Tehnična producentka Assistant to Technical Manager
Ženja Maher | zenja.maher@drama.si
Vodja vpisa abonmaja Subscriptions
Ema Peruš | +386 1 426 43 05 | abonma@drama.si
Blagajna Box Office
Damjana Pritekelj, Urša Terčon | +386 1 252 15 11
Od začetka sezone 2024/25 na dveh lokacijah
Two locations from the start of the 2024/25 season
SNG Opera in balet Ljubljana
Od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00
Mondays to Fridays from 2 pm to 5 pm
Drama na Litostrojski 56
Uro pred predstavo ali drugo prireditvijo
An hour before the performance or other event
Telefon Phone
+386 1 252 14 62, 252 14 92, 426 45 03, 426 45 49
Elektronska pošta Email drama@drama.si
Spletne strani Website drama.si drama.si/en
1867 Dramatično društvo
1892 Deželno gledališče v Ljubljani
1918 Narodno gledališče v Ljubljani
1919 Kraljevsko slovensko gledališče Ljubljana
1920 Narodno gledališče v Ljubljani
1943 Državno gledališče Ljubljana
1944 Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju
1945 Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani
1992 Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Gledališki list SNG Drama Ljubljana
Letnik CIV, številka 9
Sezona 2024/25, april 2025
Izdajatelj SNG Drama Ljubljana
Za izdajatelja Vesna Jurca Tadel
Uredništvo dr. Rok Andres, Arko, Vesna Jurca Tadel, dr. Diana Koloini, Mojca Kranjc, dr. Eva Kraševec Urednica te številke dr. Eva Kraševec Lektorica Tatjana Stanič
Fotograf Peter Uhan
Oblikovalka Urška Alič
Avtorica logotipa Drama Danijela Grgić
Uporabljene črkovne vrste Capitaine, Residenz Grotesk, Timez Readable
SNG Drama Ljubljana in imetnikov avtorskih pravic.
Javni zavod Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Ustanoviteljica Vlada Republike Slovenije
Financer Ministrstvo za kulturo
Svet zavoda dr. Eva Boštjančič predsednica mag. Bojan Kuhar namestnik predsednice
Jurij Alič, Urška Pavlovič, Ana Zagožen Strokovni svet Benjamin Krnetić predsednik
Mirana Likar Bajželj namestnica predsednika
Gaja Pöschl, Draga Potočnjak, dr. Nina Žavbi
IGRE MOČI
Vesna Jurca Tadel ravnateljica
Obdobje velike spremembe zaradi selitve je za nami – za nekaj časa smo trdno zasidrani v Litostroju. Zelo nas veseli, da ste nam v tako velikem številu in s tako zavezanostjo dobremu gledališču sledili v nove prostore. Zdaj lahko končno vso energijo usmerimo samo v naše poslanstvo: ustvarjanje vrhunskih predstav, razgrinjanje zgodb, ki bodo vas in nas vznemirile in vam nudile drugačen vpogled v svet okoli nas.
Prepričani smo, da gledališče ni prostor za beg iz vsakdana, temveč predvsem kraj, kjer se srečujemo z realnostjo, kjer se soočamo z močjo zgodb, ki nas izzivajo in preoblikujejo naše razumevanje sveta.
Tudi v sezoni 2025/26 bomo nadaljevali svojo zavezo umetnosti, ki raziskuje kompleksne odnose med posameznikom in družbo in se spopada s temeljnimi vprašanji, ki oblikujejo naš čas.
Osvoboditev Skopja
Dušana Jovanovića v režiji Luke Marcena.
Kralj Lear
Williama Shakespeara v režiji Jerneja Lorencija.
Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti
Bertolta Brechta v režiji Igorja Pisona.
Sovražnik ljudstva
Henrika Ibsena v režiji Ivice Buljana.
Komarji
Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko.
Prva beseda je mama Tjaše Mislej in
Vranica Pie Vatovec Dirnbek v režiji Brine Klampfer Merčnik.
Voranc
Daneta Zajca v režiji Žive Bizovičar.
Eureka
Jonathana Spectorja v režiji Petra Petkovška.
Vabimo vas, da se skupaj z nami podate na raziskovanje družbenih, moralnih in osebnih vprašanj, ki jih ta besedila – nova in stara –neusmiljeno sprožajo. Večina jih z vso ostrino postavlja vprašanja o naravi moči in oblasti, o tem, kako vplivata na posameznike in na družbo kot celoto. V ospredju se znajdejo teme, kot so politična manipulacija, nadzor, konflikti interesov in iskanje pravičnosti. Igre moči, ki se razkrivajo v teh zgodbah, nas postavljajo pred vprašanje, kako daleč smo pripravljeni iti, da bi obvladovali svet okoli sebe, in kje so meje, ki jih ne smemo prestopiti. Skozi različne zgodbe se bomo poglobili v razumevanje, kako moč in oblast oblikujeta usode posameznikov in celotnih narodov, poleg tega pa odkrivali tudi zelo intimne in čustvene igre moči na ravni posameznikov in medosebnih odnosov.
Naše uprizoritve bodo raziskovale tople, hladne in včasih tudi brutalne strategije, ki jih posamezniki, družbe in sistemi uporabljajo, da bi si zagotovili prevlado. Moč ni le stvar političnih odločitev ali zgodovinskih trenutkov; je tudi nekaj, kar se dogaja v vsakem našem osebnem stiku, v vsaki interakciji z drugimi, v vsakem trenutku, ko se odločamo, kdo bo imel besedo, kdo bo imel nadzor in kdo bo brez njega. Igra moči se lahko prelije v vsakdanja čustva, v ljubezen, starševstvo, pa tudi v politične in moralne dileme, ki nastajajo zaradi teh osebnih odnosov. Vzporedno z iskanjem odgovornosti in resnice se bomo v Drami dotaknili tudi občutljivih tem, ki preučujejo igre moči v intimnih, vsakodnevnih okoliščinah.
V času, ko svet pretresajo politični konflikti, gospodarska nestabilnost in nenehna grožnja oboroženih spopadov, postaja vprašanje moči še toliko bolj pereče. Živimo v obdobju, ko meja
med resnico in propagando postaja vse bolj zabrisana, ko posamezniki in narodi iščejo svoje mesto v globalnem razmerju sil, hkrati pa se soočamo z negotovostjo, ki prežema naš vsakdan.
Gledališče v takšnih trenutkih ne more in ne sme ostati nemi opazovalec – mora postati prostor refleksije, kritičnega razmisleka in spodbude k dialogu. Moč ni le vprašanje politike na najvišjih ravneh, temveč tudi naše sposobnosti, da se kot posamezniki upremo krivicam, prepoznamo zlorabe in poiščemo alternative, ki vodijo v bolj pravično družbo.
Vse te igre moči, ki jih bomo raziskovali skozi naše uprizoritve, niso le odsev tega, kar se dogaja okoli nas, ampak so tudi poziv, naj se ne umaknemo pred tem, kar nas obdaja. Izzivajo nas, da se ne zadovoljimo z enostavnimi odgovori, ampak da si prizadevamo za razumevanje kompleksnosti sveta, v katerem živimo.
Naša naloga ni zgolj odigrati predstavo, ampak prebuditi vprašanja, ki so v vsakodnevnem življenju pogosto prezrta. Z vsakim od teh besedil bomo odpirali prostor za refleksijo, za razmislek o tem, kdo ima moč, kako jo uporablja in kako jo lahko uporabimo mi sami, da prepoznamo, kje se končajo naše pravice in kje se začnejo odgovornosti drugih.
Vabimo vas, da z nami vstopite v svet teh iger moči. Pridite na Litostrojsko!
Uvodnik
ZORAN Tam, kjer se je nehalo moje otroštvo, se začenja moja svoboda. Moja svoboda si ti.
Osvoboditev Skopja (1977) je zemljevid vojne krajine. Je zemljevid spomina na neko vojno, zemljevid drobcev spomina na otroštvo, zaznamovano z izgubljenimi igrami, trpkostjo vsakdana in skaljenimi družinskimi odnosi. Jovanović se ne pretvarja, da je zgodba Osvoboditve Skopja objektivna zgodovinska resnica; je le mozaik impresij, občutkov in podob radikalno uničenega sveta, ki ni cel ne fizično, ne psihološko. Prav zato pa je svet Osvoboditve toliko bolj kompleksen, Jovanović pa celovit v orisovanju tega sveta, srhljivo podobnega našemu – ko so besede prej zamolčane kot izgovorjene, želje in aspiracije so pozabljene, življenje je omejeno na goli obstoj, otroška igra pa ima v vojni resne posledice. Popoln razpad, torej.
A naj nas to ne zavede: v temi in nemiru je v Jovanovićevem svetu prostor za humor, poezijo in svetlobo.
V središču Osvoboditve Skopja, kot jo beremo danes, ni konkretna vojna, ni rekonstrukcija vojne, ampak družina, družinska miza kot prostor, ki ga je Zoran kot otrok izgubil. Uprizoritev sestavljajo drobci Zoranovega spomina. Ti so tisto, kar je Zoranu, ki v uprizoritev vstopa kot moški zrelih let, ostalo: ljudje so stari toliko, kot so bili takrat, ko jih je zadnjikrat srečal, preden so se izgubili. Zgodila se je svoboda, zgodilo se je življenje, on je odrasel. Ostali pa so drobci: sprva le raztrgani okruški, impresije, tudi fantazije in more, ki pa se vedno bolj povezujejo v koherenten spomin, v celovito zgodbo tragedije neke družine in njenih bližnjih nekje med razrušenim domom (kjer je morda ostala samo miza, drugo je bolj kosovni odpad) in pustinjo, uničeno naravo.
Uprizarjanje Osvoboditve Skopja je kot hkratno razbijanje in ustvarjanje palimpsesta, je kalejdoskop pogledov: Zoranovo spominjanje (v načinu pripovedi) se meša z realističnimi, celo naturalističnimi prizori srečanj na eni in poetičnih, metafizičnih fantazij in mor na drugi strani. Skozi ludens okruškov spomina vse bolj tonemo v nezavedno. Slike iz sna prikazujejo krajine otroške igre, vojne in vsakdanjega življenja, ki jih pogosto ni več mogoče ločiti. Podoba vojne ni v prvem planu, zlasti ne v kontekstu »nasilne« aktualizacije, ampak razpada kot krajina, ki jo ugledamo skozi zelo intimno prizmo družine.
In čeprav je Osvoboditev Skopja tudi otroška igra, v Jovanovićevem svetu ni prostora za otroke. Zoran ni otrok. Tudi njegovi vrstniki niso otroci. Otroka ga delajo ljudje, s katerimi stopa v stik –kot bi se mu v pripovedi začela dogajati rekonstrukcija posameznih dogodkov. Vojna je minila, čas se je spremenil, a teža dogodkov zahteva, da se vrača v preteklost, da si poskuša pojasniti strahove, ki jih še vedno živi.
Vojna se bo končala, voditelja se bosta rokovala. Ostala pa bo mati, ki čaka svojega sina, in mlada žena, ki čaka ljubljenega, in otroci, ki čakajo očeta junaka. Ne vem, kdo je prodal domovino, vem pa, kdo je plačal najvišjo ceno. (Mahmud Derviš)
Luka Marcen in Rok Andres
Za otvoritev sezone v Mali Drami bomo uprizorili igri dveh slovenskih avtoric, ki sta bili leta 2023 nagrajeni na natečaju SNG Drama Ljubljana za najboljše dramsko besedilo. Drami vsaka na svoj način odpirata pot razmisleku o sodobnih partnerskih razmerjih, o kompleksnih družinskih odnosih in zlasti o materinstvu ter raznolikosti vlog, v katerih se znajde posameznica_nik.
Igra Prva beseda je mama (2025) avtorice Tjaše Mislej s trpkim humorjem razpira številne vrzeli materinstva, ki so daleč od idealov in pričakovanj sodobne emancipirane družbe: Liza se sooča z neželeno nosečnostjo in pričakovanji okolice, Ema ob napornem skrbstvenem in gospodinjskem delu izgublja možnosti za poklicno napredovanje, Ksenija in Tina sta zapleteni v toksičen odnos matere in hčere, Barbara je postavljena pred izziv začasnega skrbništva najstniške nečakinje, in, slednjič, Laura, ki si prizadeva za zanositev za vsako ceno. Poleg osrednjih problemov protagonistk so ključni stranski liki, ki dopolnjujejo dramski dispozitiv z vprašanji materinstva gejevskega para, s stisko partnerja ob spoznanju, da njegov otrok biološko ni zares njegov, z nelagodjem moškega ob partnerkini odločitvi za splav ...
Enodejanka Vranica Pie Vatovec Dirnbek vzpostavlja pretresljivo generacijsko pripoved o težavnem prebolevanju smrti otroka. Pika in Oskar v čakalnici na veterinarski kliniki čakata odpustitev njunega psa Runa, ki ima tumor na vranici. Zgodba o psu se prelije v sanjarije o prihodnosti in spomine, med katerimi je tudi tragični dogodek smrti v zibki, ki ga nobeden od njiju, zlasti pa ne Pika, še ni začel zares prebolevati. Vranica tako postane simbol para, ki se zaradi težkih okoliščin življenja v kaotičnem sodobnem svetu bori za svoj obstanek, ne glede na vse.
Eva Kraševec
Besedili Tjaše Mislej in Pie Vatovec Dirnbek prek kompleksnih zgodb, komentarjev in zanimivih dramskih situacij razpirata vprašanje materinstva in jasno vzpostavita dvojnost, ki jo živimo. Na eni strani je odnos družbe in njenih pričakovanj do posameznic_kov, na drugi strani so življenjske situacije, v katerih se znajdejo osebe, ki se na tak ali drugačen način soočajo z vprašanjem materinstva. S simbiozo dveh dramskih besedil in avtorskih razmislekov o poziciji materinstva v današnji družbi bomo tako načeli vprašanje dvojnosti v odnosu do te tematike. Iz mnoštva različnih zgodb in perspektiv bomo naslavljali temo, o kateri se do sedaj ni pogosto izrekalo. Kako torej danes, znotraj kapitalistične ideologije, misliti mame in materinstvo? Skušali bomo razumeti, kaj so miti, ki smo jih kot družba ustvarili o materinstvu, in zakaj, da bi laže razumeli to razdvojenost, do katere se kot posamezniki hote ali nehote opredelimo. Želja avtorske ekipe je, da več kot dvajset vlog odigra šest igralk in trije igralci. Eksperimentirali bomo tako s formo kot z vsebino in na nesluten način odkrivali povezave znotraj teme, ki jo izrisujeta obe dramski besedili.
Klampfer Merčnik
Brina
Shakespeare je napisal Kralja Leara v letih 1604 in 1605, na vrhuncu popularnosti, približno takrat kot večino velikih tragedij. Zgodba je bila med drugim znana kot tema priljubljene drame anonimnega avtorja Resnična kronika zgodovine kralja Leira in njegovih treh hčera, ki jo je Shakespeare nedvomno poznal. Motivacijo za pisanje je verjetno našel prav v aktualnih političnih razmerah: kralj Jakob je namreč zagovarjal enotnost Škotske in Anglije ter v svojem parlamentu spet navajal zgled stare Britanije, ki jo je nesloga pripeljala do propada. Čeprav je bila drama aktualna, ni doživela uspeha tragedij Hamlet in Othello. Najbrž je bila preveč radikalna v svojem psihološkem naturalizmu, okrutnosti, prikazovanju nasilja in odsotnosti katarzičnega konca. Kralja Leara so zato večkrat revidirali, predelali in prirejali, danes pa ga štejejo za eno najkompleksnejših Shakespearovih dram.
Shakespearov Kralj Lear je družinska in politična drama. Strukturno je dogajanje zgrajeno okrog dveh očetov, Leara in grofa Gloucestra, ter njunih otrok in dedičev. Ostareli kralj Lear se, potem ko spodi najmlajšo hčer Cordelio (ki mu ni dovolj laskala), odloči razdeliti kraljestvo med hčeri Goneril in Regan. Načrtuje, da bo živel nekaj časa pri eni, nekaj časa pri drugi, onidve, že utrujeni in razdraženi zaradi njegove starosti in vzkipljivosti, pa mu postavljata ultimate, s katerimi mu odvzemata veljavo in moč. Kralj Lear, tako izrabljen, razočaran in izdan, odide s svojim norcem in zvestim vitezom Kentom v srce viharja, na rob norosti, onkraj smrti. Hkrati pa Edmund, nezakonski sin grofa Gloucestra, načrtuje zaroto, s katero bi se znebil tako očeta kot njegovega zakonitega naslednika, svojega polbrata Edgarja.
Kralj Lear je drama o nasilju, radikalna analiza družbenih in medčloveških odnosov, ki nastanejo v vakuumu tranzicije moči. To je Gramscijev »čas pošasti«, ko stari svet še ni umrl, novi pa se trudi, da bi se vzpostavil. Svet, v katerem stari bogovi nočejo oditi mirno in po lastni volji, temveč rajši sejejo norost in kaos, vihar. Shakespeare spusti svoje like v svet brez upanja, brez obzorja prihodnosti, v svet nepretrganega trenja, strahu in paranoje, v svet po mrku, s sivim, viharnim nebom brez sonca, in ustvari družbo, ki pleše okrog lastne smrti in poje zborovsko pesem propada, ki jo razume in prevaja samo norec.
Kralj Lear je podoba naše politične realnosti, ki je spet na robu velikih političnih sprememb in delitev, je drama o očetih in vodjih, ki jih je težko ljubiti, čeprav zahtevajo brezpogojno in neskončno ljubezen, in je drama o družbi, naših otrocih, ki jim ne ostaja veliko izbire, razen radikalnega nasilja, ki nujno pelje v samouničenje. Po viharju ostaneta dva, ki ju je skoraj naključno izbrala usoda in ki morata kljub vsem smrtim najti upanje in zgraditi nov svet. Tam v daljavi pa norec že poje novo pesem konca.
Dino Pešut
17. januarja 2026
na VELIKEM ODRU
Bertolt Brecht 1898–1956
GOSPODAR PUNTILA
IN NJEGOV HLAPEC MATTI
Naslov izvirnika Herr Puntila und sein Knecht Matti
Prevajalka Mojca Kranjc
Prevajalec songov Milan Jesih
Režiser Igor Pison
Gledališki reformator Bertolt Brecht je eden najpomembnejših evropskih dramatikov in gledaliških teoretikov dvajsetega stoletja. Osrednji lik njegove komedijsko obarvane ljudske igre Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti (1940), ki jo je po pripovedih finske pisateljice Helle Wuolijoki in njenem osnutku za gledališko igro napisal v emigraciji, je finski posestnik in kapitalist Puntila, ki se vsak dan izdatno alkoholizira in zatem izvaja številne absurdne akcije. Ko je pijan, je prijazen in sočuten, in komična dialektika tega dramskega karakterja se odvija prav okoli izmenjave obeh stanj, pijanosti in tako imenovanih napadov treznosti, med katerimi je gospodovalen, šovinističen in okruten. Menjavanje teh stanj izrisuje pluralnost pogledov na hitro spreminjajoči se svet. Tako se Puntila na več mestih, seveda vedno v stanju pijanosti, odpoveduje položaju gospodarja, njegov šofer Matti pa, ravno obratno, s svojim načinom komunikacije hipno prevzame domeno gospodarja oziroma je nosilec razredne zavesti z revolucionarnim potencialom. Brecht na osnovi marksistične misli prevrača tradicionalne predstave o družbenih odnosih, spregovori o človeški naravi, ki se izmika brutalnemu kapitalizmu, ter nagovarja k uporu proti trdnim in nepremakljivim hierarhičnim strukturam – in vse to počne na komedijsko subverziven način.
Eva Kraševec
Smo vsi tukaj? Lahko začnemo?
Bomo uživali v umetnosti, ko bomo gledali predstavo, ali se bomo tudi česa naučili?
Ali je učenje res še lahko prisotno v gledališču? Saj poznate Brechta, ne? Lahko v času, ko zahtevamo, naj nas umetnost kratkočasi, kaj več zahtevamo od publike? Do kod sega naloga umetnika – kdaj lahko rečemo, da je opravil svoje delo? Je umetnost samo: pokazati na nekaj, kar ni povsem samoumevno? Kdo ima potem največ dela; publika? Saj poznate Brechta, ne?
In kaj pomeni za režiserja, da mora postaviti Brechta na oder, eno leto preden potečejo avtorske pravice? Ali se ob tem, ko se gledališče ukvarja z Brechtovim delom, ukvarja tudi z vsemi ostalimi dimenzijami Brechtovega sveta: z njegovo teorijo, z njegovo prakso, z njegovo poetiko in z njegovo estetiko; ali lahko vse to odmislimo? Kako zveni Brechtova beseda danes? Ali nas njegove teme še nagovarjajo? Ali je danes kritika kapitalizma še mogoča s privilegirane pozicije narodnega gledališča? Kaj, če se med procesom dela zavemo, da so določene teme že postale folklora? Kdo je tisti mi, ki razmišlja skupaj z Brechtom? Mi, ki predstavo ustvarjamo? Mi + publika? Kdaj se začne predstava, če smo vsi soudeleženi? Kdo jo začne? Ali smo v času, prežetem z obsesijo »jaza«, še zmožni stopiti v dialog, prek katerega se lahko zares vključimo v skupino, ki ni del lažnega mi? Ali se zdi samo meni, da že sama ideja, da bi se ukvarjali z Brechtom, odpira veliko vprašanj? In ali lahko sploh začnemo, če nimamo vseh odgovorov? Smo vsi tukaj?
Igor Pison
v MALI DRAMI
Voranc (1978) je tretja poetična drama Daneta Zajca. Iz njegovega opusa izstopa kot najbolj stvarna. Zajc igro gradi kot mozaik spominskih utrinkov, uporablja skoraj sanjsko montažo prelivanja prizorov, ki si ne sledijo linearno, ampak se dogajajo hkrati. Dogodki se prepletajo in za seboj puščajo odtise, generacijski spori pa ustvarjajo nevidne rane, iz katerih mezi gosta, temna kri. Različne pesniške in pripovedne oblike izvija iz osnovne narativne linije Voranca in Žagarja, ki sledita Vorančevemu sinu Jerneju, ki je izginil z Žagarjevim konjem.
Zajčev Voranc je tragedija, ki preigrava arhetipe slovenske vaške skupnosti – molčeča, delavna mati, trmasti, zapiti oče ter uporniški sin, ki se želi izviti iz primeža tradicionalnega življenja staršev. Osrednji konflikt je ravno v razmerju med očetom in sinom. Voranc in Neža predstavljata zadnja stebra tradicije, ki podpira trhlo kmečko bajto na hribu, daleč od ljudi in od spreminjajoče se družbe, ki jo pretresa druga svetovna vojna. Razpadajoča kmetija in naporno, monotono delo mladega Jerneja ne privlačita – mika ga dolina, svet novih možnosti in dogodivščin, zato odide od doma in se pridruži partizanom. Njegovi starši pa ostanejo sami, obdani z glasovi prednikov in drugih pokojnikov, s težo tegob in prekletstev, ki odmevajo med stenami hiše. Voranc je utelešenje starega patriarha, ki od sina zahteva pokorščino tradiciji – sin naj od očeta prevzame kmetijo in se s tem zaveže surovemu in ponosnemu življenju svojih prednikov.
Tipično zajčevsko je neimenovani lik v drami neukrotljiva in svojeglava narava – nema opazovalka človeških usod: drobne in izgubljene v snežnih metežih ter ostrih vetrovih jih požira njena neizprosna resničnost, ki se zdi ljudem kruta. Od vseh likov je v naravo najbolj vpet Murovčan, ki v sebi nosi pradavno, skoraj preroško znanje, živi z gozdom in zanj. A tudi njega na koncu narava izda – veja, na katero se želi obesiti, se pod njegovo težo prevarantsko zlomi in mu prepreči, da bi si sodil sam.
Narava je iz Voranca že davno izbila popustljivost in milost; ostala sta mu le hladen, jeklen ponos in obsesivna želja po ohranitvi kmetije, ki se utegne vsak hip sesuti sama vase. Igra se dogaja marca, ko pomladi še ni blizu, zaloge hrane pohajajo, okoliške grape so zamrznjene, gozdovi hladni in goli. Svet Voranca je nepopustljiv in negostoljuben. Takšen postaja tudi Voranc sam. Človekova usoda ostaja priklenjena na cikličnost narave – večno prekleta, ponavljajoča se zgodba, v kateri oče požre sina, sin prekolne očeta, lesene bajte pa črvi počasi spreminjajo v prah.
Živa Bizovičar in Nik Žnidaršič
28. februarja 2026
na VELIKEM ODRU
Henrik Ibsen 1828–1906
SOVRAŽNIK
LJUDSTVA
Naslov izvirnika En folkefiende
Prevajalka Marija Zlatnar Moe
Režiser Ivica Buljan
Vdo nedavna zaspanem provincialnem mestu so pred kratkim odprli zdravilišče, kamor že prihajajo bolniki in letoviščarji. Vse kaže, da se mestu obetata razvoj in prosperiteta, domačinom pa doslej nepredstavljivi zaslužki. A doktor Stockmann odkrije, da je voda v zdravilišču onesnažena in zdravju nevarna. Zaradi varčevanja z vloženimi sredstvi je županstvo vodovod speljalo prek kontaminiranega zemljišča, kar je zdaj nujno treba sanirati. Doktor vztraja, da morajo prestaviti vodovod, ustaviti onesnaževanje, poskrbeti za čisto vodo.
A to veliko stane, župan in delničarji v projekt, ki že prinaša dobičke, niso pripravljeni vlagati novih sredstev. Opozicija, ki obvladuje lokalni
časopis, bi to lahko izkoristila; ker bi sanacija finančno obremenila tudi meščane, kar ne bi pripomoglo k njihovi popularnosti, pa si premislijo. Skupaj bodo trdili isto: analize vode so nezanesljive, vselej jih je mogoče potvoriti, tako kot je doktorju mogoče pripisati zlonamernost, skrb za osebne interese …
Zvest svojemu prepričanju doktor skliče javno zborovanje – in zgodi se mu podobno kot Jermanu v Cankarjevih Hlapcih.
Znano je, da se je največji slovenski dramatik zgledoval po Henriku Ibsenu, ki velja za očeta moderne drame in je tudi zato pomemben za naše gledališče. A bolj pomembno je, da Sovražnik ljudstva zastavlja motive, ki naslavljajo današnji trenutek.
Diana Koloini
Ibsenova drama se ukvarja s temo ekološke odgovornosti in resnice. Boj doktorja Stockmanna lahko vzporejamo z današnjimi izzivi boja proti podnebnim spremembam in krivicam. V času, ko so dezinformacije in propaganda prisotne kot še nikoli prej, predstavlja simbol upora, zahtevo po resnici v družbi, ki ji je pogosto ljubša udobnost laži. Ibsen zastavlja ključna vprašanja o našem odnosu do dejstev in vednosti ter poziva k razmisleku o moralni odgovornosti, ki jo ima posameznik do skupnosti. Sovražnik ljudstva danes lahko spodbudi pomembne razprave o ekologiji, resnici, transparentnosti in državljanskem pogumu, obenem pa emocionalno angažira občinstvo. Stockmannov pogum v soočanju s konservativnimi silami, ki želijo obdržati obstoječe stanje, odslikava potrebo po osebni odgovornosti in aktivizmu v današnjem svetu. Ibsen nas obenem opozarja na pomembnost resnice v družbi, obremenjeni z dezinformacijami, in občinstvo poziva k preizpraševanju lastne sposobnosti za kritično razmišljanje.
Prek emocionalne moči likov in njihovih konfliktov ima Sovražnik ljudstva potencial, da globlje angažira občinstvo in ga spodbudi k premisleku o lastnih vrednotah. Ne glede na čas, ki je minil od prve uprizoritve, Ibsenovo sporočilo ostaja močno in relevantno za današnje bitke proti krivicam in izzive, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Uprizarjanje Sovražnika ljudstva lahko služi kot navdih za naše osebne in kolektivne bitke.
Ivica Buljan
20. marca 2026
v MALI DRAMI
Prva slovenska uprizoritev
Jonathan Spector 1986
EUREKA
Naslov izvirnika Eureka Day
Prevajalka Ana Barič Moder
Režiser Peter Petkovšek
Vigri Jonathana Spectorja Eureka (2018) smo priča sestankom sveta staršev na kalifornijski zasebni šoli z imenom Eureka Day. Prisotni izvajajo vratolomne jezikovne akrobacije, da bi v skladu s politiko šole v vsakem trenutku ohranili politično korektnost in skrajno vključevalnost, vendar pa se izkazuje, da pretirana tolerantnost očitno maskira dejansko nestrpnost (in ranjene ege). Pred nami se v premišljeni komedijski pisavi bojujeta obe plati tako imenovane woke ideologije: resno mišljena aplikacija strpnosti in odprtosti in hkrati nekritična in pretirana uporaba, ki vodi v vsebinsko izpraznjenost in absurd.
Sprva se zdi, da gre za satiro tipično ameriškega konteksta, a situacija se kmalu znatno (in znano) zaplete, ko na šoli izbruhne mumps in se izkaže, da precejšen odstotek šolarjev ni cepljen, saj so njihovi sicer večinoma liberalni starši prepričani o škodljivosti cepiv in o zaroti vlade. Bitka med cepilci in proticepilci je povod za zanimiv dramski konflikt, ki je danes še toliko bolj relevanten zaradi nedavne globalne izkušnje s pandemijo covida-19 –igra je bila namreč skorajda preroško napisana malo pred njenim izbruhom –, vendar drama prodira globlje in postavlja pomembno vprašanje o pomenu soglasja znotraj diskurza, v katerem postanejo osebna politična prepričanja neločljivo zvezana z identiteto, le-ta pa je brezpogojno sveta in nedotakljiva. Če so vsa mnenja enakovredna, ne glede na (ne)kritične temelje, na katerih slonijo, potem postane situacija, v kateri se znajdeta dva diametralno nasprotna pogleda na konflikt, popolnoma nerešljiva.
Prav to se izkaže v prizoru odprte video seje sveta staršev, v kateri se, skorajda kot tok nezavednih misli ali razkritega ida družbe, začne valiti nemi dialog tekstovnih komentarjev širše starševske skupine, ki s hitrim in današnji družbi dobro znanim zdrsom v vulgarnost in žalitve postavi na kocko politiko šole. Menjavanje med hiperrealizmom in satiro, ki meji na farso, izpostavlja ključne dileme in njihovo tragikomično plat: kako ukrepati v skladu z vključevalno usmeritvijo šole? Ali zapreti šolo in s tem prikrajšati cepljene otroke za tedne učenja? Ali dovoliti vstop zgolj cepljenim in dopustiti, da necepljeni zaostanejo s snovjo? Kako doseči, da ne bi ena ali druga skupina čutila tega kot osebni napad na svojo identiteto? In, nenazadnje, kako se ob tem izogniti finančnim težavam? Nasprotna pola se čedalje bolj zapletata v zanke iskanja nemogočega soglasja ter s tem izpostavljata krhkost lastnih idejnih in družbenih konstruktov.
Čeprav je Eureka v veliki meri komedija, pa na podlagi trenutnih političnih sprememb v ZDA, Evropi in po svetu zazveni tudi kot grenka žalostinka za poskusom tolerance, ki se prepogosto ne zna izogniti žaganju lastne veje.
Peter Petkovšek in Eva Kraševec
Lucy Kirkwood se s Komarji (2017), ki sodijo med njena najpomembnejša dramska dela, ponovno uvršča v sam vrh sodobne svetovne dramatike. V besedilu izpostavi izrazito intrigantno in emotivno bojišče med skrajnimi protipoli človeških usod, ki se v svoji neumorni potrebi po združitvi in razumevanju lastne osamljenosti nenehno odbijajo drug od drugega. Avtorica s prepoznavnim, neposrednim slogom raziskuje odnose v primarni družini, eksperimentalno fiziko, odraščanje, tujost, položaj žensk(e) v znanosti, demenco, družbene razrede, inovacije v znanosti, akademsko sfero, različne odtujenosti in drobna plastenja medčloveških stikov. Dramske osebe v njeni igri so prepričljivo žive, zdajšnje, čeprav v vsakdan realnosti posega tudi z metafizičnimi elementi.
V središču dogajanja sta sestri Jenny in Alice, dinamika njunega odnosa, pogojena z družinsko zgodovino, in razlike med njima, ki ju povezujejo in oddaljujejo. Alice je vrhunska znanstvenica na pragu zgodovinskega odkritja in svojemu delu posveča ves svoj čas, energijo in talent. Jenny je obremenjena z izgubo, skrbjo za dementno mater (nekdanjo znanstvenico) in neskončnim nizom teorij zarote. Tej dinamiki se pridružujejo še člani njune družine in sopotniki, vsak od njih poudarjeno nemočen, a s krčevito slo po življenju.
Lucy Kirkwood odnos med sestrama vzpostavi na premisah: znanost – skepticizem ter racionalnost – čustvenost. Tako Jenny kot Alice sta na simbolni ravni metafora za svet, v katerem živimo. Svet (v svoj prav) prepričanih posameznikov, ki ne zmorejo prisluhniti.
V igri se zvrstijo tri generacije protagonistov, ki se vsaka po svoje borijo z izgubami in preseganjem le-teh: z izgubo ambicij, z izgubo partnerja, starša, otroka, idealov, kariere, družbenega statusa, doma in z vprašanjem, kaj definira izgubo lastnega bistva. To je drama družine v črni luknji, a soočenje svetov se zgodi z nepričakovanimi obrati in pretanjenim humorjem.
Naracijo, ki se večinsko odvije v okolici švicarskega CERN-a, Evropske organizacije za jedrske raziskave, kjer je zaposlena starejša sestra, znanstvenica Alice, na svoj nepredvidljivi način povezuje metafizična pojavitev Higgsovega bozona. V zelo poenostavljeni razlagi je naloga tega osnovnega delca, da daje drugim delcem njihovo maso in posledično ključno omogoča, da vesolje pridobi svojo obliko, zaradi česar mu pogosto rečejo tudi božji delec. In prav s tem posegom Lucy Kirkwood išče smisel v medosebnih odnosih, pa naj so ti družinski, prijateljski ali ljubezenski: kaj je tisto, kar nam samim določa »maso«, naš smisel, kakšno težo posledic nosijo odločitve, ki jih v nekem trenutku zavestno sprejmemo, in kako radikalno se naša življenja spremenijo? Prav to je tudi želja uprizoritve –raziskati in preučiti odnose, okoliščine in odločitve, ki nas kreirajo kot ljudi, kakršni smo, in ustvarjajo naša življenja takšna, kakršna so.
Maša Pelko in Rok Andres
Robert Icke ZDRAVNICA
Prva slovenska uprizoritev
Vznemirljiva družbenokritična igra o vprašanjih medicinske etike, ekonomskih pritiskih, identitetnih politikah in toksičnosti javnih diskurzov.
Režiser Martin Kušej
Premiera 17. 4. 2025 na Velikem odru
IGRAJO
Nataša Barbara Gračner, Irena Yebuah Tiran, Timon Šturbej, Bojan Emeršič, Aleš Valič, Uroš Fürst, Saša Mihelčič, Saša Tabaković, Tina Vrbnjak, Marko Mandić, Maša Derganc
Tennessee Williams TRAMVAJ POŽELENJE
Kultna klasika o kompleksnih medčloveških odnosih, razmerjih med spoloma in razrednih razlikah. V vročini poletnega New Orleansa se preverjajo odnosi prevlade in podrejenosti.
Režiserka Nina Šorak
Premiera 11. 4. 2025 v Mali Drami
IGRAJO
Polona Juh, Iva Babić, Jure Henigman, Boris Mihalj, Vanja Plut, Gorazd Logar, Matija Rozman
Maketa scenografije pri uprizoritvi Zdravnica Scenografinja Jessica Rockstroh; Foto Peter Uhan
Iz preteklih sezon
Foto Peter Uhan
Bertolt Brecht, Kurt Weill
OPERA ZA TRI GROŠE
Ena najslovitejših iger 20. stoletja, ki je vzpostavila svoj lastni žanr
dramskega in glasbenega gledališča, v izjemni koprodukcijski uprizoritvi.
Koproducentka
SNG Opera in balet Ljubljana
Režiserka Mateja Koležnik
Dirigent Marko Letonja
ANSAMBEL Janez Škof, Barbara Cerar, Mina Švajger, Jurij Zrnec, Domen Novak, Urša Kavčič, Silva Čušin, Nina Valič, Gregor Baković, Peter Grdadolnik, Martin Meglič, Maks Dakskobler, Miha Ravnikar, Matej Velikonja, Filip Štepec, Vojko Zidar, Sabina Kogovšek, Eva Jesenovec, Inez Osina Rues, Višnja Fičor, Ireneja Nejka Čuk, Anja Zemljarič
Aleš Anžič, Jasmin Avdić, Janez Bratun, Luka Jelšnik, Matej Rudolf, Tomislav Samardžija, Matej Skubic, Tina Slapnik
Orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Domen Koren, Arijan Mačak, Oskar Laznik, Lan Meden saksofona, Tadej Kenig, Jakob Bobek, David Gregorc, Borut Turk klarineta, Vesna Jan Mitrović, Helena Trismegist flavta, Jure Mesec, Árpád Balázs-Piri fagot, Uroš Pavlovič, Gregor Turk, Kristjan Zupan, Dominik Rus trobenti, Niko Mir, Žan Žumer pozavna, Barbara Gradišek, Tamara Gombač violončelo, Veljko Stanković, Aleksandra Blagojević kontrabas, Tomaž Vouk, Gašper Gradišek, Maja Povše, Petra Vidmar tolkala, Marko Hatlak harmonika, Primož Grašič kitarski inštrumenti, Kayoko Ikeda, Stefan Pajanović klavir, čelesta
Ferdinand von Schirach BOG
Prva slovenska uprizoritev
Aktualna igra, ki odpira vprašanje, v kakšni družbi želimo živeti in kakšen je njen odnos do umiranja in smrti.
Režiser Peter Petkovšek
IGRAJO
Maja Sever, Ivo Ban, Barbara Žefran, Maša Derganc, Pia Zemljič, Veronika Drolc, Primož Vrhovec, Saša Tabaković
Foto Darja Štravs Tisu
Iz preteklih sezon
Premiera 17. 1. 2025 v Mali Drami
Foto Peter Uhan
Ivan Cankar
ZA NARODOV BLAGOR
Brezčasna satira o umazanih političnih igrah, ki nastavlja ogledalo tako oportunim politikom kot tudi okolici, ki jim te igre dopušča.
Režiser Vito Taufer
Premiera 15. 1. 2025 na Velikem odru
IGRAJO
Benjamin Krnetić, Valter Dragan, Zvezdana Mlakar, Ana Pavlin, Jure Henigman, Tina Vrbnjak, Bojan Emeršič, Boris Mihalj, Saša Mihelčič, Marko Mandić, Rok Vihar, Nejc Cijan Garlatti, Matija Rozman, Nikola Drole, Domen Novak
Michael Frayn HRUP ZA ODROM
Nostalgičen dramski komad, ki z bravurozno komiko in številnimi duhovitimi zapleti odstira pogled v zakulisje nastajanja in izvedbe gledališke uprizoritve.
Režiserka Ivana Djilas
Premiera 6. 11. 2024 na Velikem odru
IGRAJO
Saša Pavček, Uroš Fürst, Jure Henigman, Iva Babić, Saša Mihelčič, Robert Korošec, Pia Zemljič, Gorazd Logar, Valter Dragan
Festival 33. Dnevi komedije, Celje, 2025 Nagrada Saša Pavček – komedijantka večera (Dnevi komedije)
Foto Peter Uhan
Iz preteklih sezon
Foto Peter Uhan
Georges Perec POVIŠICA
Prva slovenska uprizoritev
Vrhunska partitura variacij na večno aktualno temo: kako pristopiti k nadrejenemu in prositi za povišek.
Režiserka Anđelka Nikolić
Premiera 4. 10. 2024 v Mali Drami
IGRAJO
Klemen Janežič, Brane Grubar, Rok Vihar, Vanja Plut, Petra Govc, Sabina Kogovšek, Maja Končar
Maksim Gorki OTROCI SONCA
Tragikomična freska meščanstva, ki se ne zaveda sveta okoli sebe in se ukvarja z navideznimi problemi, medtem pa se že sliši grmenje revolucije.
Režiser Paolo Magelli
Premiera 12. 10. 2024 na Velikem odru
IGRAJO
Branko Šturbej, Maša Derganc, Barbara Cerar, Nejc Cijan Garlatti, Janez Škof, Polona Juh, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Silva Čušin, Eva Jesenovec, Matija Rozman
Foto Peter Uhan
Foto Peter Uhan
Edmond Rostand, Martin Crimp CYRANO DE BERGERAC
Prva slovenska uprizoritev priredbe
Nova priredba klasike o vprašanjih lepote, poezije in ljubezni v izvirni glasbeni uprizoritvi.
Režiser Tin Grabnar
Skladatelj Leon Firšt
Premiera 13. 4. 2024 na Velikem odru
IGRAJO
Tina Vrbnjak, Jure Henigman, Domen Novak, Benjamin Krnetić, Nina Valič, Uroš Fürst, Gašper Lovrec, Klemen Janežič, Saša Pavlin Stošić, Rok Vihar
Matjaž Zupančič TE IGRE BO KONEC
Krstna uprizoritev
Krstna uprizoritev igre, ki je Zupančičev duhoviti in pronicljivi pogled na apokaliptične čase, v katerih živimo.
Režiser Matjaž Zupančič
Premiera 12. 4. 2024 v Mali Drami
IGRAJO
Barbara Cerar, Branko Šturbej, Janez Škof, Saša Mihelčič, Valter Dragan, Boris Mihalj, Saša Tabaković, Marijana Brecelj
Foto Peter Uhan
Iz preteklih sezon
Foto Peter Uhan
Lucy Kirkwood NEBESJE
Prva slovenska uprizoritev
Napeta sodna drama s presenetljivim razpletom se dogaja leta 1759 na angleškem podeželju, kjer porota dvanajstih žensk odloča o življenju in smrti trinajste.
Režiser Sebastijan Horvat
Premiera 23. 3. 2024 na Velikem odru
IGRAJO
Maruša Majer, Nataša Barbara Gračner, Saša Pavček, Silva Čušin, Sabina Kogovšek, Iva Babić, Vanja Plut, Pia Zemljič, Nina Ivanišin/Ana Pavlin, Eva Jesenovec, Maša Derganc, Zvezdana Mlakar, Mina Švajger, Igor Samobor/Gorazd Logar, Nejc Cijan Garlatti
Festival 60. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2025
Edward Albee AMERIŠKI SEN
Groteskna igra znamenitega dramatika Edwarda Albeeja govori o navidezni svobodi in zlaganosti kapitalistične družbe in ugovarja misli, da je vse v tej naši izmuzljivi deželi v najlepšem redu.
Režiser Igor Pison
Foto Peter Uhan
Iz preteklih sezon
Premiera 21. 3. 2024 v Mali Drami
IGRAJO
Polona Juh, Marko Mandić, Maja Sever, Petra Govc, Maks Dakskobler
Foto Peter Uhan
Molière SKOPUH
V slavni komediji o stiskaču, ki je zaradi denarja pripravljen žrtvovati srečo vseh okrog sebe, obdela Molière motive zaslepljenosti in samoljubja in jim postavi nasproti ljubezen.
Režiser Slobodan Unkovski
Premiera 16. 1. 2024 na Velikem odru
IGRAJO
Bojan Emeršič, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Domen Novak, Saša Pavlin Stošić, Matija Rozman, Maja Sever, Vojko Zidar, Uroš Fürst, Valter Dragan
ALICA: NEKAJ SOLILOGOV O NEZNOSNOSTI ČASA
Avtorska uprizoritev po motivih
Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla
Čakajoč Supermana | Krstna uprizoritev
Dramska igralka se znajde na svoji komemoraciji, se ozre nazaj na svoje življenje in praznuje
svoj lastni »afterparty«.
Koproducentka UL AGRFT
Režiser Luka Marcen
Premiera 12. 1. 2024 v Mali Drami
IGRA
Tina Vrbnjak
Festival 55. Teden slovenske drame, Kranj, 2025; 60. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2025
Nagrada Tina Vrbnjak – Igralska nagrada ZDUS »Duša Počkaj« za dveletno obdobje, tudi za vlogo Alice (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2025)
Foto Peter Uhan
Foto Željko Stevanić
Sławomir Mrożek TANGO
Mrożkova najodmevnejša igra je duhovita vivisekcija grotesknih odnosov v družini, v kateri se spopadejo generacije s popolnoma nasprotujočimi si pogledi na svet.
Režiser Luka Marcen
Premiera 22. 12. 2023 v Mali Drami
IGRAJO
Timon Šturbej, Maša Derganc, Jurij Zrnec,
Saša Mihelčič, Saša Tabaković, Boris Mihalj, Eva Jesenovec
Festival 32. Dnevi komedije 2024, Celje
Nagradi Jurij Zrnec – komedijant večera (Dnevi komedije)
Saša Tabaković – Igralska nagrada ZDUS
»Duša Počkaj« za dveletno obdobje, tudi za vlogo Evgenija (Združenje
dramskih umetnikov Slovenije, 2024)
Lisa Genova, Christine Mary Dunford ŠE VEDNO ALICE
Prva slovenska uprizoritev
Pogled v notranjo pokrajino znanstvenice, ki jo na vrhuncu kariere prizadene Alzheimerjeva bolezen. Težke preizkušnje prinesejo spoznanje, da se življenje nadaljuje in da v njem ni nič samoumevno.
Režiser Matjaž Zupančič
IGRAJO
Polona Juh, Maja Sever, Bojan Emeršič, Domen Novak, Eva Jesenovec, Sabina Kogovšek, Matija Rozman
Foto Peter Uhan
Iz preteklih sezon
Premiera 14. 4. 2023 v Mali Drami
Foto Peter Uhan
Katarina Morano
KAKO JE PADLO DREVO
Krstna uprizoritev
Zgodba o dnevu, ki se je vsakdanje začel, se bliskovito odvijal in se usodno končal. Uprizoritev, sestavljena iz prizorov iz vsakdanjega
življenja družine, ki se odloči za družbeno akcijo.
Režiser Žiga Divjak
Premiera 3. 12. 2022 na Velikem odru
IGRAJO
Janez Škof, Silva Čušin, Tina Vrbnjak, Uroš Fürst, Nina Ivanišin, Gregor Zorc, Maruša Majer, Iztok Drabik Jug, Timon Šturbej
Festival 58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023
Nagrada Tina Vrbnjak – Igralska nagrada ZDUS
»Duša Počkaj« za dveletno obdobje, tudi za vlogo Anite (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2025)
Lucy Kirkwood OTROCI
Prva slovenska uprizoritev
Srečanje treh starih prijateljev se iz vsakdanjega, neobveznega in duhovitega obujanja spominov prelevi v zastavljanje temeljnih vprašanj, s katerimi se soočamo v času okoljske krize.
Režiserka Nina Šorak
Premiera 23. 9. 2022 Mali Drami
IGRAJO
Silva Čušin, Saša Pavček, Janez Škof
Festivali 29. Mednarodni festival malih odrov Reka, 2024
20. HTC230/Studio15/UteFest20, Cluj, 2023
58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023
Nagrade Janez Škof – Borštnikova nagrada za igro, tudi za vlogo Robina (Festival Borštnikovo srečanje)
Nina Šorak – nagrada ZDUS »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje, tudi za režijo besedila Lucy Kirkwood Otroci (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2024)
Brane Hojnik – Nagrada Doriana Sokolića za najboljšo scenografijo (29. Mednarodni festival malih odrov, Reka, 2024)
Mojca Sarjaš – Nagrada Veljka Maričića za najboljše oblikovanje svetlobe (29. Mednarodni festival malih odrov, Reka, 2024)
Foto Peter Uhan
Bojan Jablanovec, Marko Mandić
MANDIĆCIRKUS
(OBLEČEN)
Krstna uprizoritev
Obračun z gledališkim strojem, z igralcem in ekshibicionistom, z umetnikom in samoljubnežem, z gledalcem in voajerjem, z božanskim in banalnim, s patologijo ambicije in bedo uspeha.
Koproducentka Via Negativa
Avtor koncepta in režiser Bojan Jablanovec
Premiera 16. 6. 2022 Mali Drami
IGRA
Marko Mandić
Festival 31. Dnevi komedije, Celje, 2023
Nagrada Marko Mandić – komedijant večera (Dnevi komedije)
Charlie Chaplin
VELIKI DIKTATOR
Po Chaplinovem filmu
Prva slovenska uprizoritev
Prenos ene največjih filmskih mojstrovin na gledališki oder z živo klavirsko spremljavo, ki navdihuje, podpira in poudarja virtuozno burleskno interpretacijo.
Režiser Diego de Brea
Premiera 21. 5. 2022 na Velikem odru
IGRAJO
Zvone Hribar, Boris Mihalj, Matija Rozman/ Gorazd Logar, Jurij Zrnec, Vojko Zidar, Valter Dragan, Tina Vrbnjak, Eva Jesenovec, Bojan Emeršič, Joži Šalej/Davor Herceg
Festivali 31. Dnevi komedije, Celje, 2023
Jugoslovensko dramsko pozorište, Beograd, 2023
Nagrade Žlahtna komedija po izboru občinstva (Dnevi komedije)
Jurij Zrnec – komedijant večera, žlahtni komedijant (Dnevi komedije) in nagrada Sklada Staneta Severja 2022, tudi za vlogi v Velikem diktatorju
Tina Vrbnjak – Igralska nagrada ZDUS
»Duša Počkaj« za dveletno obdobje, tudi za vlogo Hannah (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2025)
Maja Končar
ZRCALCE, ZRCALCE, POŽRLA
TE BOM
Krstna uprizoritev
Ko babica in dedek ne najdeta knjige pravljic, vsak hip pa jih bodo prišli poslušat vnuki, se začne napeto, zabavno in nevarno potovanje po pravljičnem labirintu.
Režiser Luka Marcen
IGRATA
Maja Končar, Zvone Hribar
Nagrada Priznanje zlata paličica – uvrstitev v katalog kakovostnih uprizoritev za otroke in mladino, 2022
Duncan Macmillan VSE SIJAJNE STVARI
Prva slovenska uprizoritev
Vse sijajne stvari skozi oči otroka, mladostnika in odraslega spregovorijo o depresiji in samomoru ter si prizadevajo vzpostaviti občutljivo ravnovesje med streznitveno izgubo in katarzičnim smehom.
Soavtor Jonny Donahoue
Režiserka Nataša Barbara Gračner
IGRA
Uroš Fürst
Festivala 24. Mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev, Umag, 2023 Festival kulture Kostanjevica, 2023
Nagrade Grand prix za najboljšo uprizoritev (Zlati lev)
Premiera 10. 12. 2021 v Mali Drami
Foto Peter Uhan
Premiera 5. 11. 2021 v Mali Drami
Foto Peter Uhan
DRAMA V TUJINI
SNG Drama Ljubljana v skladu s programsko usmeritvijo svoje delovanje in predstavitev ustvarjalnosti usmerja tudi v tujino. V okviru finančnih in terminskih zmožnosti uspešno vzdržujemo mednarodne povezave, se udeležujemo uglednih mednarodnih festivalov in v goste vabimo vrhunske uprizoritve partnerskih gledališč.
Uprizoritev Cyrano de Bergerac je uspešno gostovala v Zagrebškem gledališču mladih (Zagrebačko kazalište mladih, ZeKaeM) ter v sarajevskem Narodnem gledališču (Narodno pozorište Sarajevo). V začetku prihajajoče sezone se bomo predvidoma predstavili še na odru Madžarskega narodnega gledališča Miskolc (Miskolci Nemzeti Színház) in v Narodnem gledališču Luksemburg (Théâtre National du Luxembourg), potekajo pa tudi intenzivni pogovori za gostovanje v Pekinškem ljudskem gledališču (Beijing People's Art Theatre) in v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu (Srpsko narodno pozorište Novi Sad). Dogovore o sodelovanju smo sklenili tudi s Hrvaškim narodnim gledališčem v Zagrebu (Hrvatsko narodno kazalište Zagreb) in z Jugoslovanskim dramskim gledališčem (Jugoslavensko dramsko pozorište) v Beogradu.
V sezoni 2024/25 smo v SNG Drama nadaljevali z utrjevanjem utečenih izmenjav z gledališči iz regije, izpeljali pa smo tudi nekaj na novo vzpostavljenih sodelovanj. Gledalci ste si tako lahko ogledali gostujoče uprizoritve Slovaškega narodnega gledališča (Slovenské národné divadlo) iz Bratislave, Madžarskega narodnega gledališča Miskolc (Miskolci Nemzeti Színház) in Narodnega gledališča Sarajevo (Narodno pozorište Sarajevo).
V prihajajoči sezoni pa bomo gostili tudi predstavo iz Narodnega gledališča Luksemburg (Théâtre National du Luxembourg).
Mednarodne aktivnosti SNG Drama intenzivno potekajo tudi znotraj mreže UTE (Union des Théâtres de l'Europe, Zveza evropskih gledališč), saj smo v letu 2023 postali člani te pomembne povezave dvanajstih evropskih gledaliških hiš.
Med članicami zveze so ugledne evropske institucije, kot na primer Piccolo Teatro di Milano, Théâtre National du Luxembourg, Teatro Nacional São João (Porto), Narodowy Stary Teatr (Krakov) in druge. Mrežo sta leta 1990 ustanovila Giorgio Strehler in Jack Lang kot prvo tovrstno povezavo, ki naj bi krepila in omogočala izmenjavo uprizoritev, dobrih praks ter ustvarjalcev in spodbujala evropsko umetnost.
IGRALSKI ANSAMBEL
IVA BABIĆ Tramvaj Poželenje Stella • Hrup za odrom Brooke Ashton • Nebesje Helen Ludlow
GREGOR BAKOVIĆ Za narodov blagor Profesor
Kremžar • Opera za tri groše Mojster ceremonije
BARBARA CERAR Opera za tri groše
Gospa Peachum • Otroci sonca Jelena Nikolajevna • Te igre bo konec Marija – Menza
NEJC CIJAN GARLATTI Za narodov blagor Fran Kadivec • Otroci sonca Dmitrij Sergejevič Vagin • Nebesje Frederick Poppy, Sodnik, Doktor Willis • Skopuh Cléante
SILVA ČUŠIN Nebesje Charlotte Cary, Lady Wax • Kako je padlo drevo Danica • Otroci Rose • Otroci sonca Antonovna • Opera za tri groše Bezniška Jenny
MAŠA DERGANC Zdravnica Jemima Flint • Bog Biegler • Otroci sonca Liza • Nebesje Hannah Rusted • Tango Eleonora
VALTER DRAGAN Za narodov blagor Dr. Anton Grozd • Hrup za odrom Selsdon Mowbray • Te igre bo konec Anos Drei • Skopuh Mojster Simon, Komisar • Veliki diktator Herring, b76
VERONIKA DROLC Bog Litten
BOJAN EMERŠIČ Zdravnica Brian Cyprian • Za narodov blagor Jožef Mrmolja • Skopuh Harpagon • Še vedno Alice John • Veliki diktator Napaloni
UROŠ FÜRST Zdravnica Paul Murphy • Hrup za odrom Lloyd Dallas • Cyrano de Bergerac De Guiche • Skopuh La Flèche • Kako je padlo drevo Boštjan • Vse sijajne stvari
PETRA GOVC Povišica Jolanda • Ameriški sen Gospa Barker
NATAŠA BARBARA GRAČNER Zdravnica Ruth Wolff • Nebesje Elizabeth (Lizzy) Luke
JURE HENIGMAN Tramvaj Poželenje Stanley •
Za narodov blagor Dr. Pavel Gruden • Hrup za odrom Garry Lejeune • Cyrano de Bergerac Cyrano
NINA IVANIŠIN Nebesje Ann Lavender • Kako je padlo drevo Tamara
KLEMEN JANEŽIČ Povišica Vi, na začetku kariere • Cyrano de Bergerac Montfleury, Sabljaški sodnik, Vojak, Občinstvo
EVA JESENOVEC Opera za tri groše Betty • Otroci sonca Fima • Nebesje Mary Middleton • Tango Ala • Še vedno Alice Lydia • Veliki diktator Pacient, Eve
POLONA JUH Tramvaj Poželenje Blanche • Otroci sonca Melanija • Ameriški sen Mami • Še vedno Alice Alice
SABINA KOGOVŠEK Opera za tri groše Dolly • Povišica Hermelina • Nebesje Kitty Givens • Skopuh Élise • Še vedno Alice Dr. Tamara
MAJA KONČAR Povišica Čistilka • Zrcalce, zrcalce požrla te bom
BENJAMIN KRNETIĆ Za narodov blagor Aleksij pl. Gornik • Cyrano de Bergerac Christian
GORAZD LOGAR Tramvaj Poželenje Steve • Hrup za odrom Tim Allgood • Nebesje Gospod Coombes • Veliki diktator Poročnik, Jaeckel, Jurišnik 3, Rosmanberg
MARUŠA MAJER Nebesje Sally Poppy • Kako je padlo drevo Lila
MARKO MANDIĆ Zdravnica Oče Emily Ronan, Duhovnik • Za narodov blagor Julijan Ščuka • Ameriški sen Oči • MandićCirkus (oblečen)
BORIS MIHALJ Tramvaj Poželenje Mitch • Za narodov blagor Klander • Otroci sonca Nazar Avdejevič • Te igre bo konec Stultz Čibutkin • Tango Edek • Veliki diktator Poveljnik, Garbitsch, Zdravnik, Jurišnik 1, Slikar; Agar
SAŠA MIHELČIČ Zdravnica Michael Copley • Za narodov blagor Mrmoljevka • Hrup za odrom
Poppy Norton-Taylor • Te igre bo konec Doroteja
Teja • Tango Evgenija
ZVEZDANA MLAKAR Za narodov blagor Katarina • Nebesje Sarah Smith
DOMEN NOVAK Opera za tri groše Brown • Za narodov blagor Sluga pri Gorniku • Cyrano de Bergerac Lignière • Skopuh Valère • Še vedno Alice Thomas
SAŠA PAVČEK Hrup za odrom Dotty Otley • Nebesje Judith Brewer • Otroci Hazel
ANA PAVLIN Za narodov blagor Matilda • Nebesje Ann Lavender
SAŠA PAVLIN STOŠIĆ Cyrano de Bergerac
Marie-Louise, Lastnik gledališča, Vojak, Občinstvo • Skopuh Mariane
MATIJA ROZMAN Zdravnica Zdravnik • Za narodov blagor Stebelce • Otroci sonca
Zdravnik • Skopuh Anselme • Še vedno Alice
Dr. Davis • Veliki diktator Poročnik, Jaeckel, Jurišnik 3, Rosmanberg
MAJA SEVER Bog Predsednica etičnega sveta • Ameriški sen Babica • Skopuh Frosine • Še vedno Alice Ona
JANEZ ŠKOF Opera za tri groše Jonathan
Jeremiah Peachum • Otroci sonca Boris Nikolajevič Čepurnoj • Te igre bo konec Jakob Poglajen • Kako je padlo drevo Jani • Otroci Robin
BRANKO ŠTURBEJ Otroci sonca Pavel Fjodorovič Protasov • Te igre bo konec Krištof Dolenc
TIMON ŠTURBEJ Zdravnica Sami • Otroci sonca
Miša, Jegor • Tango Artur • Kako je padlo drevo
Jaka
MINA ŠVAJGER Opera za tri groše Polly Peachum • Nebesje Peg Carter
SAŠA TABAKOVIĆ Zdravnica Rebecca Roberts • Bog Thiel • Hrup za odrom Tim Allgood • Te igre bo konec Psihiater • Tango Evgenij
NINA VALIČ Opera za tri groše Smith • Cyrano de Bergerac Lejla Ragueneau
ROK VIHAR Za narodov blagor Siratka • Povišica Vaš prvi šef • Cyrano de Bergerac Hostesnik, Zateženec, Duhovnik, Vojak, Občinstvo
TINA VRBNJAK Zdravnica Pripravnik • Za narodov blagor Helena • Cyrano de Bergerac Roksana • Alica: nekaj solilogov o neznosnosti
časa Alica • Kako je padlo drevo Anita • Veliki diktator Hannah
PIA ZEMLJIČ Bog Keller • Hrup za odrom Belinda Blair • Nebesje Emma Jenkins
VOJKO ZIDAR Opera za tri groše Pastor Kimball • Skopuh Mojster Jacques • Veliki diktator Schultz
JURIJ ZRNEC Opera za tri groše Macheath • Tango Stomil • Veliki diktator Brivec, Hilde, Hynkel
BARBARA ŽEFRAN Bog Brandt
Iva Babič Gregor Baković
Barbara Cerar Nejc Cijan Garlatti Silva Čušin Maša Derganc
Valter Dragan Veronika Drolc
Jure Henigman Klemen Janežič Polona Juh Nataša Barbara Gračner
Maja Končar Gorazd Logar Benjamin Krnetić Maruša Majer Boris Mihalj Zvezdana Mlakar
Bojan Emeršič Uroš Fürst Petra Govc Nina Ivanišin Eva Jesenovec Sabina Kogovšek Saša Pavlin Stošić Matija Rozman Janez Škof
Marko Mandić Saša Mihelčič Domen Novak Saša Pavček Ana Pavlin Vanja Plut Maja Sever Branko Šturbej Mina Švajger Nina Valič Tina Vrbnjak Vojko Zidar Barbara Žefran Timon Šturbej Saša Tabaković Rok Vihar Pia Zemljič Jurij Zrnec
UPOKOJENE ČLANICE IN ČLANI
IGRALSKEGA ANSAMBLA V PONOVITVAH
IVO BAN Bog Richard Gärtner
MARIJANA BRECELJ Te igre bo konec Smrt
BRANE GRUBAR Povišica Vi, proti koncu kariere
ZVONE HRIBAR Veliki diktator Pripovedovalec, Praporščak, Prevajalec, Mann, Jurišnik 2, Kibitzen, Zrcalce, zrcalce, požrla te bom
IGOR SAMOBOR Nebesje Gospod Coombes
ČLANICE IN ČLANI
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA
V PONOVITVAH
IRENEJA NEJKA ČUK Opera za tri groše Lizzy
PETER GRDADOLNIK Opera za tri groše Walter Žalujka
VIŠNJA FIČOR Opera za tri groše Vixen
MARTIN MEGLIČ Opera za tri groše Suni Jakob
INEZ OSINA RUES Opera za tri groše Molly
MIHA RAVNIKAR Opera za tri groše Robert Žaga
MATEJ VELIKONJA Opera za tri groše Ede
ANJA ZEMLJARIČ Opera za tri groše Sally
Vsi so tudi Solistke in Solisti v Tretjem finalu za tri groše
GOSTJE
V PONOVITVAH
MAKS DAKSKOBLER Opera za tri groše Novc Matthias, Filch, Ameriški sen Mladenič
IZTOK DRABIK JUG Kako je padlo drevo Rok
NIKOLA DROLE Za narodov blagor Slabo oblečen mlad človek
DAVOR HERCEG Veliki diktator Pianist
GAŠPER LOVREC Cyrano de Bergerac Valvert
URŠA KAVČIČ Opera za tri groše Lucy
ROBERT KOROŠEC Hrup za odrom
Frederick Fellowes
JOŽI ŠALEJ Veliki diktator Pianist
FILIP ŠTEPEC Opera za tri groše Jimmy
ALEŠ VALIČ Zdravnica Roger Hardiman
PRIMOŽ VRHOVEC Bog Sperling
IRENA YEBUAH TIRAN Zdravnica Charlie
GREGOR ZORC Kako je padlo drevo Matej
Foto Katja Kodba
NAGRADE
ČLANOM IN SODELAVCEM
SNG DRAMA LJUBLJANA V LETIH 2024 IN 2025*
Ivan Mrak, Nina Rajić Kranjac, Tibor Hrs Pandur
MRAKIJADA, režiserka Nina Rajić Kranjac
Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev (54. Teden slovenske drame, Kranj, 2024)
SREČKO BAJDA, ustanovni član skupine Laibach Medalja za zasluge glasbeni skupini Laibach (Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar 2024): dolgoletno delovanje, ustvarjalnost in spodbuditev drugačnih pristopov k zvrstem glasbe v slovenskem glasbenem prostoru
GREGOR BAKOVIĆ
Ambasador lahkega branja (Zavod Risa, center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, 2024)
IZTOK BOLKA
z Draganom Krpanom in Juretom Škerlom Priznanje v zahvalo za izjemen prispevek k ustvarjanju varnega in prijaznega delovnega okolja (Združenje dramskih umetnikov Slovenije –Enota SNG Drama Ljubljana, 2024)
MARIJANA BRECELJ
Bert (Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, 2024): življenjsko delo na področju filmske igre
BORIS CAVAZZA
Nagrada Franeta Milčinskega – Ježka (RTV Slovenija, 2024): življenjsko delo
ANDREJ CERAR z Lano Gorenc
Nagrada nepogrešljivi (Društvo gledaliških režiserk in režiserjev, 2023/24; podeljena na 59. FBS 2024): presežki strokovnega in podpornega dela v gledališču
MAŠA DERGANC s Polono Juh
Glas risanke (Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, 2024): Ela (TV-serija Ela, Oskar in Hu, producentka RTV Slovenija)
LANA GORENC z Andrejem Cerarjem
Nagrada nepogrešljivi (Društvo gledaliških režiserk in režiserjev, 2023/24; 59. FBS 2024): presežki strokovnega in podpornega dela v gledališču
BRANKO HOJNIK
Nagrada Doriana Sokolića za najboljšo
scenografijo (29. Mednarodni festival malih odrov, Reka, 2024): Kirkwood Otroci
Glas risanke (Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, 2024): Oskar (TV-serija Ela, Oskar in Hu, producentka RTV Slovenija) *do 4. 4. 2025
DRAGAN KRPAN z Iztokom Bolko in Juretom Škerlom
Priznanje v zahvalo za izjemen prispevek k ustvarjanju varnega in prijaznega delovnega okolja (Združenje dramskih umetnikov Slovenije –Enota SNG Drama Ljubljana, 2024)
BENJAMIN KRNETIĆ
Nagrada TSD za najboljšega igralca (54. Teden slovenske drame, Kranj, 2024): Ferdi (Mrak, Rajić Kranjac, Hrs Pandur, Mrakijada)
MARKO MANDIĆ
Ambasador Mestne občine Velenje (Mestna občina Velenje, 2024) Vesna za najboljšo glavno moško vlogo (27. Festival slovenskega filma, Portorož, 2024): Aleksander (Prosenc, Odrešitev za začetnike, producent Monoo)
IVANKA MEŽAN
Igralska nagrada »Ita Rina« (Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, 2024): življenjsko delo na področju filmske igre
JANEZ NOSE z Alešem Plutom
Nagrada nepogrešljivi (Društvo gledaliških režiserk in režiserjev, 2023/24; 59. FBS 2024): presežki strokovnega in podpornega dela v gledališču
Nagrada nepogrešljivi (Društvo gledaliških režiserk in režiserjev, 2023/24; 59. FBS 2024): presežki strokovnega in podpornega dela v gledališču
VESNA POPOVIĆ
z Iko Radovanović in Kristino Vranješ Priznanje v zahvalo za duhovno in telesno blagostanje (Združenje dramskih umetnikov
Slovenije – Enota SNG Drama Ljubljana, 2024)
JELENA PROKOVIĆ s Svetlano Proković
Nagrada LJFW WOW za najboljšo kolekcijo (Ljubljanski teden mode, 2024): kolekcija modne znamke JSP
IKA RADOVANOVIĆ
z Vesno Popović in Kristino Vranješ Priznanje v zahvalo za duhovno in telesno blagostanje (Združenje dramskih umetnikov Slovenije – Enota SNG Drama Ljubljana, 2024)
NINA RAJIĆ KRANJAC
Nagrada Prešernovega sklada (Upravni odbor Prešernovega sklada, 2025): za dosežke v preteklih treh letih, med njimi za režijo Mrakijade po dramah Ivana Mraka
MOJCA SARJAŠ
Nagrada Veljka Maričića za najboljše oblikovanje svetlobe (29. Mednarodni festival malih odrov, Reka, 2024): Kirkwood, Otroci
ALEŠ PLUT z Janezom Nosetom
MIROSLAV SOKOLOVSKI – LANE
Priznanje v zahvalo ob koncu Draminega poglavja njegove gledališke poti, garderoberju brez primere in velikemu gledališčniku (Združenje dramskih umetnikov Slovenije –Enota SNG Drama Ljubljana, 2024)
JURE ŠKERL z Iztokom Bolko in Draganom Krpanom Priznanje v zahvalo za izjemen prispevek k ustvarjanju varnega in prijaznega delovnega okolja (Združenje dramskih umetnikov Slovenije –Enota SNG Drama Ljubljana, 2024)
NINA ŠORAK
Nagrada ZDUS »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2024): tudi za režijo besedila Otroci Lucy Kirkwood
BRANKO ŠTURBEJ
Komedijant večera in žlahtni komedijant (23. Dnevi komedije, Celje, 2024): Malvolio (Shakespeare, Kar hočete)
Borštnikov prstan (59. Festival Borštnikovo srečanje, 2024): življenjsko delo na področju gledališke igre
TIMON ŠTURBEJ
Veliki plan (Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, 2024): Tomaž (Mencej Jezdeca, producentka Staragara), Jure (Šantić Zbudi me, producent Vertigo) in Džeki (Burger Opazovanje, producentka Staragara) ter za sodelovanje v dokumentarno-igrani TV-seriji Inhumanum: Umori na Slovenskem (Brezovnik, producent Perfo)
SAŠA TABAKOVIĆ
Igralska nagrada ZDUS »Duša Počkaj« za dveletno obdobje (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2024): Dobrnik (Frisch, Požigalci), Časomerec (Hamer, Vse OK),
Franz Gottlieb Glass (Štivičić, Kabaret Kaspar), Septimus Warren Smith (Woolf, Zajec, Gospa Dalloway), vloga v Schimmelpfennig, Dan, ko jaz ni bil več jaz, Evgenij (Mrożek, Tango) in Ivan pl. Križovec (Krleža, V agoniji, producenta Društvo dveh in Forum slovanskih kultur)
KRISTINA VRANJEŠ
z Vesno Popović in Iko Radovanović
Priznanje v zahvalo za duhovno in telesno blagostanje (Združenje dramskih umetnikov Slovenije – Enota SNG Drama Ljubljana, 2024)
TINA VRBNJAK
Nagrada TSD za najboljšo igralko (54. Teden slovenske drame, Kranj, 2024): Pokojna mati, prva Rimljanka; Prvi oznaš (Mrak, Rajić Kranjac, Hrs Pandur, Mrakijada)
Igralska nagrada ZDUS »Duša Počkaj«
za dveletno obdobje (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2025): Hannah (Chaplin, Veliki diktator), Anita (Morano, Kako je padlo drevo), Pokojna mati, prva Rimljanka (Mrak, Rajić
Kranjac, Hrs Pandur, Mrakijada), ženska 2 (Schimmelpfennig Dan, ko jaz ni bil več jaz), Viola (Shakespeare, Kar hočete), Roksana (Rostand, Crimp, Cyrano de Bergerac), Alica (avtorski projekt, Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa)
MILENA ZUPANČIČ
Igralska nagrada ZDUS »Marija Vera« za življenjsko delo: za vrhunske igralske dosežke na področjih gledališča, filma, radia in televizije (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2025)
DRAMINI PROGRAMI
GLEDALIŠKA VZGOJA
Gledališki list SNG Drama Ljubljana bo v prihodnji sezoni slavil 105. leto izhajanja. Ob vsaki premieri izide nova številka s članki, ki z več vidikov obravnavajo temo uprizoritve. Večinoma je v sredici objavljeno integralno dramsko besedilo, drugi vsebinski sklopi pa so povezani s siceršnjim programom ljubljanske Drame in z dosežki njenih članov. List boste lahko kupili, ko si boste prišli ogledat predstavo, lahko pa ga takoj po izidu dobite dostavljenega na želeni naslov (brez plačila poštnine). Če vam je ljubša ta možnost, natisnite in izpolnite naročilnico na spletni strani drama.si/gledaliski-list in jo oddajte pri blagajni ali pošljite na naslov SNG Drama Ljubljana, Litostrojska 56, 1000 Ljubljana oziroma na abonma@drama.si
V 105. letniku Gledališkega lista bomo predvidoma izdali osem rednih številk in knjižico z napovedjo sezone 2026/27. V vseh številkah bo objavljeno integralno besedilo uprizorjene igre.
Cene za naročnike 105. letnika
Gledališkega lista SNG Drama Ljubljana:
• številka z besedilom drame: 4,50 € (v redni prodaji 5 €)
• napoved sezone 2026/27: brezplačno
Naročnina za Gledališki list za sezono 2025/26 torej predvidoma znaša 43,20 €; poravnate jo
v dveh obrokih: prvega, 22 €, do 30. oktobra 2025, drugega po prejemu končnega obračuna do 30. junija 2026.
Dramina gledališka vzgoja vključuje pedagoške in andragoške programe, ki ponujajo žanrsko in tematsko raznolike vsebine, namenjene občinstvu vseh starosti. Nekaj programov še posebej nagovarja mlade gledalce, drugi pa so namenjeni vsem ljubiteljem gledališča, ki bi radi spoznali gledališko umetnost z različnih vidikov.
GLEDALIŠKE DELAVNICE, OGLEDI ZAODRJA IN GLEDALIŠKE URE
Kaj se skriva za odrsko zaveso in kaj se dogaja, preden predstava zaživi na odru, vam razkrivamo na gledaliških delavnicah in ogledih zaodrja, ki jih organiziramo za vrtce, šole in druge zaključene skupine. Gledališke delavnice potekajo v Drami ali na šoli oziroma drugi dogovorjeni lokaciji in lahko dopolnjujejo ogled predstave ali pa jih izvedemo samostojno. Teme delavnic pripravimo v dogovoru. Gledališka pedagoginja pripravlja za šolske skupine tudi priprave na ogled predstave in pogovore o gledališki umetnosti, o uprizoritvah SNG Drama in o zgodovini gledališča.
Že vrsto let uspešno sodelujemo s številnimi pedagogi iz vrtcev in šol in tako vplivamo na razvoj zanimanja za gledališko umetnost in na gledališko pismenost mladih. Mladim gledalcem s tem omogočamo, da sprejmejo gledališče kot del procesa spoznavanja družbe in samih sebe.
Za več informacij o Dramini ponudbi za vrtce, šole in druge zaključene skupine, o ogledih zaodrja ali o gledaliških delavnicah in za naročilo predstav za skupine se lahko obrnete na gledališko pedagoginjo v SNG Drama Špelo Šinigoj.
Pišite na spela.sinigoj@drama.si ali pokličite 041 311 105.
Foto Katja Kodba
KLUB HAMLET
Klub Hamlet je namenjen dijakom, ki jih poleg ogleda gledaliških predstav zanimajo uprizoritvene umetnosti v najširšem pomenu.
Dijaki, ki imajo abonma Plus, postanejo člani Kluba Hamlet, vanj pa se lahko včlanijo tudi tisti, ki imajo dijaški abonma ali katerega od drugih abonmajev v Drami. Dijaki z abonmajem Plus prejmejo pred ogledom predstave pisno vabilo in kratko pripravo na ogled, povabimo pa jih tudi na dodatna gledališka srečanja in ogled gledališkega zaodrja. Dijaki, ki imajo dijaški abonma ali katerega od drugih abonmajev v Drami, se lahko včlanijo v Klub Hamlet kot zaključena skupina pod vodstvom profesorja ali enega od dijakov. Za skupine pripravljamo pogovore o abonmajskih predstavah, predstavimo jim delo v gledališču in jih popeljemo v gledališko zaodrje.
Pristopni obrazec najdete na Dramini spletni strani www.drama.si/dramini-programi/ mlada-drama/abonmaji-za-otrokein-mlade/dijaki/
Za dodatne informacije ali prijavo pišite na spela.sinigoj@drama.si
NATEČAJ NAJST
»Igre moči« je rdeča nit Dramine sezone 2025/26 in tudi tema Natečaja Najst za dramsko besedilo. Zanima nas, kako ta izraz razumete mladi, zato vse ljubitelje gledališča in dramskega pisanja, stare od 15 do 18 let, vabimo, da napišete krajše dramsko besedilo na temo »Igre moči«. Temo vam ponujamo le kot izhodišče za dramsko besedilo, iščemo vaše pristne odzive in asociacije, ki jo bodo nadgradili. Pišete lahko o lastnih izkušnjah, o resničnih ali izmišljenih dogodkih.
Rok za oddajo besedil je ponedeljek, 20. oktobra 2025 (datum poštnega žiga), rezultate pa bomo razglasili v ponedeljek, 24. novembra 2025.
Več o natečaju najdete na Dramini spletni strani drama.si ali pa pošljite vprašanja na spela.sinigoj@drama.si
DRAMINA ZVOČNA KNJIŽNICA
DZK je platforma, ki predstavlja igralski ansambel SNG Drama Ljubljana iz drugačnega zornega kota, kot bralce in interprete slovenske književne ustvarjalnosti. Letošnji posnetek
Program Drama paket, ki ga po dogovoru pripravimo za zaključeno skupino, vključuje različne dejavnosti: oglede predstav in pogovore o predstavah, gledališke delavnice in oglede zaodrja. Gledališka pedagoginja glede na želje in cilje skupine pripravi paket dejavnosti, ki lahko potekajo celotno sezono ali krajši čas.
Drama paket prilagodimo interesom in potrebam skupine, na primer mentorjem gledaliških skupin ali učencem, ki jih učitelj želi aktivno vključiti v gledališko dogajanje, upokojencem in drugim.
ZA ODROM
Program Za odrom, ki ga Drama pripravlja v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom, približuje gledališče in gledališko umetnost najširši javnosti. Udeleženci programa Za odrom na rednih mesečnih srečanjih spoznavajo gledališče preteklosti in sedanjosti ter dobijo vpogled v zakulisje muzeja in gledališča. Na vodenih ogledih, pogovorih in delavnicah se srečujejo z različnimi gledališkimi poklici, spoznavajo potek dela v gledališču in širijo gledališko obzorje. V program priložnostno vključujemo tudi druge ustanove.
Dramine zvočne knjižnice prinaša tri pesnike iz prve tretjine 20. stoletja:
OD TRADICIJE DO AVANTGARDE: Gradnik, Podbevšek, Kosovel
Pesmi Alojza Gradnika bere Tina Vrbnjak
• Harfa v vetru
• Svetle samote:
Eros – Tanatos, Zima, Nasvet, Ob ribniku, Na pot, De profundis (I. Mene ni požela kosa …, II. Usta so mi bila nema …, III. Vidiš še te naše križe?, IV. Na moj temni grobni kamen …, V. O noči, noči v pomladi!, VII. Nisi prišel, ko sem spanec …, VIII. Moje krilo, moje rože …, X. Še te čakam, saj nikoli …), Pesem vdove, Pogovor, Črv, Žoga
(…)
Ko sem se do malega otresel svojih pomislekov, sem sestavil svoj uvod. Sporočil sem to Gradniku, ki mi je določil sestanek v kavarni Evropa, da bi moj spis prebral. Sestala sva se in izročil sem mu rokopis. Bral ga je pozorno, toda ves začuden sem proti sredi njegovega branja opazil, da ga oblivajo solze. Vprašal sem ga, kaj pomenijo. Dejal mi je, da je pretresen ob misli, kako je mogoče, da ga lahko tuj človek razume tako do kraja. Nato je bral dalje, in ko je članek prebral, se je zamislil in mi po dolgem molku rekel: »Res je razburljivo, če kaj takega bereš o sebi. Pripomniti imam samo eno. V ljubavnih pesmih, ki jih pri meni večidel govore ženske, nemara le niste dojeli tega, da to niso pripovedi o nečem, kar je bilo, marveč so izpovedi o čustvih, kakršnih sem si želel.« Njegovo pojasnilo sem moral sprejeti in priznati moram, da mi je dalo boljši vpogled v naravo in vrednost njegovih pesmi.
Josip Vidmar: Obrazi Državna založba Slovenije. Ljubljana 1979. Alojz Gradnik. Odlomki.
DRAMA PAKET
Foto Ajda Auer
Pesmi Antona Podbevška bere Nejc Cijan Garlatti
• TITANOVA SERENADA
• ČLOVEK Z BOMBAMI
V PRAVLJIČNEM GOROVJU – OBSVETLJEVAL
GA JE RDEČI POLUMESEC, KI SE MI JE
ZDEL KAKOR ZAKRIVLJENO BODALO, OŠKROPLJENO S KRVJO – SEM PEL KAKOR BREZUMEN O SAMEM SEBI, ATWOODOVEM PADALU.
(Ob mojem 17. letu.)
• OB DNEVU VPOKLICA NA KOLODVORU.
• O PRERIJSKEM BIVOLU.
(KAKOR SULIČAST TEMPELJ SO NJEGOVI ROGOVI.)
BOL.
• HIMNA O CARJU MAVRIČNIH KAČ.
(Ob solnčnem zatonu k mojemu 21. letu, eden izmed številnih osnutkov za godbo v valovih.)
• ELEKTRIČNA ŽOGA.
(V mesečni noči v družbi čudežnih rajskih ptic, ki so me obkrožale sedečega v nočni srajci z dolgimi in širokimi rokavi v mojega očeta hiši in pele o meni, ob skalnati obali stoječem, neprekosljivem morskem svetilniku.)
(...)
Podbevšek je recitiral po svoje. Njegov nekoliko zasenčeni, sekajoči glas, od zloga do zloga slovkujoč, le na par mestih dorasel občutju njegovih vizij, ni dosegel onega učinka, ki bi nam ga mogel dati izvežbani recitator z njegovimi proizvodi. (…)
Ko to pišem, imam v rokah Podbevškovo zbirko, napisano s svinčnikom v veliko knjigo z rdečimi platnicami, par strani je tudi rdečih. Na naslovni strani je pesnik samega sebe prehitel in zapisal: »Izdala in založila Nova založba v Ljubljani 1920.«
Ne morem se ubraniti nasmeha otroški zaupljivosti in dobrodušnosti našega umetnika, ko berem to vrstico. In čutim se skoro profesorsko navdahnjenega, ko ga svarim pred tako drznim poletom. Zakaj pot je dolga ...
Dr. Alojzij Remec, poročilo o Podbevškovem javnem branju Človeka z bombami v Dramskem gledališču v Ljubljani, objavljeno v Slovencu dne 10. novembra 1920. Odlomki.
Pesmi Srečka Kosovela bere Domen Novak
• Balada
• Integrali
Rime, Pred kapitulacijami, Integrali, Smeh kralja DADE, Sferično zrcalo, Žandarji, K O N S, Kons: NOVI DOBI, Slaniki, Kons IKARU, Rodovnik, Majhen plašč, Kons, Rdeča raketa, Pogovor s Trubarjem, Pesem iz kaosa, Kalejdoskop, Opuščene
(…)
Prav tako se po navadi razni zavzeti interpreti sijajnih konstruktivističnih kompozicij ne zavedajo Kosovelovega odzivanja na eksistenčno zle resnice, ki so bile del našega nekdanjega ves čas zatajevanega gneva, pa naj je šlo za zatrtje nacionalnih ali socialnih pravic.
Pri tem je zmeraj jasen, tako da napiše, in je, kot da bi vklesal v skalo:
Pa ste prodali nas za zlat denar in ste steptali nas; pa kaj vam mar za nas, ki v dnu temnic umiramo, za nas, ki brez pravic se upiramo.
Da, poleg pretiranega poudarjanja nekakšne predestinacije za smrt se je pesniku še godila krivica ob čaščenju v njem predvsem nekakšnega propagandnega socialnega tribuna, zelo redki pa so primeri, kjer je pesnik zagovornik nacionalne identitete in napovedovalec čudovitega spontanega upora, ki je izbruhnil kmalu po njegovem odhodu.
(…)
Iz govora, ki ga je imel Boris Pahor 15. maja 2005 pred Kosovelovim spomenikom v Ljudskem vrtu v Trstu.
Govor je objavljen namesto uvoda v: Boris Pahor, Srečko Kosovel – Pričevalec zaznamovanega stoletja Znanstvena založba Filozofske fakultete (Kultura sožitja).
Ljubljana 2008. Odlomki.
Dramini
Foto Ajda Auer
Dramino zvočno knjižnico ureja Tatjana Stanič.
Foto Ajda Auer
Foto Ajda Auer
V DRAMINI ZVOČNI KNJIŽNICI LAHKO POSLUŠATE TUDI:
Aleksandrov: Pesmi in romance 1903
Berejo Petra Govc, Zvone Hribar, Maja Končar, Saša Pavček | Uvodni esej bere Zvone Hribar
Dragotin Kette: Poezije 1903
Berejo Bojan Emeršič, Nina Ivanišin, Sabina Kogovšek, Nina Valič |
Uvodni esej bere Sabina Kogovšek
Ivan Cankar: Erotika 1899
Berejo Iva Babić, Silva Čušin, Zvone Hribar, Maja Končar Uvodni esej bere Zvone Hribar
Oton Župančič: Čaša opojnosti 1899
Berejo Bojan Emeršič, Maruša Majer, Saša Pavček,
Vanja Plut | Uvodni esej bere Bojan Emeršič
Josip Jurčič
Pipa tobaka 1870
Bereta Janez Škof in Maša Derganc
Telečja pečenka 1872
Bereta Maja Sever in Janez Škof Uvodni esej bere Maja Sever
Ivan Tavčar: Med gorami
Kalan 1878
Bereta Nina Valič in Maja Sever Miha Kovarjev 1880
Bereta Timon Šturbej in Nina Valič
Šarevčeva sliva 1887
Bereta Maja Sever in Timon Šturbej Uvodni esej bere Timon Šturbej
Fran Saleški Finžgar
Služkinja 1920
Bere Eva Jesenovec
Sibirija 1935
Bere Barbara Cerar
Na petelina 1910
Bere Klemen Janežič
Uvodni esej bere Barbara Cerar
Ivan Cankar: Podobe iz sanj 1917
Vrzdenec
Bereta Vanja Plut in Benjamin Krnetić
Otroci in starši
Bereta Boris Mihalj in Vanja Plut
Tisto vprašanje
Bereta Benjamin Krnetić in Vanja Plut
Edina beseda
Bereta Vanja Plut in Boris Mihalj
Peter Klepec
Bereta Benjamin Krnetić in Vanja Plut
Uvodni esej bereta Vanja Plut in Boris Mihalj
Pri snemanju DZK v sezoni 2024/25 so sodelovali
montažer Luka Kavčič, snemalec Klemen Cedilnik in organizatorka snemanja, gledališka pedagoginja
Špela Šinigoj. Posneta je bila v snemalnih prostorih
Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.
→ V sezoni 2025/26 pripravljamo:
Pogled v ustvarjalnost Edvarda Kocbeka
Dramina knjižnica je dostopna na spletni strani www.drama.si/ dramini-programi/mediateka/zvocniposnetki/dramina-knjiznica/ ali na platformi SoundCloud
(ime profila: SNG Drama Ljubljana)
Sponzor Dramine
zvočne knjižnice:
Foto Peter Uhan
ARS IN DRAMA
Po enoletnem premoru se s sezono 2025/26 v Dramo vrača uspešni projekt Ars in Drama, ki povezuje RTV Slovenija in SNG Drama Ljubljana.
V sezonah 2022/23 in 2023/24 smo izvedli osem razprodanih koncertov, zdaj pa se zgodba nadaljuje na novi, začasni lokaciji Litostrojska 56, ki se lahko pohvali s prijetno dvorano z odlično akustiko. Tako bo Veliki oder Drame v Litostroju po novem tudi prizorišče prvovrstnih glasbenih prireditev, ki jih bomo ponovno pripravljali v tesni povezavi z Radiem Slovenija, Program Ars.
V sezoni 2025/26 vam bomo tako ponudili šest nedeljskih (razen prvega, ki bo v sredo) večerov vrhunskega jazza, šansonov in glasbe, ki je tako ali drugače povezana z gledališčem.
PROGRAM
1. 10. 2025 (sreda)
JAZZ GALA 80 & 50 –
Thomas Gansch & Big Band RTV Slovenija Vodilni avstrijski trobentač, vodja zasedbe
Mnozil Brass, polni koncertne dvorane po vsem svetu. Abrahama bo praznoval z Big Bandom RTV Slovenija, ki letos prav tako praznuje okrogli jubilej, 80 let delovanja.
19. 10. 2025
MARKO HATLAK BAND & Nuška Drašček
Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo pripravlja nov program.
14. 12. 2025
NAKANA
Gost: Tomaž Hostnik
Skladateljica, pevka in violinistka Ana Mezgec je telo in duša samosvoje, originalne zasedbe, ki bo predstavila novo ploščo Gozd not. Šanson, etno, jazz in folk za zahtevne!
15. 2. 2026
NINA STRNAD & Big Band RTV Slovenija Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča
Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra se bomo prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!
8. 3. 2026
URŠKA CENTA & Big Band RTV Slovenija –Flamenco Project
Gostje: Guillermo McGill, Jošt Lampret, Sentido
Project, Domen Novak
Vrhunska plesalka in glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije.
Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje.
17. 5. 2026
BOSSA DE NOVO z godalnim orkestrom
Gosta: Nina Strnad (vokal) in Primož Fleischman (saksofoni, flavta)
Ko združijo moči legende slovenske bossa nove, prva dama slovenskega vokalnega jazza in prestižni
Simfonični orkester RTV Slovenija, vemo, da nas
čaka romantično zasanjan, hkrati pa strastno intenziven večer glasbe in poezije. Nov projekt kultne zasedbe z vrhunskima gostoma.
Foto Katja Kodba
SLOGI IN DRAMA
Tudi v sezoni 2025/26 bomo nadaljevali s programom Slogi in Drama, ki smo ga pred dvema letoma zasnovali skupaj s Slovenskim gledališkim inštitutom (Slogi).
Predavanja o zgodovinskem kontekstu aktualnih uprizoritev Drame so postala pri občinstvu zelo priljubljena, saj nudijo dragocen širši vpogled v zaledje predstav, ki jih pripravljamo v Drami. Kustosi Slogija besedila uprizoritev umestijo v širši zgodovinski, umetniški in družbeni okvir ter jih obravnavajo tako z vidika kulturne dediščine kot skozi vrednotenje gledališke stroke in kritiške ocene preteklih uprizoritev dela. Predavanja ponujajo tudi ekskluziven vpogled v bogate zbirke gledališkega muzeja, predstavijo fotografije, skice in video posnetke in že pred ogledom predstave spodbujajo k razmisleku o temah in vprašanjih izbranih uprizoritev ter o njihovih umetniških interpretacijah.
V sezoni 2025/26 bodo kustosi Slovenskega gledališkega inštituta predstavili zgodovinske vidike in ozadja preteklih uprizoritev naslednjih besedil in avtorjev: Osvoboditev Skopja Dušana Jovanovića, Kralj Lear Williama Shakespeara, Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti Bertolta Brechta, Sovražnik ljudstva Henrika Ibsena in Voranc Daneta Zajca.
Program: Osvoboditev Skopja, Kralj Lear, Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti, Sovražnik ljudstva, Komarji, predstava po izbiri
ABONMA PLUS od ponedeljka do sobote ob 19.00
↓
Program: Osvoboditev Skopja, Kralj Lear, Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti, Sovražnik ljudstva, Komarji plus vsakokrat pogovor z ustvarjalci uprizoritve
DIJAŠKI od ponedeljka do četrtka ob 19.30
↓
Program: Osvoboditev Skopja, Kralj Lear, Sovražnik ljudstva, Komarji, predstava po izbiri
CICIBAN v soboto ob 17.00
↓
Program: Mala Eli, Zvezdica Zaspanka, Heidi, Jaz počepnem, ti poskočiš
→Kaj je »predstava po izbiri«?
Je predstava, ki si jo abonent izbere sam izmed vseh predstav novega repertoarja (razen premier in silvestrskih predstav) in predstav iz preteklih sezon, ki so v sezoni 2025/26 na sporedu Velikega odra in Male Drame, ter vseh predstav gostujočih gledališč. Vstopnice rezervira in prevzame pri blagajni Drame z abonmajsko izkaznico.
MALA DRAMA
MALA DRAMA od ponedeljka do sobote ob 20.00
↓
Program: Prva beseda je mama in Vranica, Voranc, Eureka, 2 predstavi po izbiri
DRAMA REPRIZA v soboto ob 20.00
↓
Program: Prva beseda je mama in Vranica, Voranc, Eureka, 2 predstavi po izbiri
MALA DRAMA PLUS od ponedeljka do sobote ob 19.00
↓
Program: Prva beseda je mama in Vranica, Voranc, Eureka plus vsakokrat pogovor z ustvarjalci uprizoritve
VELIKI ODER + MALA DRAMA
SUPERABONMA od ponedeljka do sobote ob 19.30 (Veliki oder) in ob 20.00 (Mala Drama)
↓
Program: Osvoboditev Skopja, Prva beseda je mama in Vranica, Kralj Lear, Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti, Voranc, Sovražnik ljudstva, Eureka, Komarji, predstava po izbiri
NAJST v petek ob 18.00
↓
Program: Kralj Lear, Zdravnica, Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti, Sovražnik ljudstva, predstava presenečenja
MALA
Abonma Predstava
Osvoboditev Skopja Kralj Lear
Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti Sovražnik ljudstva Komarji Prva beseda je mama in Vranica Voranc Eureka Predstava po izbiri Zdravnica Dan predstav Ura predstav Posebnosti
Eli se dolgočasi, za spodbudo si prepeva in sanjari. Zaljubljena je v vlake, o njih prepeva in sanjari in jih opazuje skozi okno. Kadar pa vlaki ne vozijo, se Eli posebej močno dolgočasi. Takrat se zasmili tudi starejšemu bratcu Maksu, ki Eli povabi na čudežni železniški potep.
Z njima se bomo na domišljijsko potovanje skozi portal radovednosti, vztrajnosti, pozornosti, solidarnosti in sočutja podali tudi mi.
Frane Milčinski
ZVEZDICA ZASPANKA
Režiser in avtor priredbe Jaka Ivanc
Producent Lutkovno gledališče Maribor Trajanje 45 minut
Zvezdica Zaspanka je mlada zvezda, ki nenehno zamuja na delo, ob tem pa je še malce prevzetna ... Kar na glas sanjari, da je svetlejša od same zvezde Severnice. Za kazen jo boter Mesec pošlje na Zemljo, kjer Zaspanka spozna, da stvari na svetu niso zastonj, a tiste najpomembnejše ne stanejo niti solda.
Zvezdica Zaspanka Franeta Milčinskega – Ježka je prva slovenska radijska igra za otroke in zagotovo ena najuspešnejših slovenskih pravljic.
Johanna Spyri HEIDI
Dramska uprizoritev
Režiserka Ivana Djilas
Producent Slovensko ljudsko gledališče Celje Trajanje 70 minut
Heidi je sirota, ki po smrti staršev živi s teto Dete. Ko se teti ponudi dobro plačana služba v mestu, odpelje Heidi k Dedu na Planino. Ded in Heidi se hitro navežeta, drug v drugem najdeta družino in ljubezen. Heidi se zaljubi v naravo in spozna prijatelja Petra, nato pa se mora nekega dne vrniti v mesto, da bi bila družabnica bolni deklici Klari. Heidi je zgodba o svobodi, ki jo lahko občutimo le v naravi, o sproščenosti, ki jo človek najde v povezanosti z naravo, o uporništvu, vztrajnosti in pogumu, ki so gonilo življenjskih sprememb.
Avtorski projekt
JAZ POČEPNEM, TI POSKOČIŠ
Gledališka burleska za otroke
Režiser Tadej Pišek
Producent Kulturni zavod Godot Trajanje 40 minut
Prva otroška gledališka burleska pri nas z naslovom Jaz počepnem, ti poskočiš je nastala po navdihu starih črno-belih filmov, ki so brez besed, le z močnim igralskim izrazom in razigrano glasbo pripovedovali čudovite zgodbe in navduševali množice.
Dramski igralec Tadej Pišek in igralka ter plesalka Mojca Špik nas v zabavni gibalni predstavi (skoraj) brez besed odpeljeta na zabavno popotovanje do iskanja sreče in prijateljstva.
Zgodbo je navdihnila pesem z istim naslovom pesnice in pisateljice Anje Štefan, avtorsko glasbo pa je napisal priznani skladatelj Marjan Peternel.
VPIS ABONMAJA 2025/26
Abonma za sezono 2025/26 lahko vpišete pri blagajni Drame v središču Ljubljane:
Blagajna SNG Opera in balet Ljubljana
Župančičeva 1, Ljubljana
Od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00
t 01 426 43 05
e abonma@drama.si
SPOMLADANSKI VPIS
DOSEDANJI ABONENTI od 19. do 23. maja
NOVI ABONENTI od 26. maja do 6. junija
JESENSKI VPIS
NOVI ABONENTI od 1. do 12. septembra
DIJAKI in imetniki abonmaja NAJST
od 1. do 22. septembra skupinsko s pomočjo mentorjev na šolah ali posamično pri blagajni
ŠTUDENTI od 1. do 10. oktobra
↓ KONTAKTI
Ema Peruš Vodja vpisa abonmaja
t 01 426 43 05
m 040 364 110
e abonma@drama.si
PREDNOSTI ABONMAJA
• Izbrani dan v tednu za obisk predstav.
• Zagotovljen izbrani sedež.
• Cenejši ogled predstav.
• 20 % popusta za izvenabonmajske predstave na Velikem odru in v Mali Drami. Ob nakupu priložite abonmajsko izkaznico.
• Obveščanje o datumih abonmajskih predstav z mesečnim sporedom, ki vam ga bomo brezplačno pošiljali.
• Obveščanje o morebitnih spremembah (odpoved abonmajske predstave ipd.).
NAČIN PLAČILA
Abonma lahko plačate naenkrat ali v dveh obrokih.
Plačilo v dveh obrokih: → prvi obrok ob vpisu
→ drugi obrok na transakcijski račun
SNG Drama Ljubljana 01100-6030356270 ali osebno pri blagajni Drame ali Opere najpozneje do 31. 12. 2025.
Plačate lahko s karticami Mastercard, Visa, BA, Karanta, Maestro, Diners in American Express. Popust uveljavite z dokazilom o statusu upokojenca, študenta ali dijaka.
KAJ JE DOBRO VEDETI
– Abonenti prejmete abonmajsko izkaznico ob vpisu.
– Upokojenci, dijaki in študenti uveljavite popust z osebnim dokumentom in z dokazilom o statusu.
– Vstop v dvorano po začetku predstave ni dovoljen, zato vas vljudno prosimo, da ne zamujate.
– Prosimo vas, da pred predstavo izključite prenosne telefone in druge zvočne naprave.
– Prosimo, da ne prihajate na prireditve, če imate znake okužbe dihal.
– Fotografiranje in snemanje predstav ni dovoljeno.
PRELOŽITEV OGLEDA PREDSTAVE
Abonenti rednih abonmajev lahko brezplačno enkrat, abonenti superabonmajev pa dvakrat v sezoni preložite ogled predstave, če to najpozneje dan pred predstavo sporočite
– na telefonsko številko blagajne 01 252 15 11 (od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00) ali
– na elektronski naslov blagajna@drama.si
Nadomestno vstopnico za ogled predstave v istem ali nižjem cenovnem razredu glede na vaš redni abonmajski sedež prevzamete pri blagajni z abonmajsko izkaznico ali pa vam jo pošljemo na vaš elektronski naslov. Če boste preložili ogled še kakšne predstave ali če ga boste preložili prepozno, boste upravičeni do nadomestne vstopnice z doplačilom 2 €.
OBVEŠČANJE O SPOREDU
Spored za naslednji mesec izide do 25. v mesecu, na spletni strani je objavljen že nekaj dni prej.
Abonentom in imetnikom Dramine kartice ga brezplačno pošljemo, na voljo pa je tudi pri blagajni Drame in Opere, na številnih javnih krajih (knjigarne, knjižnice, kavarne …) in na spletni strani drama.si/spored (na njej se lahko tudi naročite na prejemanje mesečnega sporeda po elektronski pošti).
VSTOPNICE
KAKO DO VSTOPNIC
Blagajna Drame od 1. septembra 2024 deluje na dveh lokacijah –v Šiški (Drama na Litostrojski 56) in v središču Ljubljane.
Drama na Litostrojski 56
Vhod z Ulice Alme Sodnik
Uro pred predstavo ali drugo prireditvijo t 01 252 15 11 e blagajna@drama.si
Blagajna SNG Opera in balet Ljubljana
Župančičeva 1
Od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00 t 01 252 15 11 e blagajna@drama.si
Spletni nakup
Vstopnice lahko
kupite tudi po spletu na strani drama.kupikarto.si
REZERVACIJE
Rezervacije vstopnic so mogoče:
– pri blagajni Drame na Litostrojski 56 in Opere
– po telefonu 01 252 15 11
– po elektronski pošti blagajna@drama.si
POPUSTI
– Skupine nad 20 oseb:
20 % popusta na redne cene
– Abonenti SNG Drama Ljubljana:
20 % popusta na redne cene
– Imetniki Dramine kartice:
10 % popusta na redne cene
– Dijaki in študenti z veljavnim dokazilom:
30 % popusta na redne cene
– Upokojenci z veljavnim dokazilom:
10 % popusta na redne cene
– Imetniki EU kartice ugodnosti za invalide:
50 % popusta na redne cene
– Člani klubov oz. organizacij, s katerimi
SNG Drama Ljubljana poslovno sodeluje:
10 % popusta na redne cene pri nakupu največ dveh vstopnic
Popust ne velja za premiere in silvestrske predstave.
PROST VSTOP
Prost vstop imajo invalidi na vozičku in brezposelni. Slednji potrebujejo za prevzem vstopnice osebni dokument in potrdilo ali odločbo Zavoda RS.
Cenik vstopnic za predstave na Velikem odru
Cenik vstopnic za predstave v Mali Drami
Premiera Silvestrska predstava
Izven
V okviru Abonmaja Mala Drama Plus
Predstava za otroke
DARILNI BONI
Vstopnice za ogled predstave lahko tudi podarite. Darilni boni so naprodaj pri obeh blagajnah in po spletu na strani drama.kupikarto.si
DRAMINA KARTICA
Dramina kartica je prenosljiva vrednostna kartica, na katero sami nakazujete poljubna sredstva in tako uveljavljate 10 % popusta. Naročite jo na strani www.drama.si/o-vstopnicah/dramina-kartica ali na elektronskem naslovu abonma@drama.si
Poslali vam bomo predračun z zneskom, ki ste ga izbrali. Na kartico namreč položite poljubno vsoto (posamezniki najmanj 100 € in podjetja najmanj 300 €) in jo črpate, dokler ni porabljena; seveda pa lahko kartico kadarkoli spet napolnite. Če denarja ne izkoristite do konca sezone, se prenese v naslednjo.
Ko je znesek plačan, prejmete kartico po pošti. Kartico lahko tudi podarite – postopek za pridobitev kartice je enak, le da v naročilnici navedete obdarjenčeve podatke (potrebujemo jih za pošiljanje mesečnega sporeda in za obveščanje o morebitnih spremembah), nato pa še svoje (da vam izstavimo račun). Na naročilnici označite, kam naj pošljemo kartico – ali obdarjencu ali darovalcu oziroma plačniku računa.
OGLED PREDSTAV ZA SKUPINE
Skupine nad 20 oseb imajo 20 % popusta na redne cene vstopnic za predstave na Velikem odru in v Mali Drami. Šole in vrtci dobijo vstopnice po enotni ceni, in sicer stane vstopnica za zaključeno predstavo za učence višjih razredov osnovne šole in dijake na Velikem odru 11 € in v Mali Drami 10 €, za zaključeno predstavo za otroke pa 7 €. V dvorani Velikega odra je 360 sedežev, v Mali Drami 100.
Rezervacija vstopnic za skupine
Šolske in vrtčevske skupine
Špela Šinigoj
m 041 311 105 e spela.sinigoj@drama.si
Druge skupine
Špela Zorn t 01 252 14 93 e spela.zorn@drama.si
Izbrati je mogoče predstave iz repertoarja 2025/26, predstave gostujočih gledališč in naslednje predstave iz preteklih sezon:
VELIKI ODER
Robert Icke Zdravnica | Bertolt Brecht, Kurt Weill
Opera za tri groše | Ivan Cankar Za narodov blagor |
Michael Frayn Hrup za odrom | Maksim Gorki
Otroci sonca | Edmond Rostand, Martin Crimp
Cyrano de Bergerac | Lucy Kirkwood Nebesje |
Molière Skopuh | Katarina Morano Kako je padlo
drevo | Charlie Chaplin Veliki diktator
MALA DRAMA
Tennessee Williams Tramvaj Poželenje |
Ferdinand von Schirach Bog | Georges Perec Povišica | Matjaž Zupančič Te igre bo konec |
Edward Albee Ameriški sen | Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa Avtorska uprizoritev po motivih
Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla | Słavomir
Mrożek Tango | Lisa Genova, Christine Mary
Dunford Še vedno Alice | Lucy Kirkwood Otroci |
Bojan Jablanovec, Marko Mandić MandićCirkus (oblečen) | Maja Končar Zrcalce, zrcalce, požrla te bom | Duncan Macmillan Vse sijajne stvari
SNG Drama Ljubljana od septembra 2024 deluje v prireditvenem prostoru na Litostrojski cesti. Obstoječa hala L56 je za potrebe gledalcev in delovanja Drame popolnoma preoblikovana. Na novo sta zgrajena osrednja prostora gledališča, dvorana Velikega odra in Mala Drama. Vrste v dvorani Velikega odra (360 sedežev) so v blagem naklonu. Postavitev sedežev je načrtovana z mislijo na dobro vidljivost. Dvorana Male Drame (100 sedežev) je zasnovana kot preprosto oblikovan črn prostor (black box) z avditorijem v blagem naklonu.
Dvorani imata vsaka svoj dostop in svoje preddverje z garderobami. Dostop do njiju je omogočen tudi gibalno oviranim.
Blagajna in gledališka kavarna se nahajata v preddverju Velikega odra.
Arhitekti Vidic Grohar so za prenovo objekta L56 za namen nadomestnih prostorov SNG Drama
Ljubljana prejeli prvo nagrado na Balkanskem bienalu v kategoriji interier in nagrado Piranesi 2024 na mednarodni konferenci na Piranskih dnevih arhitekture.
Vhod v dvorano Velikega odra, blagajno in kavarno
na Ulici Alme Sodnik
Vhod v Malo Dramo na Litostrojski cesti
KAVARNA
BLAGAJNA NA LITOSTROJSKI
Foto Katja Kodba
Foto Peter Uhan
Foto Peter Uhan
Foto Peter Uhan
Foto Katja Kodba
Foto Peter Uhan
Litostrojska cesta
ŽP Litostroj LPP
Smrekarjeva ulica Ailca Alme Sodnik
Kino Šiška
ŽP Ljubljana Brinje
Hala Tivoli
Špor tni park Ljubljana – ŽAK
Park Tivoli
Drenikova ulica
Celovška cesta
Dunajska cesta
Bleiwesova cesta
Blagajna Drame v središču mesta SNG Opera in balet Ljubl ana
Slovenska cesta
BLAGAJNA DRAME NA DVEH LOKACIJAH
Blagajna SNG Drama Ljubljana deluje na dveh lokacijah: v Šiški (Litostrojska 56) in v središču Ljubljane.
Drama na Litostrojski 56 Vhod z Ulice Alme Sodnik
Uro pred predstavo ali drugo prireditvijo t 01 252 15 11
e blagajna@drama.si
Blagajna SNG Opera in balet Ljubljana Župančičeva 1
Od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00 t 01 252 15 11
e blagajna@drama.si
Vstopnice so naprodaj tudi na spletni strani drama.kupikarto.si
LOKACIJA ZA VPIS ABONMAJA
Blagajna SNG Opera in balet Ljubljana Župančičeva 1
t 01 426 43 05
m 040 364 110
e abonma@drama.si
Foto Peter Uhan
Foto Peter Uhan
KAKO DO DRAME NA LITOSTROJSKI 56
→ Z AVTOM
Do SNG Drama Ljubljana na Litostrojski 56 pridete po Litostrojski cesti (na enem od njenih krakov je vhod v Malo Dramo) in po Ulici Alme Sodnik (na tej je vhod v dvorano Velikega odra, blagajno in kavarno).
Popoldne in zvečer je mogoče brezplačno parkirati ob stavbi Drame na Litostrojski 56 in na označenih mestih ob okoliških stavbah. Ob stavbi L56 so tudi parkirišča Avant2Go z električnimi polnilnicami.
→ S KOLESOM
Pri vhodu v Malo Dramo je območje s stojali za parkiranje koles.
→ Z MESTNIM AVTOBUSOM
V neposredni bližini L56 je postajališče avtobusov LPP linija 3 (podaljšana do postajališča Industrijska cona Šiška [I. c. Šiška]) in linija 18 (postajališče Industrijska cona Šiška).
Na postajališču I. c. Šiška ustavlja avtobus št. 18, na končnem postajališču Litostroj pa avtobusa št. 3 in 3B.
Vsak večer med 18.30 in 19.30 liniji 3 in 3B (z napisom Drama Litostroj) iz središča mesta podaljšata vožnjo do postajališča Svet metraže, ki je 20 m pred vhodom v dvorano Velikega odra Drame.
Po koncu predstav vozi do središča mesta poseben mestni avtobus z napisom Drama. Izpred vhoda v Dramo na Ulici Alme Sodnik odpelje v smer: Ulica Alme Sodnik – Goriška –Litostrojska – Celovška – Slovenska – Aškerčeva.
Avtobus ustavlja samo za izstop gledalcev, ne sprejema drugih potnikov. Vozni red je objavljen na Dramini spletni strani www.drama.si
→ Z VLAKOM
V bližini sta železniški postajališči: Litostroj, Ljubljana Brinje.
Tajnica ravnateljice Teja Zupan Administratorka Vesna Turšič Kurir Robert Čižman
Receptorja Iztok Bolka, Dragan Krpan Organizatorka programa Špela Zorn
Vodja vpisa abonmaja Ema Peruš
Gledališka pedagoginja Špela Šinigoj
Vodja odnosov z javnostmi Jernej Pristov
Vodja marketinga Barbara Svetek
Asistentka za odnose z javnostmi in marketing Ajda Auer
Glavni računovodja Iztok Debeljak
Kadrovska referentka in knjigovodkinja plač Petra Krašovec
Knjigovodkinja Katja Carli
Blagajničarki Damjana Pritekelj, Urša Terčon
UMETNIŠKI ANSAMBEL
Igralke, igralci Iva Babić, Gregor Baković, Barbara Cerar, Nejc Cijan Garlatti, Silva Čušin, Maša Derganc, Valter Dragan, Veronika Drolc, Bojan Emeršič, Uroš Fürst, Petra Govc, Nataša Barbara Gračner, Jure Henigman, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Eva Jesenovec, Polona Juh, Sabina Kogovšek, Maja Končar, Benjamin Krnetić, Gorazd Logar, Maruša Majer, Marko Mandić, Boris Mihalj, Saša Mihelčič, Zvezdana Mlakar, Domen Novak, Saša Pavček, Ana Pavlin, Vanja Plut, Matija Rozman, Maja Sever, Janez Škof, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Mina Švajger, Saša Tabaković, Nina Valič, Rok Vihar, Tina Vrbnjak, Pia Zemljič, Vojko Zidar, Jurij Zrnec, Barbara Žefran
Dramaturginje, dramaturg dr. Rok Andres, dr. Diana Koloini, Mojca Kranjc, dr. Eva Kraševec Dramaturg in lektor Arko
