JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP RL-12 (Ob Jezernici) Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17), v povezavi s 50. in 60. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17- uradno prečiščeno besedilo), župan Občine Bohinj izdaja

JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP RL-12 (Ob Jezernici) I.

Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP RL- 12 (Ob Jezernici)(v nadaljevanju: OPPN Ob Jezernici), ki ga je izdelalo podjetje Atelje Ostan Pavlin d.o.o., Ulica na Grad 8, 1000 Ljubljana., št. projekta AOP-8/17, april 2020.

Območje OPPN zajema naslednja zemljišča ali njihove dele: Parcele 1140/1, 1140/84, 1140/112, 1140/113, 1140/114, 1143/1, 1143/2, 1143/3, 1144, 1145/2, 1145/3, 1290/3, 1293/3, 1293/4, 1293/13, 1293/27, 1297/2, vsa katastrska občina 2199 Savica.

II.

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN Ob Jezernici bo potekala od ponedeljka, 25. maja 2020, do vključno torka, 30. junija 2020, in sicer: -- od 25. maja 2020 do vključno 30. junija 2020 na spletni strani Občine Bohinj na naslovu https://obcina.bohinj.si/objava/137866 -- od 1. junija 2020 do vključno 30. junija 2020 v tiskani obliki v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica, v poslovnem času Občine Bohinj.

Javna obravnava bo potekala:

III.

RAZPISI IN OBVESTILA --

17. junija 2020 ob 17. uri v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

V primeru morebitnih ukrepov zaradi širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki bi preprečevali izvedbo javne obravnave, bo Občina Bohinj pravočasno obvestila o morebitni drugačni izvedbi javne obravnave.

IV.

V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo.

Pripombe in predloge je možno podati do vključno 30. junija 2020 in sicer v: -- ustni ali pisni obliki, na predpisanem obrazcu, neposredno na javni obravnavi, navedeni v točki III. oziroma v -- pisni obliki, na predpisanem obrazcu, ki se ga pošlje na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, z oznako »Javna razgrnitev OPPN Ob Jezernici‒ pripombe« ali na elektronski naslov: obcina@bohinj.si.

--

--

Bohinj, 8. maj 2020

elektronski pošti z datumom pošiljanja največ 30. junij 2020.

Nečitljive in nepodpisane pripombe se ne bodo obravnavale.

Obrazec za podajo pripomb je priloga razgrnjenega gradiva na spletni strani Občine Bohinj dostopen pa je tudi na sedežu Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica.

Občina Bohinj bo proučila pripombe in predloge podane v okviru javne razgrnitve in do njih zavzela stališča ter po končani javni razgrnitvi z njimi seznanila javnost preko spletnih strani Občine Bohinj.

V.

Javno naznanilo se objavi na spletnem portalu občine (obcina.bohinj.si), v občinskem časopisu Bohinjske novice in na oglasni deski v prostorih Občine Bohinj, Triglav­ ska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Številka: 350-128/2016/28 Bohinjska Bistrica, 28. 4. 2020

Pisne pripombe se bodo upoštevale le z datumom: po pošti na uradnem poštnem žigu z datumom do vključno 30. junija 2020,

Občina Bohinj Jože Sodja, župan

PREDLOG ZA PODELITEV OBČINSKEGA PRIZNANJA OBČINE BOHINJ ZA LETO 2020 datum:............................

Predlagatelj:

...................................................................................................................................................................................................................................................................................... ime, priimek in naslov predlagatelja VRSTE PRIZNANJ OBČINE BOHINJ (Označite eno priznanje): 1. Naziv častni/a občan/ka Občine Bohinj 2. Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo 3. Plaketa Občine Bohinj 4. Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke ZA OBČINSKO PRIZNANJE PREDLAGAM / PREDLAGAMO: Podatki o kandidatu: __________________________________________________________________________________________________________________________________________ ime in priimek kandidata / ime institucije / zavoda / društva __________________________________________________________________________________________________________________________________________ izobrazba: srednja, V, VŠ, akademski naziv/...

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA: .................................................................................................................................................................................................................................................................................... .................................................................................................................................................................................................................................................................................... .................................................................................................................................................................................................................................................................................... .................................................................................................................................................................................................................................................................................... .................................................................................................................................................................................................................................................................................... .................................................................................................................................................................................................................................................................................... ....................................................................................................................................................................................................................................................................................

PODPIS:

IZPOLNI ORGAN OBČINE: Datum prejema predloga:.............................................................................................................................

Predlog obravnavan na seji KMVVI, dne :....................................................................................................

SKLEP KMVVI:

A) utemeljen

B) neutemeljen

C) prerazporeditev

PREDLOG ZA PODELITEV OBČINSKEMU SVETU (obrazložitev): .................................................................................................................................................................................................................................................................................... .................................................................................................................................................................................................................................................................................... .................................................................................................................................................................................................................................................................................... ....................................................................................................................................................................................................................................................................................

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

Turizem v Julijskih Alpah v času koronavirusa Skupnost Julijske Alpe

Skupnost Julijske Alpe združuje 12 slovenskih občin (Bohinj, Bled, Radovljica, Kranjska Gora, Gorje, Jesenice, Žirovnica, Brda, Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči) ter njihove Lokalne turistične or­ ganizacije in javni zavod TNP. Zaradi hudih posledic, ki jih epidemi­ ja prinaša turizmu, so ustanovili skupino za ponovni zagon panoge na tem območ­ju, imenovano Re-set Team, v kateri sta poleg županov in direktorjev LTO-jev ter javnega zavoda TNP tudi razvojni agenciji RAGOR in PRC Tolmin.

V četrtek, 23. aprila, je skupnost pripravila videokonferenco, na katero so povabili vse turistične ponudnike Julijskih Alp. Konference se je udeležilo 160 ponudnikov, in kot pravi koordinator skupnosti, Klemen Langus, »smo s tem vsekakor okrepili sodelovanje na nivoju skupne destinacije Julijske Alpe«.

Nekaj podatkov za uvod: V letu 2019 je bilo na območju skupnosti Julijske Alpe 44 353 tu­ rističnih postelj kar v slovenskem merilu predstavlja 26 odstotni de­ lež. Ustvarili so več kot 4 milijone nočitev, kar prav tako predstavlja 26 odstotni delež. V panogi Gostinstvo in turizem so ustvarili več kot 200 milijonov evrov prihodkov in več kot 2.000 delovnih mest. Delež prenočitev tujih gostov je 83,8 odstoten, delež prenočitev domačih pa 16,2 odstoten.

Skupnost Julijske Alpe je o svojih predlogih za reševanje panoge seznanila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministr­ stvo za javno upravo ter Slovensko turistično organizacijo, Triglavski narod­ni park se je obrnil na Ministrstvo za okolje in prostor, prav tako pa so ponudnikom gostinskih in turističnih storitev na svojem območ­ ju poslali predloge z usmeritvami. Komunikacijske akcije so pripravlje­ ne, prav tako pa destinacije pripravljajo tudi nove vloge za spremenjen razpis za vodilne destinacije, ki ga je objavila Slovenska turistična or­ ganizacija.

Na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo so poslali osem ključnih predlogov, in sicer: Podaljšanje ukrepov iz 2. koronapaketa, kot je znano, bo turizem svoje mesto našel šele v tretjem paketu držav­ nih ukrepov. Predlog za nadomestila izpada dohodka gostinskih podje­ tij v višini fiksnih stroškov, ki se nanašajo na prepoved dela je v presoji, prav tako možnost skrajšanja delovnega časa. Ukrepi za zagotovitev likvidnosti, tudi za male podjetnike, so sprejeti, še vedno pa ni znano, kako je s pospeševanjem izplačil zahtevkov za evropska sredstva, z vavčerji kot dodatku regresu, s prilagoditvijo nove finančne perspekti­ ve ter z aktiviranem razvojnega dela Zakona o TNP. V drugi fazi, fazi zagona panoge, Skupnost Julijske Alpe pričakuje čimprejšnje posredovanje priporočil, natančnih navodil in datumov za zagon turizma, čimprejšnje posredovanje priporočil in natančnih navodil za izvedbo dogodkov, vzpostavitev bilateralnih meddržavnih dogovorov o sproščanju potovanj in okvirne napovedi, enotnejše ko­ municiranje panoge z mediji ter likvidnostno podporo zavodom za tu­ rizem, ki so prav tako ostali skoraj brez sredstev za svoje delovanje.

Skupnost Julijske Alpe se zelo dobro zaveda, da jo samo čakanje na ukrepe države ne bo rešilo, zato je sama sprejela številne ukrepe.

Med njimi so skupne usmeritve za ponudnike in občine, skupna kampanja in skupni razvoj.

Skupne usmeritve za ponudnike Julijskih Alp: -- cen ne nižamo, -- ne odpovedujemo rezervacij, pač pa jih prestavljamo, krepimo desti­ nacijski rezervacijski sistem, LTO-ji se odpovedo proviziji, -- kupujemo lokalno, -- razvojne agencije pomagajo podjetjem pri koriščenju ukrepov vlade.

Skupne usmeritve za občine Julijskih Alp: -- višina turistične takse, pristojbine in parkirnine se ohranijo na lan­ skoletni ravni -- komunalne storitve, NUSZ: možnost odloga plačila, obročno odpla­ čevanje, odkupi terjatev; -- Za čas prepovedi obratovanja se oprosti plačevanje najemnin, po­ pust do konca leta 2020

10

-- Ohraniti pogodbo Skupnosti Julijske Alpe, NE zmanjševati prora­ čunov LTO -- Ukiniti podporo novim sobodajalcem, uvesti podporo manjšim pod­ jetniškim projektom v boju zoper COVID 19.

Ukrepi za blaženje posledic karantene: -- Navdihujoča sporočila destinacij -- Ohranjanje stikov z gosti -- Klasična promocija -- Enotna sporočila Julijskih Alp in destinacij Pomembna je skupna kampanja Julijskih Alp, v kateri predstavlja­ mo svoje atribute in prednosti, razmišljamo tudi o skupni otvoritvi sezone pohodniške poti Julijana (Juliana Trail).

Kaj se bo zgodilo, ko bomo prišli do ponovnega zagona panoge?

Treba bo okrepiti vrednost produktov z dodajanjem ugodnosti, ok­ repiti promocijsko prodajne in komunikacijske aktivnosti ter slediti kampanjam Slovenske turistične organizacije.

Sledijo novi pristopi za razvoj panoge, med katerimi so odgovorno trženje, krepitev lokalnih oziroma destinacijskih rezervacijskih siste­ mov in direktnih rezervacij ponudnikov, kakovostne digitalne plat­ forme in orodja, trajni kakovostni odnosi, znamčenje, novi poslovni modeli in krepitev znamke Julijske Alpe.

Osrednje sporočilo vseh priporočil in ukrepov je: Kaj moram spre­ meniti, da bom uspešen v novi realnosti?

Izjemno pomembno namreč je, da ne samo da razumemo današnjo situacijo, pač pa moramo razumeti tudi situacijo in novo realnost, ki nas čaka ob novem zagonu panoge. Kako bomo živeli, kako bomo po­ tovali, katere navade bo treba spremeniti, kaj nas čaka?

Konec koncev so pred nami tudi strateške teme, ki ji bomo naslav­ ljali v prihodnjih letih:

1. PRIDOBITEV FINANČNEGA PROGRAMA LAS ALI CTN ZA JULIJSKE ALPE V NOVI FINANČNI PERSPEKTIVI 2021-2027, ker so JA: 1.

2.

3.

4.

Narodni park - TNP Demografsko ogroženo območje Obmejno območje Gospodarsko zelo ranljivi –močno odvisni od turizma

1.

2.

Se prilagodi novi situaciji in podpira prehod oziroma RE-SET Zelena smer se krepi (mobilnost, upravljanje obiska, produkti iz­ ven sezone ...)

Povečuje se neodvisnost destinacije (rezervacijski sistemi, hrana, energija itd.)

2. NOVELACIJA RAZVOJNEGA NAČRTA TRAJNOSTNEGA TURIZMA DO 2025

3.

Pred nami so novi izzivi. Na stara pota se ne bo moč več vrniti, nove poti pa morajo biti zastavljene tako, da bodo zagotavljale dolgoroč­ no vzdržnost med prebivalci in obiskovalci, z razvojem in zavedanjem lokalnega potenciala, vrednosti, ki jo ima Skupnost Julijske Alpe, kre­ pitvijo identitete in popolno usmeritvijo v trajnostni razvoj. Za dobro ljudi, panoge, Slovenije in planeta. ・

Aktivnosti v Društvu upokojencev Bohinjska Bistrica zaradi virusa COVID-19 niso zamrle Olga P. Gorišek, DU BB

Tudi DU Bohinjska Bistrica se je vključilo v pomoč pri reševanju te­ žav zaradi koronavirusa. Naš predsednik Stane Gorenc pravi: »Nismo čisto zamrli, pomagamo lokalni skupnosti, kolikor se da.« Med drugim naše članice šivajo zaščitne maske. Idejo, da pristopimo k temu, da pomagamo, sta med pogovorom dobila predsednik in član društva S. Zorko. Zakaj smo se odločili, da pomagamo Občini? Menimo, da ne moreš samo zahtevati – včasih je dobro, da kaj daš in pomagaš. Ideja je padla in akcija, koordinacijo je prevzela podpredsednica društva Nuša Urh in jo skupaj z ostalimi članicami društva tudi uspešno izpeljala.

11

iz na ših kr a je v

Društvo je nabavilo material in se vključilo v delo CZ. Prav lepo so si razdelile delo: Vera Urh, Vida Kikelj in Nuša Urh so krojile maske, kar 17 pa jih je šivalo: Francka Perše, Zora Štros, Ivanka Colja, Ivica Torkar, Minka Pfaifer, Nada Zupan, Mira Mencinger, Joži Stare, Marica Kočevar, Marija Vidmar, Majda Rozman, Malka Čufer, Martina Tavčar, Marjana Logar, Joži Žmitek, Nuša Urh in Zorka Arh. Tretja skupina je maske in rokavice pakirala v vrečke, koordinator pa razvaža vse skupaj od ene do druge, od vrat do vrat in na koncu dostavi CZ, ta pa naprej občanom.

Ja, to so naše članice, ki so pripravljene pomagati prebivalcem Bo­ hinja v teh težkih časih. Tako smo civilni zaščiti 3. 4. oddali v uporabo 519 pralnih mask, ki jih je civilna zaščita lahko poslala tistim, ki jih še niso dobili.

17. 4. smo civilni zaščiti v uporabo oddali še 550 pralnih mask.

Zato se predsednik Stane Gorenc zahvaljuje prav vsem, ki ste sodelo­ vali pri tej akciji, da smo skupaj nekaj prispevali za naš Bohinj in naše občane. Posebna zahvala gre tudi podpredsednici za uspešno koordi­ niranje med vsemi sodelujočimi.

Je pa trenutna situacija pripeljala tudi do tega, da so se starejši začeli bolj zanimati za učenje uporabe računalnikov in pametnih telefonov.

Zato so se, kot je povedal predsednik DU Bohinjska Bistrica, z OŠ dr.

Janeza Mencingerja že dogovorili, da se bo jeseni organiziral tečaj.

Bili smo tudi dobrodelni, naš stari računalnik in tiskalnik smo poda­ rili za učenje od doma.

Vse ostale aktivnosti so do nadaljnjega odpovedane. Tako v društvu opravljamo samo tekoče posle.

Vse člane društva obveščamo, naj se tisti, ki potrebujete naročilnico za kurilno olje, obrnete na svoje poverjenike ali na predsednika.

Tudi tokrat vas pozivamo, da se držite navodil, ki so vsak dan objavljena v vseh medijih javnega obveščanja. Pojdite v naravo, na krajše sprehode, vendar sami oz. z družinskimi člani. Ne družite se v skupinah.

Društveni dom na Bohinjski Bistrici je do nadaljnjega zaprt. Za vse dodatne informacije lahko pokličete našega predsednika DU BB Stane­ ta Gorenca na tel. št. 041 406 375, vsak dan med 10. in 12. uro.

Ostanimo še naprej odgovorni in zdravi! ・

V slovo gospe Cilki Mazi

Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Predaja - prevzem mask CZ, foto: DU BB

Brezkompromisno se je šiviljam pridružila tudi naša dolgoletna čla­ nica Francka Perše, ki je v soboto, 11. aprila, praznovala 90-letnico.

Francka je svojo rano mladost preživela v izgnanstvu v Nemčiji. Po voj­ ni se je izučila za šiviljo in svojo upokojitev dočakala kot vodja izmene v obratu Almira v Bohinjski Bistrici. Vse od upokojitve je aktivna člani­ ca Društva izgnancev Bohinja, Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Društva invalid Bohinj.

Zato se ji na tem mestu najlepše zahvaljujemo za njeno nesebično pomoč in ji želimo še na mnoga zdrava leta. Francka, iskrene čestitke za Vaših 90 let!

Francka Perše šiva maske brez očal, foto: Joži Arh

Franckina odločnost pa naj bo vzpodbuda vsem tistim, ki ste se ne­ davno upokojili, da se nam pridružite. S svojo mladostjo, izkušnjami in raznoterimi znanji boste pripomogli, da bo naše društvo še bolj uspeš­ no. Verjemite, ne bo vam dolgčas in ne bo vam žal, to so moje izkušnje.

Občinski upravi smo tudi posredovali spisek s potrebnimi podatki in naslovi tistih starejših, ki živijo sami, ki nimajo svojcev in so potrebni pomoči. Naši poverjeniki se vključujejo tudi kot prostovoljni gasilci in člani CZ. Zavedajo se namreč, da smo vsi »država« in da moramo pri reševanju težav sodelovati, ne pa samo »čakati in zahtevati«.

Koncem meseca marca (22. marca) se je od nas poslovila upokojena uči­ teljica gospa Cecilija Mazi.

O njenem življenju veliko pove za­ pis v njeni službeni mapi: Gospa Cecilija Mazi se je rodila 21. 11. 1922 na Selu pri Bledu. Kot mlado dekle je odšla v Sarajevo, kjer sta v srednji šoli učiteljišča poučevali tudi njeni teti. Nato se je šolala še v Celovcu in v Ljubljani. Med vojno je preživela begunjske zapore in taboriš­ če Aichach blizu Augsburga. Učiteljiš­ če je končala leta 1946. Dekreti o nastavitvi so jo pošiljali po različnih krajih Dolenjske in Štajerske. V Bohinj Foto: arhiv hčerke Marije Zaveršnik je prišla 1. 12. 1949. Svojo učiteljsko pot je zaključila 29. 12. 1978.

Vsa leta je poučevala na nižji stopnji, dolga leta pa je poleg tega še reševala kadrovske težave na področju glasbene vzgoje in zborovod­ stva. S svojimi otroškimi pevskimi zbori je žela uspehe celo na repub­ liških revijah.

Njeni učenci se je spominjajo kot izredno odlične in temeljite učite­ ljice. Bila je asketsko stroga do sebe, z razvitim občutkom za estetiko, predana učiteljskemu poklicu. Vzgojila je mnogo generacij bohinjskih otrok, jim odkrivala ljubezen do vsega lepega, dobrega. Njeno delo v razredu je bilo napredno in prav to jo je postavilo na mesto mentorice mladim sodelavcem.

Bila je aktivna članica Kulturnega društva DPD Svoboda. Brez njene­ ga jezikovnega znanja bi težko zaživela marsikatera igra. Vsi jo pozna­ mo kot neutrudno zbirateljico in zapisovalko bohinjske zgodovine, kot čudovito voditeljico po muzeju Tomaža Godca.

Tudi njeno življenje v pokoju izpričuje ljubezen do znanja in umetnos­ti. Obiskovala je predavanja na Ljudski univerzi v Radovljici iz področja umetnostne zgodovine, v krogu svojih prijateljic se je izpo­ polnjevala v znanju tujih jezikov, prebrala ogromno knjig in poslušala klasično glasbo. Do nedavnega je bila še zvesta obiskovalka koncertov Glasbenega poletja Bohinj.

Gospa Cecilija Mazi je bila že 30 let vdova po prof. Francetu Maziju in ljubeča mati trem otrokom ter babica štirim vnukom, prababica pe­ tim pravnukom ter praprababica prapravnuku.

Od nje se poslavljamo s Pavčkovimi verzi:

Sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi. ・

iz na ših kr a je v, ml adina

12

90 let Francke Korošec Janja Hodnik

Foto: Ema Lapajne

Foto: Janja Hodnik

V nedeljo, 26. aprila je praznovala 90. rojstni dan naša mama Franc­ ka, po domače Objanova Francka iz Lepenc.

Rojena je bila leta 1930 na Bitnjah, po domače pri Žvabu. Otroštvo in mladost sta ji zaznamovala trdo delo na veliki domači kmetiji ter 2. svetovna vojna. Na ta čas jo veže veliko lepih, pa tudi manj lepih spominov. Ob pogovoru se velikokrat spomni na preteklost, ko je bila še pri močeh. Kot rada povede, ji ni bilo nobeno delo na zemlji težko.

V letu 1954 je spoznala Franca iz sosednje vasi in še istega leta sta se tudi poročila. Preselila se je na Lepence, po domače k Objan', kjer živi še danes. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Darinka, Monika in Branka. Mož Franc je bil zaposlen pri Elektro Gorenjska, ona pa je doma skrbela za družino, združevalo in povezovalo pa ju je tudi delo na majhni kmetiji.

Mamino veselje je bilo vseskozi pletenje. V zimskih dneh, ko je bilo časa malo več, so pod njenimi rokami nastajali čudoviti puloverji, jopi­ ce in kape.

Danes, pri 90 letih je roke za pletenje ne ubogajo več. Ob sončnih dneh si mama dneve krajša s posedanjem na klopi pred hišo. Ker ima rada narodnozabavno glasbo, ji večino časa po TV družbo dela Golica, zelo rada pa se udeleži tudi kakšnega koncerta.

Največ od vsega pa ji pomeni redni tedenski obisk sv. maše.

Večkrat pove da je sedaj, ko ne more več delati, hvaležna za dobre sosede in sorodnike.

Naša mama je vsakega obiska, še najbolj pa se razveseli obiska svo­ jih 6 vnukov in 12 pravnukov. Čeprav ji življenje ni prizanašalo, pa mama ostaja skromna, vesela in hudomušna.

Draga naša mama!

Prav na koncu zate Bogu prošnjo naj dodamo: ostani še naprej prijazna in ljubeča!

Ker vsi okoli tebe radi te imamo, želimo iz srca ti, da te spremlja sreča! ・

opravim v dopoldanskih urah, da imam popoldan več čas zate. Dela je res veliko, moram priznati. Ampak zavedam se, da me čaka splošna matura, zato se moram zdaj bolj kot kadar koli potruditi, da ne izgub­ ljam časa in pravočasno predelam in ponovim vso snov za maturo.

Delo je pri vsakem predmetu, ampak sama trenutno več pozornosti posvečam maturitetnim predmetom. Pohvaliti moram način dela neka­ terih profesorjev, saj pošiljajo primeren obseg snovi v obliki delovnih listov, posnetkov in vaj iz delovnega zvezka. V vsem poslanem gradivu vidim trud profesorjev in to zelo cenim, ampak delo na daljavo seveda ni takšno kot delo v razredu. Iz vsake situacije se nekaj naučimo in tudi ta izkušnja nam bo enkrat koristila, v to sem prepričana. ・

Sijaj železa v zgodovini Dr. Urška Repinc

V aprilu je izšla nova knjiga Iva Janeza Cundriča z naslovom SIJAJ ŽELEZA V ZGODOVINI. Njegova prva monografija POZABLJENO BO­ HINJSKO ZLATO je izšla leta 2002. Novo delo je plod avtorjevega na­ daljnjega raziskovalnega dela in seznanitve z novimi viri ter praktičnih izkušenj. Ena od teh izkušenj je tudi sodelovanje na Mednarodnem festivalu starodavnega taljenja železa v Stari Fužini v juniju leta 2016, v sklopu katerega je prišlo do izmenjave znanja in izkušenj talivcev iz različnih delov Evrope.

Knjiga Sijaj železa v zgodovini se loteva vprašanj, od kod prihaja zna­ nje pridobivanja železa. To je znanje o rudi, gorivu, o materialih za peči, o tehnologiji taljenja in kovanja volka. Pokaže nosilce železnodobne produkcije, med katerimi so predniki Slovencev, ki so pustili sledi v imenih hribov, dolin, rek. Te sledi so na celotnem etničnem prostoru nekdanjega Norika. Slovenija je središčna točka tega prostora. Članek, ki ga je avtor publiciral leta 2018 na ACADEMIA.EDU, je osrednji del knjige in prikazuje čudovit svet železnodobnega Bohinja z Ajdovskim gradcem pri Bohinjski Bistrici, Gradiščem pri Bitnjah in Dunajem pri Jereki. V Dodatku je prikazana avtorjeva dopolnjena razstava Sijaj že­ leza-2000 let kulture železa v Bohinju.

Knjiga je izšla v samozaložbi skupaj s tiskarno Medium Žirovnica, kjer se lahko tudi naroči.

Ko je zasijalo železo, je ustvarilo stalno poselitev

Ivo Janez Cundrič

Maturantka o šolanju na daljavo Ema Lapajne, 4. g, EGSŠ Radovljica

»Kako bo potekalo delo? Ali bom kaj zamudila? Kakšno bo ocenje­ vanje? Kaj bo z maturo?« To so vprašanja, s katerimi smo se ukvarja­ li prav vsi srednješolci. Minilo je že sedem tednov šolanja na daljavo in moram priznati, da sem se nekoliko že privadila. Padla sem v ru­ tino in si organizirala delo. Vso poslano gradivo, ki ga dobim preko eAsistenta, poskušam predelati sproti. Če se le da, večino šolskega dela

SIJAJ ŽELEZA V ZGODOVINI

Informacije:

avtor ivo.cundric@gmail.com

13

kultur a

Z Ano Soklič pred Evrovizijo Katarina Košnik

Minilo je nekaj časa po zmagi Ane Soklič in skladbe Voda na Emi in tega pogovora, pa vendarle ne toliko, da bi že v času pogovora lahko povsem doumeli razsežnosti pandemije, ki je povsem spremenila marsikatere načrte. Z zgolj slutnjo, da tekmovanja Pesem Evrovizije meseca maja ne bo, sva se pogovarjali o Emi, nastopu na Evroviziji, Vodi, Bohinju in njeni glasbeni poti. Čeprav je odpoved Evrovizije zdaj že uradno potrjena, vam v branje ponujam pogovor z bohinjsko glasbeno ustvarjalko, ki ji bomo, če ne na Pesmi Evrovizije, z veseljem prisluhnili ob kakšni drugi priložnosti. Pogovora kljub novim informacijam nisem spreminjala.

Vse se je že umirilo po Emi, kako potekajo priprave na Evrovizijo?

Takoj po Emi nas je čakala oddaja končnega posnetka, s čimer smo imeli kar nekaj dela. Prav zato sem odklopila vse druge stvari za tisti teden. Tudi Žiga Pirnat, naš aranžer, je imel kar precej dela in se zdaj že peti dan zbuja s sončnim vzhodom. Na skladbi je nekaj sprememb, glede na rok oddaje pa časa ni bilo ravno veliko. Razmišljam o dode­ lavi obleke in pred nami je še cela vrsta stvari. Čeprav smo zdaj v neki čudni situacij, ko zaradi koronavirusa pravzaprav nič ne vemo, kako bo. V aprilu naj bi pred nastopom posneli razglednice, ostalo poteka za zdaj vse po urniku.

Bodo na pesmi kakšne spremembe?

Pela jo bom v slovenščini, pripravljam pa tudi angleško verzijo, ki jo bom delila. Predvsem zato, da bodo ljudje tudi po svetu razumeli besedilo.

Si poslušala skladbe drugih držav?

Nekaj sem jih poslušala in mislim, da se bodo vse države zelo potru­ dile. Kar nekaj pesmi je res dobro narejenih, redkokatera pa, vsaj meni se tako zdi, pusti pečat. Mislim, da je med pesmimi veliko tistega ge­ neričnega instant popa. Recimo Malta mi je zelo všeč in tudi pri videu se vidi, da so se zelo potrudili, samo nič ni na daljši rok. Moja pesem recimo ni tako radijska, bolj sodi na oder v živo. Vedno je en tak dvore­ zen meč, kaj izbrati in kako se odločiti.

Pa ste se s tem tudi pred Emo ukvarjali, mogoče tudi bolj taktično, kaj bi lahko uspelo?

Izbirala sem med štirimi svojimi skladbami in izbrala Vodo. Pri meni je tako, da če je skladba radijsko dobro poslušljiva, da hitro gre v uho, se je potem zelo hitro naveličam. Če pa se mi usede šele potem, ko jo večkrat slišim, pa tudi dlje ostane oz. se bolj usede na daljši rok. Tako sem izbrala tudi svojo.

Tvoje pesmi mogoče res niso pop. Zakaj odločitev za Emo, je to mogoče kakšna otroška želja?

Ne, prijavila sem se izključno zato, da se pokažem s svojim delom.

Sploh v slovenskem prostoru je priložnosti, da se pokažeš, zelo malo.

Tovrstnih ddaj ni, videi se vrtijo bolj v večernih urah, tako da je Ema ena takih priložnosti, tudi gledanost je taka, da se lahko predstaviš in mogoče prideš še do kakšnega dodatnega nastopa.

Poješ verjetno že od mladih nog. V šolskem zboru (takrat ga je vodila gospa Cilka Novoselec) gotovo nisi samo ust odpirala?

Ja, Cilka je res zlata oseba, sva se skozi šolo res dobro razumeli. Dru­ gače pa ja, rada sem pela v šolskem zboru, ampak se mi zdi, da nisem prav izstopala, da smo vsi kar enakovredno sodelovali.

In sicer, na kakšnih odrih in v kakšnem žanru se najbolj vidiš?

Imam ogromno avtorske glasbe. V vseh letih sem precej gradila na 'mainstream' paketu. Je pa težko prodreti, prodati kaj v tujino. Res je vse splet naključij, investitorja. Dobro je, če imaš še nekoga, ki te fi­ nančno podpre.

Marsikateri Slovenec poskuša v tujini, pa ni še nikomur uspelo, da bi recimo prišel do neke založbe, do nečesa, kar bi bilo recimo res odmev­ no, da bi mu v svetu uspelo. Dobiti založbo in distributerja je zelo zelo zahtevna stvar. Jaz si v prvi vrsti želim izdati album z avtorsko glasbo in svojo zasedbo. To pa je drugi problem. Pri nas moraš vse početi od A do Ž, vedno se moraš prilagoditi, ker je majhen trg. Težko recimo samo izvajaš svojo glasbo, skoraj vsi še nekaj počnejo zraven, ali učijo ali kaj drugega. Prav tako je težko dobiti ekipo za nastop v živo, neko zasedbo, ki bi bila stalna, ker so vsi razpeti na več koncev, da preživijo.

Foto: arhiv Ane Soklič

S tabo vred?

Sem na istem. Rada bi osnovala svoj band, ki bi res ves čas z igral z mano, a je res težko. Na koncu je tako, da visiš na telefonu in sprašuješ, kdaj ima kdo čas. Zaradi žanra, imam namreč veliko soula, gospela, jazza, res rabim profesionalne glasbenike, z občutkom za avtorski pris­ top, občutkom odgovornosti in to ni tako enostavno.

Kakšne so tvoje želje, ambicije za naprej? Če bi šlo vse po tvojih željah, kje bi bila čez 20 let?

Ah ja, če bi šlo vse po načrtih. Po vsej verjetnosti bi se morala prese­ liti v tujino. Zrasla sem z ameriško glasbo in moja želja bi bila, da bi se preselila nekam v ZDA. Tam je drugačna glasba, že jezik je drugačen.

Pred dvema letoma sem bila v ZDA, takrat je bila to moja želja, da grem – tudi po cerkvah – in slišim glasbo v živo. Američani imajo čisto drug glasbeni izraz. Tudi miselnost je druga, sanje se ne ubijajo.

Recimo zgled Kobeja Brynta – mlad fant v ZDA ima v glavi, da lahko uspe v košarki, tudi če so doma revni. Je pa seveda tudi večji trg. Pri nas se mi zdi, da bolj živimo v ustvarjanju neke varnosti, da imamo službo in podobno.

V glasbi bi si predvsem želela graditi na tehniki, to se nikoli ne kon­ ča. Kot vokalistka bi se želela še naprej izobraževati in si ob tem nabi­ rati izkušnje s čim več nastopi. Tu je pa velik problem, ker slovenski prostor ni ravno naklonjen ameriški sceni. Tako moraš začeti delati v slovenščini, ki je v pevskem smislu povsem drugačna. Angloameriški jezik, posebej ameriški, ima povsem drugo izgovorjavo in toliko drugih primesi v glasu, ki pripeljejo do povsem drugega pevskega izraza. Tako da je že sam jezik velik razkorak. Tako si nekako razpet, tukaj živiš, tukaj imaš svoje življenje in je zelo naporno, ker bi rada napredovala v tem globalnem smislu, to pa je vezano na angleški jezik.

Voda je avtorska pesem, deluje osebna z osebnim sporočilom ...

Res je, vendar najraje vidim, da ljudje sami v pesmi najdejo svoje sporočilo. Tudi želela sem si to pesem zapeti v slovenščini. Skratka, sporočilo je odprto, sem pa slišala že zelo različne interpretacije.

V Bohinj še prideš?

Seveda. Zelo rada. Rada grem predvsem do jezera, da sem pri vodi.

Za konec samo toliko, da veš – v Bohinju se že pripravljamo na Pesem Evrovizije 2021, oder bo na gladini jezera, primerno pesmi.

Haha. Ja, če bi jezero 'riskirali', bi se gotovo dalo speljati. To bi res bila atrakcija. Res pa je, da ko pokažem podobe Bohinja tujcem, da so vsi zelo impresionirani, navdušeni. Saj, kje pa so še taki kraji?

Hvala in srečno.

Pripis: Zveza evropskih radiotelevizij (EBU), ki je po pogovoru glede na razmere odpovedala Pesem Evrovizije 2020, se je odločila, da skupaj z gostitelji, nizozemsko TV, pripravijo na večer velikega finala, torej 16. maja, netekmovalen dveurni evrovizijski šov Europe Shine A Light, ki ga bodo pripravili v čast letošnjim izbranim tekmovalcem in 41 sklad­ bam, ki bi sicer morale tekmovati 12., 14. in 16. maja v Rotterdamu. ・

14

kultur a

Knjiga o ravbšicih Boris Žagar

Divji lovci, ki jim v Bohinju pravi­ jo ravbšici, so bili neke vrste javna skrivnost. Vsi so vedeli, da so redke hiše, pri kateri se ne bi kdo kdaj ukvarjal z ravbšicanjem, a so se pred zunanjim svetom vsi delali, kot da tega ni. V lov na črno so bili prisiljeni, ker je običajno številčnim družinam primanj­ kovalo hrane. Delo na polju in v gozdu je bilo naporno in potrebovali so moč­ no hrano. Meso.

Le-to je na mizo redko prišlo iz hle­ va. Bilo pa ga je v izobilju v obširnih gozdovih, ki obdaja­ jo Bohinj. Lov je bil veščina, ki je po tradiciji prehajala iz roda v rod in lahko rečemo, da imajo Bohinjci lov v genih. Dobili so ga že z materinim mlekom, saj so matere po porodu dobile gamsovo župco, da so si hitreje opomogle.

Dejstvo je, da gosposka (oblast), ki si je divjačino v gozdu lastila, nikoli ni mogla zatreti ravbšicanja, pa čeprav so bile zagrožene hude zaporne in denarne kazni. Dosegla je le to, da so ravbšici razvili po­ sebno (kriminalno) kulturo, ki jim je zagotavljala obstoj. Tiste, ki bi jih ogrožali, so znali utišati. Bili so tako rekoč vzporedna (under­ground) oblast. Bili so oboroženo ljudstvo, ki ga je bilo treba rešpektirati, v kon­ fliktnih situacijah pa tudi bati. Sila pač kola lomi, pravi pregovor. Pra­ vice lačnih želodcev ni mogoče zatreti.

Bohinj je bil zato po svoje »divji zahod«. Z ravbšici ni bilo dobro češenj zobati. Pri uveljavljanju pravice do ravbšicanja se je včasih gle­ dalo tudi preko puškine cevi. Vemo pa tudi, da v določenih okoliščinah (vojni) med ubojem živali in človeka ni velike razlike. To je posebno poglavje, ki sem ga samo nakazal.

Vse to je danes zgodovina. Kmalu ne bo več nobenega živega ravb­ šica. Tisto, kar so skrivali pred svetom, bo šlo z njimi in zgodilo se bo to, kot da se tisto, kar so počeli, sploh nikoli ni zgodilo. Meni bi se tega zdelo škoda, ker je neizmerno zanimivo. Poznam ljudi, ki so bili ena­ kega mnenja in so hoteli zato o tem pojavu, ki je svojevrstna kulturna dediščina, napisati knjigo. Članki in prispevki, ki ravbšicanje omenjajo, so se jim zdeli premalo. Knjiga je le neke vrste spomenik. Žal so ostali le pri dobrih sklepih. So pa zato vzpodbudili mene, da se knjige lotim po svojih močeh. Napisana je iz osebnih izkušenj, ker sem ravbšice kot bivši policist doživel po službeni plati, pa tudi zasebno, ko sem imel razloge, da sem se jih bal, ko sem si postavljal hišo. Ne da bi vedel, sem jo hotel imeti prav tam, kjer so imeli oni svoj najbolj priljubljen revir.

Zadeva bi lahko bila tragična, pa je bila na koncu komična. Morali so samo spoznati, da jih z ničimer ne ogrožam in da jim celo nočem ho­ diti v zelje, ker nisem lovec. Na ta račun se danes smejemo. Verjetno pa je bilo res težko verjeti, da oboroženec v njihovem revirju ne kuha gamsove župce.

Mogoče je moje pisanje res bolj župca, ker nisem lovec, a po svojih močeh rešujem nek delček bohinjske zgodovine. Zgodovino je treba poznati. Tisti, ki je ne pozna, nima prihodnosti, pravijo. Vesel sem, da so me podprli pri kulturnem in turističnem društvu in mi omogočili izdajo knjige. Mogoče nisem skromen, a menim, da tudi take geste spadajo v trajnostni razvoj turizma v Bohinju.

Pripis urednice: Knjiga je na voljo v Kulturnem društvu Bohinj. ・

MI PA NISMO SE UKLONILI!

Kaj dela Gledališče 2B v času, ko razgraja in razsaja koronski virus?

Za Gledališče 2B: Darko Čuden in Klemen Langus

Foto: G2B

Perečim časom navkljub Gledališče 2B pridno vadi in nastopa, čeprav so se nam odrske deske pogreznile v tla. Doma so pa mize in ekrančki, tehnika pač dela svoje in je v tem trenutku dneva in noči zlata vredna. Že od 21. marca obiramo besede, bratev se je letos začela nenavadno urno. Vsako soboto ob osmih rinemo v besedni vinograd. Brente so polne poezije in proze. Tako smo že tematsko uvirtualili: obče, živali, železnica, ženske in partizani. Pred nami teče še voda in dehti cvetje.

Nekatere naše uvirtualjene trgatve so prosto dostopne na spletni strani Gledališča 2B. Obeta se pa že tudi druga žetev. Izplen marljivega virtualjenja bo viden na otvoritveni slovesnosti Mednarodnega festiva­ la alpskega cvetja, ki bo v soboto, 22. maja ob 20. uri.

Glejte nas in cvetite z nami! ・

Uspehi Glasbene šole Radovljica na 49. državnem tekmovanju TEMSIG Med 4. in 18. marcem 2020 je po različnih krajih po Sloveniji potekalo 49. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG).

Na najpomembnejšem tekmovanju v državi se je tako letos pomerilo 580 udeležencev, od tega 415 solistov in 165 tekmovalcev v komornih skupinah. Tekmovali so v sledečih disciplinah: trobenta, harmonika, tamburica, tuba, tolkala, evfonij, pozavna, tolkala, rog, jazz solo, kitarski duo, klavirski duo in komorne skupine z godali in klavirjem. Tekmovalce je ocenjevala mednarodna žirija uglednih glasbenikov. Iz Glasbene šole Radovljica se je tekmovanja udeležilo 13 solistov v disciplini, trobenta, harmonika in pozavna.

Njihovi rezultati so bili odlični, saj je vseh 13 prejelo zlata, srebrna ali bronasta priznanja.

Na harmoniki je Miha Mozetič zasedel 2. mesto in poleg zlate plakete prejel tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Jakob Arih je s svojo trobento ravno tako dosegel odlično 2. mesto in prejel zlato plaketo. Matija Polanc je zasedel 3. mesto ter zlato plaketo v disciplini harmonika. Na enakem inštrumentu sta zlato plaketo prejela tudi Jure Krč in Anja Gale, srebrno plaketo Špela Šemrl, Jan Štros in Martin Dijak. Bronasto pa Zsuzsika Szomi Kralj in Patrik Lakner. V disciplini trobenta pa je srebrno plaketo prejel Timotej Možina. Na inštrumentu pozavna pa sta bronasti plaketi prejela Martin Sever in Jan Resman. Učenci so se tekmovanja udeležili pod budnim očesom mentorjev Tomaža Cilenška, Gašperja Primožiča, Alena Ojcingerja, Žana Legata in Marka Možine.

15

ogl a si 040/202 384

Vabilo k vpisu v program Uvajanje v glasbo Glasbeni center DO RE MI vabi k vpisu v program glasbeno uvajanje, ki je namenjen otrokom od 3 do 7 leta starosti. V Doremi-ju k učenju inštrumenta lahko pristopijo otroci, ki so predtem zaključili program glasbeno uvajanje.

Naša učilnica za najmlajše je opremljena z zanimivimi, kvalitetnimi in lepo zvenečimi didaktičnimi materiali. Mentorji so usposobljeni za delo z najmlajšimi in otroke prijazno in strokovno vodijo v svet glasbe.

Kontaktni obrazec je objavljen na

www.doremi.si ali pa nam pišite na

doremi.bled@gmail.com.

Informacije: 051 233 109 od ponedeljka do petka od 9:00 do 13:00 ure.

kamnoseštvo

VURNIK • spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p.

Gradiška pot 6a 4240 Radovljica TEL: 041 423 161 preverite ponudbo na:

www.kamnosestvo-vurnik.si

16

ogl a si 040/202 384

DOSTAVA HRANE NA DOM (pica, solata, burger, ...) od torka do nedelje od 12.00 do 19.00 v območju 10 km (Ukanc, Ribčev Laz, Stara Fužina, Studor, Srednja vas, Kamnje, Bohinjska Bistrica)

M - 041 889 610 www.sir.si e - bohinjska.sirarna.doo@siol.net MLEČNI IZDELKI Pokličete, naročite, prevzamete.

Naročila sprejemamo na 059 95 57 87 ali 041 788 409 Pred dostavo vas pokličemo in naročilo prevzamete zunaj! Naši zaposleni pri delu uporabljajo vsa zaščitna sredstva za preprečevanje širjenja virusa.

Ukanc 20 4265 Bohinjsko jezero

Picerija Ukanc Prohotel d.o.o.

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04