41 minute read
Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke
Bohinj, 8. maj 2020 URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ Številka 4
redarjev. Stroške komisije nosijo občine po istem ključu, kot se delijo stroški redarjev in inšpektorjev, ki so opredeljeni v 3. odstavku 8. člena tega odloka.
Advertisement
17. člen
Z dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki (Uradni list RS, št. 112/13, Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 1, januar 2014).
18. člen
(1) Ustanoviteljice objavijo ta Odlok v svojih uradnih glasilih. (2) Ta odlok začne veljati in se začne uporabljati 1. 5. 2020.
Št. 034-2/2020-21 Bled, dne 20. 3. 2020 Župan Občine Bled Janez Fajfar l.r. Št. 070-11/2019/5 Bohinjska Bistrica, dne 27. 2. 2020 Župan Občine Bohinj Jože Sodja l.r. Št. 9000-2/2020-017 Železniki, dne 22. 4. 2020 Župan Občine Železniki mag. Anton Luznar l.r. 9.
razrešuje župan Občine Bled po predhodnem pisnem soglasju županov soustanoviteljic. (2) Vodja MIR mora imeti univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem.
11. člen
(1) Vodja MIR organizira in koordinira opravljanje nalog medobčinskega inšpektorata in redarstva ter opravlja druga dela in naloge določene s sistemizacijo MIR, ki jo sprejme župan Občine Bled, s soglasjem vseh županov ustanoviteljic. (2) Vodja MIR v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela MIR. (3) Vodja MIR odgovarja za izvrševanje upravnih nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine, županu in direktorju te občine, za delo organa skupne občinske uprave v celoti pa vsem županom ustanoviteljic. (4) Vodja MIR je uradna oseba pristojna za posredovanje informacij javnega značaja s področja delovanja MIR.
12. člen
Vsi zaposleni v MIR sklenejo delovno razmerje z Občino Bled. Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan Občine Bled. Pri svojem delovanju so samostojni in neodvisni, v skladu s pooblastili, ki jih imajo na podlagi področne zakonodaje, tega odloka ter predpisov ustanoviteljic.
13. člen
(1) Sredstva za zaposlene, materialne stroške in stroške skupnih projektov v MIR zagotavljajo občine ustanoviteljice v svojih proračunih skladno z razmerjem iz 8. člena tega odloka. (2) Strošek dopolnilnega programa (posebne akcije, projekti, naloge, ki niso vezane na inšpekcijsko nadzorstvo in redarstvo), pokriva občina ustanoviteljica v skladu s svojim programom in se ne šteje za skupen strošek delovanja skupne občinske uprave. Finančno razmerje do tretjih oseb (upravne takse, prihodki od glob ipd.) se obračuna v skladu s predpisi, prihodek pa pripada občini ustanoviteljici, kjer je prekršek nastal. (3) Vsi prihodki iz naslova delovanja MIR so proračunski prihodki tiste ustanoviteljice, ki nastanejo na podlagi njenih predpisov oziroma izhajajo iz njenega območja. (4) Ker je MIR neposredni uporabnik proračuna Občine Bled je odredbodajalec za MIR določen v Odloku o proračunu Občine Bled.
14. člen
(1) Posamezna ustanoviteljica lahko izstopi iz MIR pod pogojem, da je občinski svet posamezne ustanoviteljice sprejel sklep o izstopu ter da so poravnane vse obveznosti in terjatve iz naslova MIR, z odpovednim rokom enega leta. Odpovedni rok začne teči, ko ostali ustanoviteljici prejmeta sklep občinskega sveta o izstopu, ki ga občina, ki izstopa, posreduje s priporočeno pošto. Pred sklepom o izstopu na občinskem svetu mora občina, ki želi izstopiti, podati pisno namero za izstop županoma soustanoviteljic. V času teka odpovednega roka se morajo ustanoviteljice s pisnim sporazumom dogovoriti o prevzemu kadrov, zaposlenih znotraj MIR, ki jih lahko prevzame katerakoli ustanoviteljica, ali pa predstavljajo presežne delavce. V primeru, da postanejo presežni javni uslužbenci, se vsi stroški, vezani na prekinitev delovnega razmerja (odpravnine, odškodnine ipd.), delijo v istem razmerju, kot je bilo zanje določeno financiranje. (2) MIR preneha z delovanjem na podlagi sporazuma ustanoviteljic pod pogojem, da so občinski sveti posamezne ustanoviteljice sprejeli sklep o izstopu, ter da so poravnane vse obveznosti in terjatve iz naslova MIR, z odpovednim rokom enega leta. V času teka odpovednega roka se morajo ustanoviteljice s pisnim sporazumom dogovoriti o prevzemu kadrov, zaposlenih znotraj MIR, ki jih lahko prevzame katerakoli ustanoviteljica, ali pa predstavljajo presežne delavce. V primeru, da postanejo presežni javni uslužbenci, se vsi stroški, vezani na prekinitev delovnega razmerja (odpravnine, odškodnine ipd.), delijo v istem razmerju, kot je bilo zanje določeno financiranje. (3) V odpovednem roku sta ustanoviteljici dolžni kriti stroške MIR dogovorjene na podlagi te pogodbe in sporazuma opredeljenega v 4. členu tega odloka. (4) V primeru prenehanja delovanja MIR pripada posamezni občini ustanoviteljici takratna vrednost sredstev MIR v razmerju sofinanciranja pridobitve teh sredstev. (5) V primeru, da posamezna ustanoviteljica svojih finančnih obveznosti po tem odloku in po pogodbah sklenjenih na njegovi podlagi ne poravna tri mesece zaporedoma ali petkrat v roku enega leta, se šteje, da je podala izjavo o izstopu iz MIR. V tem primeru mora v roku 30 dni poravnati vse svoje nastale obveznosti in terjatve in se s dogovoriti s preostalima ustanoviteljicama o morebitnem prevzemu javnih uslužbencev, zaposlenih znotraj MIR. Te javne uslužbence lahko prevzame katerakoli ustanoviteljica ali pa lahko postanejo presežni javni uslužbenci zaradi poslovnih razlogov. V primeru, da postanejo presežni javni uslužbenci, se stroški delijo v istem razmerju, kot je bilo zanje določeno financiranje.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 - uradno prečiščeno besedilo), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 31/18) je Občinski svet Občine Bohinj na 12. redni seji dne 23. aprila 2020 sprejel
1. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. l. RS, št. 34/96, Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/04, 6/05).
2. člen
Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.
Številka: 007-0008/2019
Bohinjska Bistrica, 23. april 2020
Župan občine Bohinj Jože Sodja
15. člen
Občina Bled mora imeti sklenjeno ustrezno zavarovanje za škodo, povzročeno z delom zaposlenih v MIR. Strošek zavarovanja se deli po istem ključu, kot se delijo stroški redarjev in inšpektorjev, ki so opredeljeni v 8. členu tega odloka.
10.
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 106. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) ter 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradi vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 12. redni seji, dne 23. aprila 2020 sprejel
Bohinj, 8. maj 2020 URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ Številka 4
- strošek nakupa zemljišč, - strošek komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, - strošek izdelave projektne in investicijske dokumentacije, - strošek licence, - strošek programske opreme, - strošek nakupa patenta, - strošek nakupa nepatentiranega tehničnega znanja.
Sofinanciranje obratovalnih stroškov, ki se neposredno nanašajo na obratovanje, smučarske ali druge športne infrastrukture (npr. elektrika, voda, gorivo).
Vsi zgoraj navedeni stroški morajo biti povezani z zagotavljanjem zimske športne infrastrukture in obratovanjem zimskega centra.
Višina sofinanciranja:
Sofinanciranje investicij, opreme in tekočih stroškov do največ 100 %. Delež sofinanciranja se natančneje določi v javnem razpisu.
PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj 1. člen
Četrta alineja 7. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/15 in 2/18) se spremeni tako, da se glasi: »- Občina Bohinj lahko v javnem razpisu pri posameznih ukrepih določi podrobnejše pogoje, omejitve ter upravičence za dodelitev sredstev,«
2. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi: »Upravičenec mora imeti sedež ali lokacijo registrirane poslovne enote, oziroma stalno prebivališče v občini Bohinj, pri naložbah pa mora biti lokacija naložbe v občini Bohinj, razen če je pri posameznem ukrepu določeno drugače.»
3. člen
V prvem odstavku 27. člena se za tretjo alinejo doda novo alinejo, ki se glasi: »- spodbujanje začetnih investicij ter obratovanja zimskih centrov,«
Za dosedanjo četrto alinejo se doda novo alinejo, ki se glasi: »- ohranjanje obstoječih zaposlitev v trgovinski dejavnosti in dejavnosti javnih storitev na podeželju,«.
Dosedanja četrta alineja postane peta alineja, dosedanje peta do dvanajsta alineja postanejo sedma do štirinajsta alineja.
4. člen
Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV).
Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije.
Omejitve: najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca in ostale omejitve se določijo z javnim razpisom, naložba v opremo in stroje ne sme biti povezana z nastanitveno ali gostinsko turistično dejavnostjo.«
5. člen
V 32. členu se pri četrtem odstavku zamenja četrta alineja, tako, da se glasi: »- Prednost pri prijavi imajo podjetja, ki prijavljajo osebe s stalnim prebivališčem na območju občine Bohinj.«
6. člen
Za 31.a člen se doda nov, 31.b člen, ki se glasi: »31.b člen (Spodbujanje začetnih investicij ter obratovanja zimskih centrov)
Namen ukrepa: spodbujanje naložb v zimsko smučarsko in drugo zimsko športno infrastrukturo v zimskih centrih in s tem vzpostavitev boljših možnosti za obratovanje, razvoj in povečanje obsega oz. podaljšanje zimske turistične sezone, sofinanciranje obratovalnih stroškov v času zimske sezone zimskih centrov.
Predmet pomoči: Sofinanciranje investicij v lastna osnovna sredstva v zimskih centrih za potrebe zimske sezone, sofinanciranje obratovalnih stroškov, ki so povezani z zasneževanjem in obratovanjem smučarske ali druge športne infrastrukture v zimskem centru za potrebe zimske sezone.
Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), društva, ustanovljena na podlagi Zakona o društvih, zadruge, ustanovljene na podlagi Zakona o zadrugah.
Upravičenci morajo imeti sedež ali lokacijo poslovne enote na območju občine Bohinj ali Soriške planine in upravljajo z zimskim centrom na območju občine Bohinj ali Soriške planine.
Pogoji: upravičenec mora imeti veljavno koncesijo za žičniške naprave (v primeru smučišča), naložba se mora izvesti na območju občine Bohinj ali Soriške planine in se mora ohraniti in ostati v lasti upravičenca vsaj 5 let po izplačilu sredstev, za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in oprema, nakup zemljišč), stroji in oprema se morajo uporabljati za dejavnost, ki je predmet prijave na javni razpis, upravičenec pa ima to dejavnost registrirano v uradnem poslovnem registru ali v statutu društva. Za obstoječim 32. členom se doda nov 32.a člen, ki se glasi: »32.a člen (Ohranjanje obstoječih zaposlitev v trgovinske dejavnosti in dejavnosti javnih storitev na podeželju)
Namen ukrepa: ohranjanje trgovske dejavnosti in dejavnosti javnih storitev na podeželju.
Predmet pomoči: sofinanciranje ohranitve obstoječih delovnih mest in samozaposlitev.
Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Splošni pogoji: Sofinancira se obstoječe zaposlitve ali samozaposlitve v trgovinah ter podjetjih, ki so pomembne za občane in druge prebivalce v smislu zagotavljanja osnovnih dobrin ter storitev v naseljih. Prednostno se sofinancira zaposlitve ter samozaposlitve v trgovinah z živili, kmetijsko opremo, tehnično opremo ali elektrotehniko ter zaposlitve v podjetjih, kjer občani in drugi prebivalci lahko koristijo poštne storitve. Prednostno se zagotavlja sofinanciranje v podjetjih iz prejšnje alineje, ki imajo sedež ali poslovno enoto izven upravnega središča (Bohinjska Bistrica), razen v primerih, ko se le-tu nahaja/jo kot edine tovrstne trgovine ali storitve, ki prinašajo korist vsem prebivalcem Bohinja. Obstoječa zaposlitev ali samozaposlitev mora biti izvedena pri podjetju ali poslovni enoti na območju občine Bohinj. Podrobnejša opredelitev upravičenih območij pa se opredeli z javnim razpisom. Delovno mesto, za katerega se dodeli finančna pomoč, se mora ohraniti vsaj 2 leti po zadnjem prejemu pomoči. V primeru, da se delovno mesto ukine pred potekom 2 let po zadnjem prejemu pomoči, mora prejemnik dodeljenih sredstev le-ta vrniti. Rok za vračilo sredstev je 90 delovnih dni od dneva prejema poziva. Zaposlitev se dokaže z M1 obrazcem ter pogodbo o zaposlitvi in ostalimi dokazili opredeljenimi v razpisu. Samozaposlitev se dokaže z dokazilom o registraciji podjetja in potrjenim obrazcem M1/M2. Dodatni pogoji se določijo v javnem razpisu.
Upravičeni stroški: stroški v višini do 3 minimalnih mesečnih bruto plač.
Bohinj, 8. maj 2020 URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ Številka 4 KONČNE DOLOČBE 7. člen
Ta Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.
Številka: 007-5/2020/4 Bohinjska Bistrica, 23. april 2020 Župan Občine Bohinj Jože Sodja
Instrument dodeljevanja sredstev: - dotacije.
Omejitve: - Prijavitelj, ki je v zadnjih 2 letih za zaposlenega že prejel sredstva po tem Pravilniku iz ukrepa za odpiranje novih delovnih mest oz. v tekočem letu zaproša ali bi bil upravičen za dodelitev sredstev za prvo zaposlitev ali samozaposlitev po tem Pravilniku, ni upravičen do dodelitve pomoči po tem ukrepu. - Ohranitev delovnega mesta in samozaposlitve se sofinancira samo v primeru, da ima podjetje ali samostojni podjetnik registriran sedež ali poslovno enoto v obratu za katerega oddaja vlogo. - Dodatne omejitve se določijo v javnem razpisu. - Delovno mesto, za katero je pridobljena pomoč, se mora ohraniti vsaj 2 leti po prejemu pomoči.«
RAZPISI IN OBVESTILA Bohinj, 8. maj 2020
OBČINA BOHINJ OBČINSKI SVET Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Triglavska cesta 35 4264 BOHINJSKA BISTRICA
Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 10/2016), in sklepa 4. korespondenčne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
1. Predmet razpisa:
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva občane, politične stranke in neodvisne liste, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti, da posredujejo pobude oziroma predloge za podelitev priznanj Občine Bohinj v letu 2020.
2. Vrste priznanj in kriteriji za podelitev:
2.1. Naziv častni občan Občine Bohinj
Je najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom za posebno pomembno delo in za zasluge, ki predstavljajo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine.
2.2. Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo
Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom za življenjsko delo, za njihove pomembne dosežke in rezultate, ki predstavljajo trajen prispevek k razvoju občine in so pomembni za delo in življenje v njej ter za njen ugled.
2.3. plaketa Občine Bohinj
Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za njihove večletne pomembne dosežke ter rezultate, ki predstavljajo prispevek k razvoju občine in so pomembni za njen ugled.
2.4. Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke
Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za dosežke in rezultate, ki so plod večletnega dela in pomembni za ugled občine, ali za požrtvovalnost in človekoljubje, ki ga izkažejo s svojimi dejanji v preteklem letu.
2. Vlaganje pobud:
Pobuda mora biti posredovana na obrazcu »Predlog za podelitev občinskega priznanja Občine Bohinj za leto 2020«, ki je priloga tega razpisa.
3. Rok za oddajo pobud:
Predlagatelji oz. pobudniki morajo svoje pobude posredovati najkasneje do 31. maja 2020, na naslov:
Občina Bohinj, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom - “ZA RAZPIS - PRIZNANJA OBČINE BOHINJ”.
Določbe o posameznih priznanjih in postopki za podelitev priznanj so podrobneje obrazložene v Odloku o priznanjih Občine Bohinj, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Bohinj, št. 10/2016 in je dostopen tudi na spletni strani Občine Bohinj https:// obcina.bohinj.si/Files/eMagazine/23/105582/Uradni%20vestnik%20Obcine%20Bohinj%20st.%2010%20-%202016.pdf
Dodatne informacije v zvezi z razpisom pobudniki lahko dobijo pri Jožici Hribar Vučko, na tel. (04) 577-01-00, 577 01 14.
Pobude oziroma predloge bo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnavala v skladu določbami Odloka o priznanjih Občine Bohinj, sprejela ustrezen sklep za podelitev in ga posredovala Občinskemu svetu Občine Bohinj v potrditev.
Številka: 094-0001/2020 Bohinjska Bistrica, 8. maj 2020
Predsednica Komisije Občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Tanja Erlah
JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP RL-12 (Ob Jezernici)
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17), v povezavi s 50. in 60. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17- uradno prečiščeno besedilo), župan Občine Bohinj izdaja
I.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP RL- 12 (Ob Jezernici)(v nadaljevanju: OPPN Ob Jezernici), ki ga je izdelalo podjetje Atelje Ostan Pavlin d.o.o., Ulica na Grad 8, 1000 Ljubljana., št. projekta AOP-8/17, april 2020. Območje OPPN zajema naslednja zemljišča ali njihove dele: Parcele 1140/1, 1140/84, 1140/112, 1140/113, 1140/114, 1143/1, 1143/2, 1143/3, 1144, 1145/2, 1145/3, 1290/3, 1293/3, 1293/4, 1293/13, 1293/27, 1297/2, vsa katastrska občina 2199 Savica.
II.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN Ob Jezernici bo potekala od ponedeljka, 25. maja 2020, do vključno torka, 30. junija 2020, in sicer: - od 25. maja 2020 do vključno 30. junija 2020 na spletni strani Občine Bohinj na naslovu https://obcina.bohinj.si/objava/137866 - od 1. junija 2020 do vključno 30. junija 2020 v tiskani obliki v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica, v poslovnem času Občine Bohinj.
- 17. junija 2020 ob 17. uri v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.
V primeru morebitnih ukrepov zaradi širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki bi preprečevali izvedbo javne obravnave, bo Občina Bohinj pravočasno obvestila o morebitni drugačni izvedbi javne obravnave.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo.
Pripombe in predloge je možno podati do vključno 30. junija 2020 in sicer v: - ustni ali pisni obliki, na predpisanem obrazcu, neposredno na javni obravnavi, navedeni v točki III. oziroma v - pisni obliki, na predpisanem obrazcu, ki se ga pošlje na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, z oznako »Javna razgrnitev OPPN Ob Jezernici‒ pripombe« ali na elektronski naslov: obcina@bohinj.si.
Pisne pripombe se bodo upoštevale le z datumom: - po pošti na uradnem poštnem žigu z datumom do vključno 30. junija 2020, - elektronski pošti z datumom pošiljanja največ 30. junij 2020.
Nečitljive in nepodpisane pripombe se ne bodo obravnavale.
Obrazec za podajo pripomb je priloga razgrnjenega gradiva na spletni strani Občine Bohinj dostopen pa je tudi na sedežu Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica.
Občina Bohinj bo proučila pripombe in predloge podane v okviru javne razgrnitve in do njih zavzela stališča ter po končani javni razgrnitvi z njimi seznanila javnost preko spletnih strani Občine Bohinj.
V.
Javno naznanilo se objavi na spletnem portalu občine (obcina.bohinj.si), v občinskem časopisu Bohinjske novice in na oglasni deski v prostorih Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica.
Številka: 350-128/2016/28 Bohinjska Bistrica, 28. 4. 2020
Občina Bohinj Jože Sodja, župan Bohinj, 8. maj 2020 RAZPISI IN OBVESTILA
Predlagatelj: datum:............................
ime, priimek in naslov predlagatelja
VRSTE PRIZNANJ OBČINE BOHINJ (Označite eno priznanje):
1. Naziv častni/a občan/ka Občine Bohinj 2. Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo 3. Plaketa Občine Bohinj 4. Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke
ZA OBČINSKO PRIZNANJE PREDLAGAM / PREDLAGAMO:
Podatki o kandidatu:
__________________________________________________________________________________________________________________________________________
ime in priimek kandidata / ime institucije / zavoda / društva
__________________________________________________________________________________________________________________________________________
izobrazba: srednja, V, VŠ, akademski naziv/...
OBRAZLOŽITEV PREDLOGA:
PODPIS:
IZPOLNI ORGAN OBČINE:
Datum prejema predloga:.............................................................................................................................
Predlog obravnavan na seji KMVVI, dne :....................................................................................................
SKLEP KMVVI:
A) utemeljen B) neutemeljen C) prerazporeditev
PREDLOG ZA PODELITEV OBČINSKEMU SVETU (obrazložitev):
Turizem v Julijskih Alpah v času koronavirusa
Skupnost Julijske Alpe Skupnost Julijske Alpe združuje 12 slovenskih občin (Bohinj, Bled, Radovljica, Kranjska Gora, Gorje, Jesenice, Žirovnica, Brda, Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči) ter njihove Lokalne turistične organizacije in javni zavod TNP. Zaradi hudih posledic, ki jih epidemija prinaša turizmu, so ustanovili skupino za ponovni zagon panoge na tem območju, imenovano Re-set Team, v kateri sta poleg županov in direktorjev LTO-jev ter javnega zavoda TNP tudi razvojni agenciji RAGOR in PRC Tolmin.
V četrtek, 23. aprila, je skupnost pripravila videokonferenco, na katero so povabili vse turistične ponudnike Julijskih Alp. Konference se je udeležilo 160 ponudnikov, in kot pravi koordinator skupnosti, Klemen Langus, »smo s tem vsekakor okrepili sodelovanje na nivoju skupne destinacije Julijske Alpe«.
Nekaj podatkov za uvod:
V letu 2019 je bilo na območju skupnosti Julijske Alpe 44 353 turističnih postelj kar v slovenskem merilu predstavlja 26 odstotni delež. Ustvarili so več kot 4 milijone nočitev, kar prav tako predstavlja 26 odstotni delež. V panogi Gostinstvo in turizem so ustvarili več kot 200 milijonov evrov prihodkov in več kot 2.000 delovnih mest. Delež prenočitev tujih gostov je 83,8 odstoten, delež prenočitev domačih pa 16,2 odstoten.
Skupnost Julijske Alpe je o svojih predlogih za reševanje panoge seznanila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za javno upravo ter Slovensko turistično organizacijo, Triglavski narodni park se je obrnil na Ministrstvo za okolje in prostor, prav tako pa so ponudnikom gostinskih in turističnih storitev na svojem območju poslali predloge z usmeritvami. Komunikacijske akcije so pripravljene, prav tako pa destinacije pripravljajo tudi nove vloge za spremenjen razpis za vodilne destinacije, ki ga je objavila Slovenska turistična organizacija.
Na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo so poslali osem ključnih predlogov, in sicer: Podaljšanje ukrepov iz 2. koronapaketa, kot je znano, bo turizem svoje mesto našel šele v tretjem paketu državnih ukrepov. Predlog za nadomestila izpada dohodka gostinskih podjetij v višini fiksnih stroškov, ki se nanašajo na prepoved dela je v presoji, prav tako možnost skrajšanja delovnega časa. Ukrepi za zagotovitev likvidnosti, tudi za male podjetnike, so sprejeti, še vedno pa ni znano, kako je s pospeševanjem izplačil zahtevkov za evropska sredstva, z vavčerji kot dodatku regresu, s prilagoditvijo nove finančne perspektive ter z aktiviranem razvojnega dela Zakona o TNP.
V drugi fazi, fazi zagona panoge, Skupnost Julijske Alpe pričakuje čimprejšnje posredovanje priporočil, natančnih navodil in datumov za zagon turizma, čimprejšnje posredovanje priporočil in natančnih navodil za izvedbo dogodkov, vzpostavitev bilateralnih meddržavnih dogovorov o sproščanju potovanj in okvirne napovedi, enotnejše komuniciranje panoge z mediji ter likvidnostno podporo zavodom za turizem, ki so prav tako ostali skoraj brez sredstev za svoje delovanje.
Skupnost Julijske Alpe se zelo dobro zaveda, da jo samo čakanje na ukrepe države ne bo rešilo, zato je sama sprejela številne ukrepe.
Med njimi so skupne usmeritve za ponudnike in občine, skupna kampanja in skupni razvoj. Skupne usmeritve za ponudnike Julijskih Alp: - cen ne nižamo, - ne odpovedujemo rezervacij, pač pa jih prestavljamo, krepimo destinacijski rezervacijski sistem, LTO-ji se odpovedo proviziji, - kupujemo lokalno, - razvojne agencije pomagajo podjetjem pri koriščenju ukrepov vlade. Skupne usmeritve za občine Julijskih Alp: - višina turistične takse, pristojbine in parkirnine se ohranijo na lanskoletni ravni - komunalne storitve, NUSZ: možnost odloga plačila, obročno odplačevanje, odkupi terjatev; - Za čas prepovedi obratovanja se oprosti plačevanje najemnin, popust do konca leta 2020 - Ohraniti pogodbo Skupnosti Julijske Alpe, NE zmanjševati proračunov LTO - Ukiniti podporo novim sobodajalcem, uvesti podporo manjšim podjetniškim projektom v boju zoper COVID 19.
Ukrepi za blaženje posledic karantene: - Navdihujoča sporočila destinacij - Ohranjanje stikov z gosti - Klasična promocija - Enotna sporočila Julijskih Alp in destinacij
Pomembna je skupna kampanja Julijskih Alp, v kateri predstavljamo svoje atribute in prednosti, razmišljamo tudi o skupni otvoritvi sezone pohodniške poti Julijana (Juliana Trail). Kaj se bo zgodilo, ko bomo prišli do ponovnega zagona panoge?
Treba bo okrepiti vrednost produktov z dodajanjem ugodnosti, okrepiti promocijsko prodajne in komunikacijske aktivnosti ter slediti kampanjam Slovenske turistične organizacije.
Sledijo novi pristopi za razvoj panoge, med katerimi so odgovorno trženje, krepitev lokalnih oziroma destinacijskih rezervacijskih sistemov in direktnih rezervacij ponudnikov, kakovostne digitalne platforme in orodja, trajni kakovostni odnosi, znamčenje, novi poslovni modeli in krepitev znamke Julijske Alpe.
Osrednje sporočilo vseh priporočil in ukrepov je: Kaj moram spremeniti, da bom uspešen v novi realnosti?
Izjemno pomembno namreč je, da ne samo da razumemo današnjo situacijo, pač pa moramo razumeti tudi situacijo in novo realnost, ki nas čaka ob novem zagonu panoge. Kako bomo živeli, kako bomo potovali, katere navade bo treba spremeniti, kaj nas čaka?
Konec koncev so pred nami tudi strateške teme, ki ji bomo naslavljali v prihodnjih letih: 1. PRIDOBITEV FINANČNEGA PROGRAMA LAS ALI CTN ZA JULIJSKE ALPE V NOVI FINANČNI PERSPEKTIVI 2021-2027, ker so JA: 1. Narodni park - TNP 2. Demografsko ogroženo območje 3. Obmejno območje 4. Gospodarsko zelo ranljivi –močno odvisni od turizma 2. NOVELACIJA RAZVOJNEGA NAČRTA TRAJNOSTNEGA TURIZMA DO 2025 1. Se prilagodi novi situaciji in podpira prehod oziroma RE-SET 2. Zelena smer se krepi (mobilnost, upravljanje obiska, produkti izven sezone ...) 3. Povečuje se neodvisnost destinacije (rezervacijski sistemi, hrana, energija itd.)
Pred nami so novi izzivi. Na stara pota se ne bo moč več vrniti, nove poti pa morajo biti zastavljene tako, da bodo zagotavljale dolgoročno vzdržnost med prebivalci in obiskovalci, z razvojem in zavedanjem lokalnega potenciala, vrednosti, ki jo ima Skupnost Julijske Alpe, krepitvijo identitete in popolno usmeritvijo v trajnostni razvoj. Za dobro ljudi, panoge, Slovenije in planeta. ・
Aktivnosti v Društvu upokojencev Bohinjska Bistrica zaradi virusa COVID-19 niso zamrle Olga P. Gorišek, DU BB
Tudi DU Bohinjska Bistrica se je vključilo v pomoč pri reševanju težav zaradi koronavirusa. Naš predsednik Stane Gorenc pravi: »Nismo čisto zamrli, pomagamo lokalni skupnosti, kolikor se da.« Med drugim naše članice šivajo zaščitne maske. Idejo, da pristopimo k temu, da pomagamo, sta med pogovorom dobila predsednik in član društva S. Zorko. Zakaj smo se odločili, da pomagamo Občini? Menimo, da ne moreš samo zahtevati – včasih je dobro, da kaj daš in pomagaš. Ideja je padla in akcija, koordinacijo je prevzela podpredsednica društva Nuša Urh in jo skupaj z ostalimi članicami društva tudi uspešno izpeljala.
Društvo je nabavilo material in se vključilo v delo CZ. Prav lepo so si razdelile delo: Vera Urh, Vida Kikelj in Nuša Urh so krojile maske, kar 17 pa jih je šivalo: Francka Perše, Zora Štros, Ivanka Colja, Ivica Torkar, Minka Pfaifer, Nada Zupan, Mira Mencinger, Joži Stare, Marica Kočevar, Marija Vidmar, Majda Rozman, Malka Čufer, Martina Tavčar, Marjana Logar, Joži Žmitek, Nuša Urh in Zorka Arh. Tretja skupina je maske in rokavice pakirala v vrečke, koordinator pa razvaža vse skupaj od ene do druge, od vrat do vrat in na koncu dostavi CZ, ta pa naprej občanom.
Ja, to so naše članice, ki so pripravljene pomagati prebivalcem Bohinja v teh težkih časih. Tako smo civilni zaščiti 3. 4. oddali v uporabo 519 pralnih mask, ki jih je civilna zaščita lahko poslala tistim, ki jih še niso dobili. 17. 4. smo civilni zaščiti v uporabo oddali še 550 pralnih mask.
Zato se predsednik Stane Gorenc zahvaljuje prav vsem, ki ste sodelovali pri tej akciji, da smo skupaj nekaj prispevali za naš Bohinj in naše občane. Posebna zahvala gre tudi podpredsednici za uspešno koordiniranje med vsemi sodelujočimi.
Predaja - prevzem mask CZ, foto: DU BB
Brezkompromisno se je šiviljam pridružila tudi naša dolgoletna članica Francka Perše, ki je v soboto, 11. aprila, praznovala 90-letnico. Francka je svojo rano mladost preživela v izgnanstvu v Nemčiji. Po vojni se je izučila za šiviljo in svojo upokojitev dočakala kot vodja izmene v obratu Almira v Bohinjski Bistrici. Vse od upokojitve je aktivna članica Društva izgnancev Bohinja, Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Društva invalid Bohinj.
Zato se ji na tem mestu najlepše zahvaljujemo za njeno nesebično pomoč in ji želimo še na mnoga zdrava leta. Francka, iskrene čestitke za Vaših 90 let!
Francka Perše šiva maske brez očal, foto: Joži Arh
Franckina odločnost pa naj bo vzpodbuda vsem tistim, ki ste se nedavno upokojili, da se nam pridružite. S svojo mladostjo, izkušnjami in raznoterimi znanji boste pripomogli, da bo naše društvo še bolj uspešno. Verjemite, ne bo vam dolgčas in ne bo vam žal, to so moje izkušnje.
Občinski upravi smo tudi posredovali spisek s potrebnimi podatki in naslovi tistih starejših, ki živijo sami, ki nimajo svojcev in so potrebni pomoči. Naši poverjeniki se vključujejo tudi kot prostovoljni gasilci in člani CZ. Zavedajo se namreč, da smo vsi »država« in da moramo pri reševanju težav sodelovati, ne pa samo »čakati in zahtevati«.
Je pa trenutna situacija pripeljala tudi do tega, da so se starejši začeli bolj zanimati za učenje uporabe računalnikov in pametnih telefonov. Zato so se, kot je povedal predsednik DU Bohinjska Bistrica, z OŠ dr. Janeza Mencingerja že dogovorili, da se bo jeseni organiziral tečaj.
Bili smo tudi dobrodelni, naš stari računalnik in tiskalnik smo podarili za učenje od doma.
Vse ostale aktivnosti so do nadaljnjega odpovedane. Tako v društvu opravljamo samo tekoče posle.
Vse člane društva obveščamo, naj se tisti, ki potrebujete naročilnico za kurilno olje, obrnete na svoje poverjenike ali na predsednika.
Tudi tokrat vas pozivamo, da se držite navodil, ki so vsak dan objavljena v vseh medijih javnega obveščanja. Pojdite v naravo, na krajše sprehode, vendar sami oz. z družinskimi člani. Ne družite se v skupinah.
Društveni dom na Bohinjski Bistrici je do nadaljnjega zaprt. Za vse dodatne informacije lahko pokličete našega predsednika DU BB Staneta Gorenca na tel. št. 041 406 375, vsak dan med 10. in 12. uro.
Ostanimo še naprej odgovorni in zdravi! ・
V slovo gospe Cilki Mazi Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica
Koncem meseca marca (22. marca) se je od nas poslovila upokojena učiteljica gospa Cecilija Mazi.
O njenem življenju veliko pove zapis v njeni službeni mapi:
Gospa Cecilija Mazi se je rodila 21. 11. 1922 na Selu pri Bledu. Kot mlado dekle je odšla v Sarajevo, kjer sta v srednji šoli učiteljišča poučevali tudi njeni teti. Nato se je šolala še v Celovcu in v Ljubljani. Med vojno je preživela begunjske zapore in taborišče Aichach blizu Augsburga. Učiteljišče je končala leta 1946. Dekreti o nastavitvi so jo pošiljali po različnih krajih Dolenjske in Štajerske. V Bohinj je prišla 1. 12. 1949. Svojo učiteljsko pot je zaključila 29. 12. 1978.
Vsa leta je poučevala na nižji stopnji, dolga leta pa je poleg tega še reševala kadrovske težave na področju glasbene vzgoje in zborovodstva. S svojimi otroškimi pevskimi zbori je žela uspehe celo na republiških revijah.
Njeni učenci se je spominjajo kot izredno odlične in temeljite učiteljice. Bila je asketsko stroga do sebe, z razvitim občutkom za estetiko, predana učiteljskemu poklicu. Vzgojila je mnogo generacij bohinjskih otrok, jim odkrivala ljubezen do vsega lepega, dobrega. Njeno delo v razredu je bilo napredno in prav to jo je postavilo na mesto mentorice mladim sodelavcem.
Bila je aktivna članica Kulturnega društva DPD Svoboda. Brez njenega jezikovnega znanja bi težko zaživela marsikatera igra. Vsi jo poznamo kot neutrudno zbirateljico in zapisovalko bohinjske zgodovine, kot čudovito voditeljico po muzeju Tomaža Godca.
Tudi njeno življenje v pokoju izpričuje ljubezen do znanja in umetnosti. Obiskovala je predavanja na Ljudski univerzi v Radovljici iz področja umetnostne zgodovine, v krogu svojih prijateljic se je izpopolnjevala v znanju tujih jezikov, prebrala ogromno knjig in poslušala klasično glasbo. Do nedavnega je bila še zvesta obiskovalka koncertov Glasbenega poletja Bohinj.
Gospa Cecilija Mazi je bila že 30 let vdova po prof. Francetu Maziju in ljubeča mati trem otrokom ter babica štirim vnukom, prababica petim pravnukom ter praprababica prapravnuku.
Od nje se poslavljamo s Pavčkovimi verzi: Sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi. ・ Foto: arhiv hčerke Marije Zaveršnik
90 let Francke Korošec Janja Hodnik
Foto: Janja Hodnik
V nedeljo, 26. aprila je praznovala 90. rojstni dan naša mama Francka, po domače Objanova Francka iz Lepenc. Rojena je bila leta 1930 na Bitnjah, po domače pri Žvabu. Otroštvo in mladost sta ji zaznamovala trdo delo na veliki domači kmetiji ter 2. svetovna vojna. Na ta čas jo veže veliko lepih, pa tudi manj lepih spominov. Ob pogovoru se velikokrat spomni na preteklost, ko je bila še pri močeh. Kot rada povede, ji ni bilo nobeno delo na zemlji težko.
V letu 1954 je spoznala Franca iz sosednje vasi in še istega leta sta se tudi poročila. Preselila se je na Lepence, po domače k Objan', kjer živi še danes. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Darinka, Monika in Branka. Mož Franc je bil zaposlen pri Elektro Gorenjska, ona pa je doma skrbela za družino, združevalo in povezovalo pa ju je tudi delo na majhni kmetiji.
Mamino veselje je bilo vseskozi pletenje. V zimskih dneh, ko je bilo časa malo več, so pod njenimi rokami nastajali čudoviti puloverji, jopice in kape.
Danes, pri 90 letih je roke za pletenje ne ubogajo več. Ob sončnih dneh si mama dneve krajša s posedanjem na klopi pred hišo. Ker ima rada narodnozabavno glasbo, ji večino časa po TV družbo dela Golica, zelo rada pa se udeleži tudi kakšnega koncerta.
Največ od vsega pa ji pomeni redni tedenski obisk sv. maše.
Večkrat pove da je sedaj, ko ne more več delati, hvaležna za dobre sosede in sorodnike.
Naša mama je vsakega obiska, še najbolj pa se razveseli obiska svojih 6 vnukov in 12 pravnukov. Čeprav ji življenje ni prizanašalo, pa mama ostaja skromna, vesela in hudomušna. Draga naša mama! Prav na koncu zate Bogu prošnjo naj dodamo: ostani še naprej prijazna in ljubeča! Ker vsi okoli tebe radi te imamo, želimo iz srca ti, da te spremlja sreča! ・
Maturantka o šolanju na daljavo Ema Lapajne, 4. g, EGSŠ Radovljica
»Kako bo potekalo delo? Ali bom kaj zamudila? Kakšno bo ocenjevanje? Kaj bo z maturo?« To so vprašanja, s katerimi smo se ukvarjali prav vsi srednješolci. Minilo je že sedem tednov šolanja na daljavo in moram priznati, da sem se nekoliko že privadila. Padla sem v rutino in si organizirala delo. Vso poslano gradivo, ki ga dobim preko eAsistenta, poskušam predelati sproti. Če se le da, večino šolskega dela
Foto: Ema Lapajne
opravim v dopoldanskih urah, da imam popoldan več čas zate. Dela je res veliko, moram priznati. Ampak zavedam se, da me čaka splošna matura, zato se moram zdaj bolj kot kadar koli potruditi, da ne izgubljam časa in pravočasno predelam in ponovim vso snov za maturo. Delo je pri vsakem predmetu, ampak sama trenutno več pozornosti posvečam maturitetnim predmetom. Pohvaliti moram način dela nekaterih profesorjev, saj pošiljajo primeren obseg snovi v obliki delovnih listov, posnetkov in vaj iz delovnega zvezka. V vsem poslanem gradivu vidim trud profesorjev in to zelo cenim, ampak delo na daljavo seveda ni takšno kot delo v razredu. Iz vsake situacije se nekaj naučimo in tudi ta izkušnja nam bo enkrat koristila, v to sem prepričana. ・
Sijaj železa v zgodovini Dr. Urška Repinc
V aprilu je izšla nova knjiga Iva Janeza Cundriča z naslovom SIJAJ ŽELEZA V ZGODOVINI. Njegova prva monografija POZABLJENO BOHINJSKO ZLATO je izšla leta 2002. Novo delo je plod avtorjevega nadaljnjega raziskovalnega dela in seznanitve z novimi viri ter praktičnih izkušenj. Ena od teh izkušenj je tudi sodelovanje na Mednarodnem festivalu starodavnega taljenja železa v Stari Fužini v juniju leta 2016, v sklopu katerega je prišlo do izmenjave znanja in izkušenj talivcev iz različnih delov Evrope.
Knjiga Sijaj železa v zgodovini se loteva vprašanj, od kod prihaja znanje pridobivanja železa. To je znanje o rudi, gorivu, o materialih za peči, o tehnologiji taljenja in kovanja volka. Pokaže nosilce železnodobne produkcije, med katerimi so predniki Slovencev, ki so pustili sledi v imenih hribov, dolin, rek. Te sledi so na celotnem etničnem prostoru nekdanjega Norika. Slovenija je središčna točka tega prostora. Članek, ki ga je avtor publiciral leta 2018 na ACADEMIA.EDU, je osrednji del knjige in prikazuje čudovit svet železnodobnega Bohinja z Ajdovskim gradcem pri Bohinjski Bistrici, Gradiščem pri Bitnjah in Dunajem pri Jereki. V Dodatku je prikazana avtorjeva dopolnjena razstava Sijaj železa-2000 let kulture železa v Bohinju. Knjiga je izšla v samozaložbi skupaj s tiskarno Medium Žirovnica, kjer se lahko tudi naroči.
Ko je zasijalo železo, je ustvarilo stalno poselitev
SIJAJ ŽELEZA V ZGODOVINI
Ivo Janez Cundrič
Z Ano Soklič pred Evrovizijo
Katarina Košnik
Minilo je nekaj časa po zmagi Ane Soklič in skladbe Voda na Emi in tega pogovora, pa vendarle ne toliko, da bi že v času pogovora lahko povsem doumeli razsežnosti pandemije, ki je povsem spremenila marsikatere načrte. Z zgolj slutnjo, da tekmovanja Pesem Evrovizije meseca maja ne bo, sva se pogovarjali o Emi, nastopu na Evroviziji, Vodi, Bohinju in njeni glasbeni poti. Čeprav je odpoved Evrovizije zdaj že uradno potrjena, vam v branje ponujam pogovor z bohinjsko glasbeno ustvarjalko, ki ji bomo, če ne na Pesmi Evrovizije, z veseljem prisluhnili ob kakšni drugi priložnosti. Pogovora kljub novim informacijam nisem spreminjala. Vse se je že umirilo po Emi, kako potekajo priprave na Evrovizijo?
Takoj po Emi nas je čakala oddaja končnega posnetka, s čimer smo imeli kar nekaj dela. Prav zato sem odklopila vse druge stvari za tisti teden. Tudi Žiga Pirnat, naš aranžer, je imel kar precej dela in se zdaj že peti dan zbuja s sončnim vzhodom. Na skladbi je nekaj sprememb, glede na rok oddaje pa časa ni bilo ravno veliko. Razmišljam o dodelavi obleke in pred nami je še cela vrsta stvari. Čeprav smo zdaj v neki čudni situacij, ko zaradi koronavirusa pravzaprav nič ne vemo, kako bo. V aprilu naj bi pred nastopom posneli razglednice, ostalo poteka za zdaj vse po urniku. Bodo na pesmi kakšne spremembe?
Pela jo bom v slovenščini, pripravljam pa tudi angleško verzijo, ki jo bom delila. Predvsem zato, da bodo ljudje tudi po svetu razumeli besedilo. Si poslušala skladbe drugih držav?
Nekaj sem jih poslušala in mislim, da se bodo vse države zelo potrudile. Kar nekaj pesmi je res dobro narejenih, redkokatera pa, vsaj meni se tako zdi, pusti pečat. Mislim, da je med pesmimi veliko tistega generičnega instant popa. Recimo Malta mi je zelo všeč in tudi pri videu se vidi, da so se zelo potrudili, samo nič ni na daljši rok. Moja pesem recimo ni tako radijska, bolj sodi na oder v živo. Vedno je en tak dvorezen meč, kaj izbrati in kako se odločiti. Pa ste se s tem tudi pred Emo ukvarjali, mogoče tudi bolj taktično, kaj bi lahko uspelo?
Izbirala sem med štirimi svojimi skladbami in izbrala Vodo. Pri meni je tako, da če je skladba radijsko dobro poslušljiva, da hitro gre v uho, se je potem zelo hitro naveličam. Če pa se mi usede šele potem, ko jo večkrat slišim, pa tudi dlje ostane oz. se bolj usede na daljši rok. Tako sem izbrala tudi svojo. Tvoje pesmi mogoče res niso pop. Zakaj odločitev za Emo, je to mogoče kakšna otroška želja?
Ne, prijavila sem se izključno zato, da se pokažem s svojim delom. Sploh v slovenskem prostoru je priložnosti, da se pokažeš, zelo malo. Tovrstnih ddaj ni, videi se vrtijo bolj v večernih urah, tako da je Ema ena takih priložnosti, tudi gledanost je taka, da se lahko predstaviš in mogoče prideš še do kakšnega dodatnega nastopa. Poješ verjetno že od mladih nog. V šolskem zboru (takrat ga je vodila gospa Cilka Novoselec) gotovo nisi samo ust odpirala?
Ja, Cilka je res zlata oseba, sva se skozi šolo res dobro razumeli. Drugače pa ja, rada sem pela v šolskem zboru, ampak se mi zdi, da nisem prav izstopala, da smo vsi kar enakovredno sodelovali. In sicer, na kakšnih odrih in v kakšnem žanru se najbolj vidiš?
Imam ogromno avtorske glasbe. V vseh letih sem precej gradila na 'mainstream' paketu. Je pa težko prodreti, prodati kaj v tujino. Res je vse splet naključij, investitorja. Dobro je, če imaš še nekoga, ki te finančno podpre.
Marsikateri Slovenec poskuša v tujini, pa ni še nikomur uspelo, da bi recimo prišel do neke založbe, do nečesa, kar bi bilo recimo res odmevno, da bi mu v svetu uspelo. Dobiti založbo in distributerja je zelo zelo zahtevna stvar. Jaz si v prvi vrsti želim izdati album z avtorsko glasbo in svojo zasedbo. To pa je drugi problem. Pri nas moraš vse početi od A do Ž, vedno se moraš prilagoditi, ker je majhen trg. Težko recimo samo izvajaš svojo glasbo, skoraj vsi še nekaj počnejo zraven, ali učijo ali kaj drugega. Prav tako je težko dobiti ekipo za nastop v živo, neko zasedbo, ki bi bila stalna, ker so vsi razpeti na več koncev, da preživijo.
Foto: arhiv Ane Soklič
S tabo vred?
Sem na istem. Rada bi osnovala svoj band, ki bi res ves čas z igral z mano, a je res težko. Na koncu je tako, da visiš na telefonu in sprašuješ, kdaj ima kdo čas. Zaradi žanra, imam namreč veliko soula, gospela, jazza, res rabim profesionalne glasbenike, z občutkom za avtorski pristop, občutkom odgovornosti in to ni tako enostavno. Kakšne so tvoje želje, ambicije za naprej? Če bi šlo vse po tvojih željah, kje bi bila čez 20 let?
Ah ja, če bi šlo vse po načrtih. Po vsej verjetnosti bi se morala preseliti v tujino. Zrasla sem z ameriško glasbo in moja želja bi bila, da bi se preselila nekam v ZDA. Tam je drugačna glasba, že jezik je drugačen. Pred dvema letoma sem bila v ZDA, takrat je bila to moja želja, da grem – tudi po cerkvah – in slišim glasbo v živo. Američani imajo čisto drug glasbeni izraz. Tudi miselnost je druga, sanje se ne ubijajo.
Recimo zgled Kobeja Brynta – mlad fant v ZDA ima v glavi, da lahko uspe v košarki, tudi če so doma revni. Je pa seveda tudi večji trg. Pri nas se mi zdi, da bolj živimo v ustvarjanju neke varnosti, da imamo službo in podobno.
V glasbi bi si predvsem želela graditi na tehniki, to se nikoli ne konča. Kot vokalistka bi se želela še naprej izobraževati in si ob tem nabirati izkušnje s čim več nastopi. Tu je pa velik problem, ker slovenski prostor ni ravno naklonjen ameriški sceni. Tako moraš začeti delati v slovenščini, ki je v pevskem smislu povsem drugačna. Angloameriški jezik, posebej ameriški, ima povsem drugo izgovorjavo in toliko drugih primesi v glasu, ki pripeljejo do povsem drugega pevskega izraza. Tako da je že sam jezik velik razkorak. Tako si nekako razpet, tukaj živiš, tukaj imaš svoje življenje in je zelo naporno, ker bi rada napredovala v tem globalnem smislu, to pa je vezano na angleški jezik. Voda je avtorska pesem, deluje osebna z osebnim sporočilom ...
Res je, vendar najraje vidim, da ljudje sami v pesmi najdejo svoje sporočilo. Tudi želela sem si to pesem zapeti v slovenščini. Skratka, sporočilo je odprto, sem pa slišala že zelo različne interpretacije. V Bohinj še prideš?
Seveda. Zelo rada. Rada grem predvsem do jezera, da sem pri vodi. Za konec samo toliko, da veš – v Bohinju se že pripravljamo na Pesem Evrovizije 2021, oder bo na gladini jezera, primerno pesmi.
Haha. Ja, če bi jezero 'riskirali', bi se gotovo dalo speljati. To bi res bila atrakcija. Res pa je, da ko pokažem podobe Bohinja tujcem, da so vsi zelo impresionirani, navdušeni. Saj, kje pa so še taki kraji? Hvala in srečno. Pripis: Zveza evropskih radiotelevizij (EBU), ki je po pogovoru glede na razmere odpovedala Pesem Evrovizije 2020, se je odločila, da skupaj z gostitelji, nizozemsko TV, pripravijo na večer velikega finala, torej 16. maja, netekmovalen dveurni evrovizijski šov Europe Shine A Light, ki ga bodo pripravili v čast letošnjim izbranim tekmovalcem in 41 skladbam, ki bi sicer morale tekmovati 12., 14. in 16. maja v Rotterdamu. ・
Knjiga o ravbšicih Boris Žagar
Divji lovci, ki jim v Bohinju pravijo ravbšici, so bili neke vrste javna skrivnost. Vsi so vedeli, da so redke hiše, pri kateri se ne bi kdo kdaj ukvarjal z ravbšicanjem, a so se pred zunanjim svetom vsi delali, kot da tega ni. V lov na črno so bili prisiljeni, ker je običajno številčnim družinam primanjkovalo hrane. Delo na polju in v gozdu je bilo naporno in potrebovali so močno hrano. Meso. Le-to je na mizo redko prišlo iz hleva. Bilo pa ga je v izobilju v obširnih gozdovih, ki obdajajo Bohinj. Lov je bil veščina, ki je po tradiciji prehajala iz roda v rod in lahko rečemo, da imajo Bohinjci lov v genih. Dobili so ga že z materinim mlekom, saj so matere po porodu dobile gamsovo župco, da so si hitreje opomogle.
Dejstvo je, da gosposka (oblast), ki si je divjačino v gozdu lastila, nikoli ni mogla zatreti ravbšicanja, pa čeprav so bile zagrožene hude zaporne in denarne kazni. Dosegla je le to, da so ravbšici razvili posebno (kriminalno) kulturo, ki jim je zagotavljala obstoj. Tiste, ki bi jih ogrožali, so znali utišati. Bili so tako rekoč vzporedna (underground) oblast. Bili so oboroženo ljudstvo, ki ga je bilo treba rešpektirati, v konfliktnih situacijah pa tudi bati. Sila pač kola lomi, pravi pregovor. Pravice lačnih želodcev ni mogoče zatreti.
Bohinj je bil zato po svoje »divji zahod«. Z ravbšici ni bilo dobro češenj zobati. Pri uveljavljanju pravice do ravbšicanja se je včasih gledalo tudi preko puškine cevi. Vemo pa tudi, da v določenih okoliščinah (vojni) med ubojem živali in človeka ni velike razlike. To je posebno poglavje, ki sem ga samo nakazal.
Vse to je danes zgodovina. Kmalu ne bo več nobenega živega ravbšica. Tisto, kar so skrivali pred svetom, bo šlo z njimi in zgodilo se bo to, kot da se tisto, kar so počeli, sploh nikoli ni zgodilo. Meni bi se tega zdelo škoda, ker je neizmerno zanimivo. Poznam ljudi, ki so bili enakega mnenja in so hoteli zato o tem pojavu, ki je svojevrstna kulturna dediščina, napisati knjigo. Članki in prispevki, ki ravbšicanje omenjajo, so se jim zdeli premalo. Knjiga je le neke vrste spomenik. Žal so ostali le pri dobrih sklepih. So pa zato vzpodbudili mene, da se knjige lotim po svojih močeh. Napisana je iz osebnih izkušenj, ker sem ravbšice kot bivši policist doživel po službeni plati, pa tudi zasebno, ko sem imel razloge, da sem se jih bal, ko sem si postavljal hišo. Ne da bi vedel, sem jo hotel imeti prav tam, kjer so imeli oni svoj najbolj priljubljen revir. Zadeva bi lahko bila tragična, pa je bila na koncu komična. Morali so samo spoznati, da jih z ničimer ne ogrožam in da jim celo nočem hoditi v zelje, ker nisem lovec. Na ta račun se danes smejemo. Verjetno pa je bilo res težko verjeti, da oboroženec v njihovem revirju ne kuha gamsove župce.
Mogoče je moje pisanje res bolj župca, ker nisem lovec, a po svojih močeh rešujem nek delček bohinjske zgodovine. Zgodovino je treba poznati. Tisti, ki je ne pozna, nima prihodnosti, pravijo. Vesel sem, da so me podprli pri kulturnem in turističnem društvu in mi omogočili izdajo knjige. Mogoče nisem skromen, a menim, da tudi take geste spadajo v trajnostni razvoj turizma v Bohinju. Pripis urednice: Knjiga je na voljo v Kulturnem društvu Bohinj. ・
MI PA NISMO SE UKLONILI! Kaj dela Gledališče 2B v času, ko razgraja in razsaja koronski virus? Za Gledališče 2B: Darko Čuden in Klemen Langus
Foto: G2B
Perečim časom navkljub Gledališče 2B pridno vadi in nastopa, čeprav so se nam odrske deske pogreznile v tla. Doma so pa mize in ekrančki, tehnika pač dela svoje in je v tem trenutku dneva in noči zlata vredna. Že od 21. marca obiramo besede, bratev se je letos začela nenavadno urno. Vsako soboto ob osmih rinemo v besedni vinograd. Brente so polne poezije in proze. Tako smo že tematsko uvirtualili: obče, živali, železnica, ženske in partizani. Pred nami teče še voda in dehti cvetje.
Nekatere naše uvirtualjene trgatve so prosto dostopne na spletni strani Gledališča 2B. Obeta se pa že tudi druga žetev. Izplen marljivega virtualjenja bo viden na otvoritveni slovesnosti Mednarodnega festivala alpskega cvetja, ki bo v soboto, 22. maja ob 20. uri.
Glejte nas in cvetite z nami! ・
Uspehi Glasbene šole Radovljica na 49. državnem tekmovanju TEMSIG
Med 4. in 18. marcem 2020 je po različnih krajih po Sloveniji potekalo 49. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG). Na najpomembnejšem tekmovanju v državi se je tako letos pomerilo 580 udeležencev, od tega 415 solistov in 165 tekmovalcev v komornih skupinah. Tekmovali so v sledečih disciplinah: trobenta, harmonika, tamburica, tuba, tolkala, evfonij, pozavna, tolkala, rog, jazz solo, kitarski duo, klavirski duo in komorne skupine z godali in klavirjem. Tekmovalce je ocenjevala mednarodna žirija uglednih glasbenikov. Iz Glasbene šole Radovljica se je tekmovanja udeležilo 13 solistov v disciplini, trobenta, harmonika in pozavna. Njihovi rezultati so bili odlični, saj je vseh 13 prejelo zlata, srebrna ali bronasta priznanja. Na harmoniki je Miha Mozetič zasedel 2. mesto in poleg zlate plakete prejel tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Jakob Arih je s svojo trobento ravno tako dosegel odlično 2. mesto in prejel zlato plaketo. Matija Polanc je zasedel 3. mesto ter zlato plaketo v disciplini harmonika. Na enakem inštrumentu sta zlato plaketo prejela tudi Jure Krč in Anja Gale, srebrno plaketo Špela Šemrl, Jan Štros in Martin Dijak. Bronasto pa Zsuzsika Szomi Kralj in Patrik Lakner. V disciplini trobenta pa je srebrno plaketo prejel Timotej Možina. Na inštrumentu pozavna pa sta bronasti plaketi prejela Martin Sever in Jan Resman. Učenci so se tekmovanja udeležili pod budnim očesom mentorjev Tomaža Cilenška, Gašperja Primožiča, Alena Ojcingerja, Žana Legata in Marka Možine.
Vabilo k vpisu v program Uvajanje v glasbo
Glasbeni center DO RE MI vabi k vpisu v program glasbeno uvajanje, ki je namenjen otrokom od 3 do 7 leta starosti. V Doremi-ju k učenju inštrumenta lahko pristopijo otroci, ki so predtem zaključili program glasbeno uvajanje. Naša učilnica za najmlajše je opremljena z zanimivimi, kvalitetnimi in lepo zvenečimi didaktičnimi materiali. Mentorji so usposobljeni za delo z najmlajšimi in otroke prijazno in strokovno vodijo v svet glasbe.
Kontaktni obrazec je objavljen na www.doremi.si ali pa nam pišite na doremi.bled@gmail.com.
Informacije: 051 233 109 od ponedeljka do petka od 9:00 do 13:00 ure.
kamnoseštvo
VURNIK • spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti
Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica TEL: 041 423 161
