Sezona 2024/25 je za nas prelomna. Po 105 letih delovanja v stavbi na Erjavčevi 1 se bo naše gledališče podalo drugam, v začasne prostore, kjer bomo delovali vse do takrat, ko se bomo lahko vrnili v povsem prenovljeno Dramo. Po obdobju velike negotovosti, ko dejansko ni bilo jasno, ali in kje bo Drama lahko delovala v času, ko se bo matična stavba prenavljala, smo z velikim olajšanjem pozdravili odločitev, da se selimo v Litostroj, v stavbo, ki je znana pod imenom L56. Tu bomo namreč v dani situaciji imeli kar najboljše možnosti za delo, saj bosta za naše potrebe zgrajeni dve namenski dvorani, v katerih bomo lahko še naprej ustvarjali in igrali program Velikega odra in Male Drame, poleg tega pa se bomo tja preselili tudi vsi zaposleni. Drama bo torej dejansko v celoti, z vsem svojim programom in vsemi, ki v njej ustvarjamo, za nekaj let polno zaživela v Litostroju. Ker nova lokacija ne bo izziv samo za nas, ampak seveda tudi za vas, cenjeni gledalci, smo v to knjižico vložili posebno zloženko, v kateri boste našli vse pomembne informacije o tem, kakšni bodo novi prostori, kako bo tam za vas poskrbljeno in kako boste lahko do nas prišli. Morda ste opazili, kako se je dejstvo, da se bomo preselili in da začasno zapuščamo prenove prepotrebna odra, s konkretnimi namigi in duhovitimi detajli že prikradlo v nekatere naše uprizoritve v sezoni 2023/24. Hote ali nehote je to nekaj, kar dejansko močno zaznamuje celotno naše delovanje, saj se selitev tako velike stavbe vsakodnevno izkazuje za ogromen zalogaj. Kljub temu se po vseh močeh trudimo, da bi naš program potekal nemoteno; žal se ob nenehnih nepričakovanih boleznih ali nezgodah (še prevečkrat!) kdaj tudi zatakne.
Dejstvo selitve pa zaznamuje tudi naše načrte in program; ob sestavi repertoarja za sezono 2024/25 se seveda nisem mogla izogniti dejstvu, da replike iz izbranih besedil ne bodo odmevale s starih, vegastih desk in se lovile v zlate štukature historicistične baročne dvorane, temveč se bodo rojevale v povsem drugačnem okolju. Pa vendar. K sreči se bo dejansko spremenila samo lokacija. Mi se ne bomo spremenili. Še naprej bomo ostali zavezani našim vrednotam, našemu osnovnemu poslanstvu, naši dolgoročni viziji in našim ambicijam. Še naprej se bomo trudili, da bi pripravili vrhunski program, ki vas bo z vsako predstavo za nekaj čas iztrgal iz vsakdana in vaše življenje napolnil z novimi spoznanji, razmisleki, čustvi. Vesela in ponosna sem, da ste našo osveženo programsko usmeritev toplo pozdravili in ste v sezoni 2023/24 svojo naklonjenost izkazali z znatno povečanim obiskom naših predstav. Vesela in ponos-
na sem, da podpirate našo zavezo, da se v naših predstavah opiramo na širino idej, in ne na ozkogledo zagovarjanje ene same; da vas vznemirjajo in privlačijo različne zgodbe, s katerimi prikazujemo človeka in njegov položaj v svetu. Vesela in ponosna sem, da opažate in odobravate naše prizadevanje, da bi v predstavah Drame prepoznavali in obravnavali aktualne teme in žarišča; da vas znamo pritegniti v svet umetnosti, ki vam in nam ponuja prostor za refleksijo, čustvovanje in spoznavanje drugačnih svetov.
Prepričana sem, da poslanstvo Drame ni v dnevnopolitični refleksiji in »agitaciji«. Pri odločanju o tem, katero besedilo izbrati za uprizoritev na naših odrih, je moj glavni kriterij: kaj nam lahko to besedilo pove, s čim nas vznemiri, kako se nas dotakne, so osebe v njem prepoznavne, sproža dovolj vprašanj? V tem je naša »aktualnost«.
Maksim Gorki in Paolo Magelli, Michael Frayn in Ivana Djilas, Ivan Cankar in Vito Taufer, Bertolt Brecht in Mateja Koležnik, Robert Icke in Martin Kušej, Georges Perec in Anđelka Nikolić, Ferdinand von Schirach in Peter Petkovšek, Tennessee Williams in Nina Šorak. To so avtorji in režiserji, s katerimi vas vabimo v naše nove prostore v Litostroju.
Koliko smo podobni osebam iz Otrok sonca Maksima Gorkega, ki se izgubljajo v zasebnih, dnevnih čustvih in interesih, medtem ko se okrog njih ruši svet? Da bi to raziskal, se v Dramo po nekaj letih vrača Paolo Magelli, ki vedno poskuša z izostreno odrsko govorico gledalce izbezati iz območja udobja.
Bomo prepoznali situacijo v znameniti farsi Michaela Frayna Hrup za odrom, ki v divjem komičnem tempu razgalja mehanizem gledališkega ustvarjanja? V duhoviti interpretaciji Ivane Djilas bo ta vrtoglava gledališka norišnica perpetuirala situacijo, v kateri smo se znašli ob selitvi. Nas bo Cankarjeva brutalna analiza (slovenske) politične kloake v komediji Za narodov blagor razjezila, spravila v smeh, v grozo? Pa ja ne bomo zamahnili z roko in olajšano rekli: »To je samo igra …«? V pasti teh vprašanj se bo poglobil Vito Taufer, ki je nazadnje v Drami režiral uspešnico Razbiti vrč. Zakaj bi nas kakorkoli zanimala zgodba o tatovih, beračih in cipah v Operi za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla? Najbrž ne samo zato, ker bo to res poseben dogodek, saj bo prva koprodukcija Drame s SNG Opera in balet, kjer
jo bomo tudi igrali. Pač pa predvsem zato, ker se bo temu dvomu z zanjo značilno neusmiljeno ostrino in natančnostjo posmehnila režiserka Mateja Koležnik, ki se k nam z evropskih odrov vrača po več kot desetih letih.
Direktorica klinike ostro zavrne željo staršev, da bi k umirajoči hčerki spustila duhovnika. Škandal, ki ob tem izbruhne, uniči njeno kariero ter razkrije krhkost medčloveških odnosov in toksičnost javnih diskurzov. Zveni znano? Z nadvse aktualno in eksplozivno družbenokritično igro Roberta Icka Zdravnica bomo v Drami ponovno pozdravili režiserja Martina Kušeja, nekdanjega direktorja gledališč Residenztheater v Münchnu in Burgtheater na Dunaju.
Ste že kdaj šli prosit šefa za višjo plačo? V Mali Drami bomo v Povišici Georgesa Pereca spremljali neštete smešne, absurdne in tudi tragične različice te izhodiščne situacije. V začarani krog malega potrošnika v uničujočem stroju kapitalizma se bo podala režiserka Anđelka Nikolić, ki bo prvič sodelovala z Dramo.
Se strinjate s tem, da bi zdravnik na pacientovo prošnjo lahko predpisal odmerek zdravil, s katerimi lahko pacient naredi samomor? Več kot aktualno sodno dramo Ferdinanda von Schiracha Bog, v kateri se na podlagi konkretnega primera krešejo mnenja različnih strokovnjakov o evtanaziji, bo režiral Peter Petkovšek, ki se je v Mali Drami predstavil s subtilno postavitvijo Gospe Dalloway. Kako se tém propada, iluzije in nasilja v kontekstu družbenih sprememb in moralnih dilem lotiti danes? Tančine odnosov v znameniti drami Tennesseeja Williamsa Tramvaj Poželenje bo raziskovala Nina Šorak, ki je v Mali Drami režirala uspešnico Otroci.
Osem uprizoritev. Osem svetov, osem vznemirljivih umetniških raziskovanj, osem zgodb v interpretaciji našega vrhunskega igralskega ansambla. Prisrčno vas vabimo, da se skupaj z nami vprašate, kaj nam lahko teh osem besedil pove, s čim nas vznemirijo, kako se nas dotaknejo.
Pridite v Litostroj!
Vesna Jurca Tadel, ravnateljica
Otroci sonca
Protasov, Liza, Jelena, Dmitrij, Boris, Melanija, Nazar, Miša, Jegor, Avdotja, Jakov, Antonovna, Fima, Luša, Roman – naši »otroci sonca« – so postali z minevanjem časa in z branjem najrazličnejših prevodov (od italijanščine do francoščine, od srbščine do nemščine) živi prijatelji v ujetništvu, ki se ga ne zavedajo. Ujetniki sveta, ki ga ne razumejo, ujetniki svojih »neumnih« problemov, svoje tragikomične usode. ¶ Gorki je napisal besedilo, ko je bil leta 1905 zaradi sodelovanja v socialdemokratskem revolucionarnem gibanju zaprt v sanktpeterburški Petropavlovski trdnjavi, in k temu, da so ga izpustili iz zapora, je pripomogel Čehov s protestnim izstopom iz akademije umetnosti. Otroci sonca so torej plod ujetništva. Lahko bi poiskali tematsko analogijo: se spomnite Boccaccievega ujetništva zaradi kolere? S tem nočem reči, da je drama literarno sorodna Dekameronu, vendar nekatere komične poteze, ki izvirajo iz klavstrofobične absurdnosti besedila, dopuščajo to misel. ¶ Svoboda, po kateri je vzdihoval Gorki in ki ga je pripeljala najprej v Ameriko in potem do leta 1913 na Capri, kjer je gostil Lenina, kratka vrnitev v Rusijo in ponovni eksil zaradi tuberkuloze, ki ga je priklenila na Sorrento do leta 1927, daleč od oktobrske revolucije in njenih posledic, vse to je doživljal Gorki kot
Naslov izvirnika Дети солнца (Deti solnca) Prevajalec Borut Kraševec Režiser Paolo Magelli
novo ujetništvo, ki se je nenehno zrcalilo v njegovem pisanju. Od daleč bo moral pretrpeti smrt Čehova, Tolstoja, Aleksandra Bloka – ljubljenih prijateljev. ¶ Prav oddaljenost od Rusije v času zgodovinskih dogodkov, po katerih je tako hrepenel in ki dajejo pečat njegovemu književnemu ustvarjanju vse od mladosti, paradoksalno dela Gorkega še zanimivejšega. Njegov opus je ogromen in le malo je jezikov, v katere je ta literarni »kontinent« preveden v celoti. Ko znova prebiramo besedila Gorkega, najdemo v njih kot stalni motiv neko Evropo, ki še naprej ne razume same sebe – lahko bi naštel naslove, ki to dokazujejo. ¶ Na začetku smo govorili o Protasovu in njegovi druščini: skupina nepozabno in tragikomično površnih meščanov, ujetnikov kolere, ki jih obkroža, skrbi pa jih toliko, kot če bi pravzaprav zadevala neke druge ljudi. Oddaljeno – ali bližnje? – grmenje topov. Res se nekaj dogaja, pa kaj zato? Nič resnega, seveda, si mislijo otroci sonca. Tipični odgovor družbe, ki ji ne uspe dojeti nevarnosti, ker se ji ne uspe spremeniti. Ukvarja se s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedala resničnosti okrog sebe, rekel bi celo, da srečno živi v nekakšni neumni, strašni, neskončni klavstrofobiji. ¶ Paolo Magelli
PREMIERA 28. septembra 2024
VELIKEM ODRU
GEORGES PEREC 1936–1982
Povišica
Povečanje – želje, da bi imeli več, strahu, da bi ne dobili več, stroškov, ki nam jih povzroči povečanje možnosti, moči, ki jo imajo tisti, ki odločajo o povečanju, kapitala bogatih in moči kapitalizma – to so osrednje teme predstave, o kateri lahko rečemo, da bo sama povečevalno steklo za paradoksno situacijo sodobnega človeka. ¶ Pri tem bomo imeli v mislih tudi koncept odrasti (an. degrowth, fr. décroissance), nove vizije razvoja družbe, ki nasprotuje zahtevi po nenehni rasti (BDP-ja, dobička etc.) in išče nove možnosti za resnično trajnostni razvoj. Za predstavo je najzanimivejši pomen odrasti na ravni osebnih vrednot in želja, saj besedilo ponuja možnost, da se vprašamo, kaj vse protagonist izgubi v prizadevanju, da bi dobil več. ¶ Na videz je Perecovo besedilo predvsem verbalno, izpisano kot miselni tok protagonista ali kombinacija medijskih in drugih glasov, ki nas nenehno obveščajo o številnih (lažnih) izbirah. V predstavi pa nas bo zanimala dinamika življenja v podjetju, zato se bomo ukvarjali tudi s tem, kar ni izrečeno; kontrast med logorejo in grozljivo tišino vsakdanjosti v pisarni. ¶ Anđelka Nikolić
Francoski pisatelj Georges Perec je na Slovenskem znan predvsem po svojih romanih (Stvari; Življenje, navodila za uporabo). Bil je član eksperimentalne skupine »mate-
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
Naslov izvirnika L’Augmentation
Prevajalec Aleš Berger
Režiserka Anđelka Nikolić
matikov in občasnih literatov ter literatov in občasnih matematikov« Oulipo, ki je literaturo predvsem formalno, posledično pa vsebinsko in tematsko uresničevala s strogimi matematičnimi pravili. S formalnimi jezikovnimi postopki je zaznamovano tudi njegovo besedilo Povišica, ki je bilo sprva napisano v enem samem stavku v drugi osebi ednine in brez ločil ter objavljeno leta 1968 z naslovom Umetnost in način, kako se obrniti na vodjo s prošnjo za povišanje plače. Naslednje leto je bilo besedilo preoblikovano v radijsko partituro za šest glasov in še naslednje v gledališko igro, ki jo v zadnjih letih v francoskem gledališču ponovno igrajo z uspehom. ¶ Povišico je Perec oblikoval na osnovi nekega organigrama in jo zasnoval kot raziskavo vseh možnosti, ki jih ponuja izhodiščna situacija (ena izmed tehnik, ki jih je uporabil tudi v drugih delih). Naj je postopek še tako formalističen, se vendar razvije v pretanjeno raziskavo toka človeške misli, v katerem se pojavijo pomenljive vsebine in raznolike tonalitete, ki odpirajo spet nove pomene in tako dalje. Besedilo je povsem odprto za različne interpretativne možnosti; vendar zato ni pomensko prazno. Prav nasprotno, kaže, da je skozenj mogoče zajeti velik del tega, o čemer razmišljamo v današnjem svetu; kot so tudi postopki repeticije, variacije, kopičenja značilni za mehanizme našega vsakdanjega življenja. ¶ Diana Koloini
PREMIERA 4. oktobra 2024
v MALI DRAMI
MICHAEL FRAYN 1933
Hrup za odrom
Hrup za odrom je nostalgična balada o gledališču, ki ga ni (več). In to v času, ko niti ne vemo, kaj bo z gledališčem v prihodnosti. ¶ Uprizoritev v režiji Ivane Djilas nastaja v spremenjenih okoliščinah, ko se stara Drama poslavlja in se seli v povsem negledališki terroir. Uprizarjanje besedila v industrijski hali, namesto v pozlačeni italijanski škatli, postavlja (gledališko) konvencijo na nekonvencionalen način. ¶ Ivana Djilas je začela gledališko pot prav v Drami in do nje ima, tako kot mnogi ustvarjalci, zelo sentimentalen odnos. Komedija Michaela Frayna Hrup za odrom bo v sodobni gledališki produkciji nostalgičen komad, ki z bravurozno komiko in situacijskimi zapleti spremlja nastajanje in izvedbo gledališke uprizoritve. Kaotični momenti in tipizirani liki so prikazani z dveh perspektiv ter v klasični komedijski maniri, ki se napaja pri tradiciji bulvark. Uprizoritev s satiričnim humorjem pripoveduje o časih, ki so minili, gledališču, ki je prisotno le kot spomin preteklosti, izgubljeni ideal. ¶ Rok Andres
Zasnova je oblikovana kot uprizoritveno recikliranje obstoječe Drame, torej prostorov in podob, ki jih v času premiere ne bo več. Deli scenografije in rekviziti bodo dejanski predmeti iz te naše ljube stavbe, ki v tistem trenutku ne bo več stala. Gledališki procesi danes se močno
Naslov izvirnika Noises Off Prevajalka Alja Predan Režiserka Ivana Djilas
razlikujejo od Fraynove upodobitve, pa vendar jih spremlja nek nostalgičen prizvok zlatih časov. Ampak naša publika se še spominja teh časov. Zato bo uprizoritev svojevrsten poklon preteklosti, nekemu drugemu gledališču. Gledališču, v katerem so še zvonili telefoni s številčnico, slušalko in kablom. Svetu brez mobitelov in interneta. Po svoje pogrešamo poln oder, scenografske spremembe, preobleke in polne dvorane ter se hkrati zavedamo, kako zelo se je način misliti in delati gledališče spremenil. Zato je koncept utemeljen na spomin(janj)u. ¶ Fraynovo besedilo prikazuje konvencijo, gledališke postopke, ki spodletijo, tipizira igralce (in druge sodelujoče pri uprizoritvi) problematizira neprofesionalnost, površnost in samozadostnost. S pomočjo smeha lahko uprizoritev učinkovito spregovori o aktualnih težavah gledališkega snovanja. In v tem koncept prepoznava svojo moč. Z uporabo preteklih scenografij želi poudariti podhranjenost sektorja, ki si ne more več privoščiti velikih vizualnih rešitev, opozarja na neobstoječe tehnične zmogljivosti in kar naenkrat postane Fraynovo besedilo naša stvarnost. Gledamo postopek, pri katerem gre vse narobe ne zaradi človeške neumnosti, ampak zaradi finančne in kadrovske podhranjenosti. Obenem pa govori o gledališču, ki je samo še del iluzornih utopij spomina. ¶ Ivana Djilas
PREMIERA 26. oktobra 2024
na VELIKEM ODRU
Za narodov blagor
»Kaj takó rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder.« ¶ Ivan Cankar v pismu bratu Karlu
Izprijena občinska svetnika in deželna poslanca Grozd in Gruden si pod pretvezo dela za narodov blagor vsak zase prizadevata, da bi pridobila na svojo stran bogataša Gornika, ki pa bi pravzaprav koristil le njima samima na poti do položaja ministra ali vsaj dvornega svetnika.
Pri tem ne izbirata sredstev in uporabita tudi najpodlejše prijeme: eden od njiju bi rad omožil z vplivnežem nečakinjo Matildo, drugi je celo pripravljen deliti z njim
ženo Heleno. Okolica privoljuje v njuno igro, na strani zdaj enega, zdaj drugega, oportunizem vseh pa na koncu razkrinka žurnalist Ščuka in mobilizira ljudstvo. ¶ Jedko satiro Za narodov blagor s podnaslovom »komedija v štirih dejanjih« je pisal Cankar od julija do avgusta 1900 na Dunaju, objavil jo je Lavoslav Schwentner marca 1901,
Režiser Vito Taufer
PREMIERA 15. januarja 2025
za tiste čase kar dolgo po nastanku, krstno je bila kot Pro blaho narodá na pobudo pisateljice Zofke Kveder, ki je takrat živela na Češkem, in v prevodu pisateljice Zdenke
Háskove uprizorjena še štiri leta pozneje, februarja 1905 v gledališču Pištěkovo lidové divadlo na Král. Vinohradech v Pragi, in na Slovenskem šele decembra 1906 v Deželnem gledališču v Ljubljani v režiji Viléma Taborskega. Založnik je presodil, da bi bilo treba besedilo omiliti, vendar je na Cankarjevo vztrajanje izšlo nespremenjeno in povzročilo precejšnje razburjenje: bralci so iskali resnične osebe, po katerih naj bi bile oblikovane dramske, čeprav Cankar izrecno ni nameraval smešiti konkretnih ljudi ali političnih nazorov. Ker pa se je počutilo napadeno tudi vodstvo gledališča – ravnatelj Fran Govekar se je prepoznal v literatu Siratki –, je morala igra počakati na uprizoritev do njegove zamenjave … Potem je zaživela na odru ljubljanske Drame še devetkrat, nazadnje pred dobrimi tremi desetletji. ¶ Arko
FERDINAND VON SCHIRACH 1964
Bog
V dramskem delu iz leta 2020 s pomenljivim naslovom nas znani berlinski odvetnik in pisatelj Ferdinand von Schirach konfrontira s tudi v našem prostoru aktualno etično dilemo, vprašanjem pomoči pri umiranju. Drugače od trenutne debate v Sloveniji se Schirachova igra ne osredotoča na samo vprašanje legalizacije pomoči – to vprašanje je v ekspoziciji igre načelno že razrešeno –, temveč poudarja predvsem vprašanje, ali mora človeku pri tem dejanju s preparati pomagati zdravnik. ¶ Izhodiščni problem razprave Nemškega etičnega sveta uvede primer gospoda Gärtnerja, ki si v oseminsedemdesetem letu želi končati življenje. Primer je specifičen, saj gospod Gärtner ni ne fizično bolan niti nima psihičnih težav, le njegovo življenje je po ženini smrti zanj izgubilo vsakršen smisel. Razprava v duhu dokumentarnega gledališča ali celo svojevrstne courtroom drame poleg protagonista vključuje njegovo zdravnico, odvetnika, izvedence za področje medicinske stroke, teologije in prava ter članico etičnega sveta. Debata, ki jo vodi predsednica etičnega sveta, je razvejena in zajema številne vidike, ki korespondirajo tudi s trenutno družbeno razpravo pri nas. Prav na tej osnovi, da z določeno distanco spremljamo nemški primer, se drama razvija v gledalcu, ki je v tej igri udeležen kot opazovalec seje in je tik pred koncem pozvan, da se opredeli do obravnavane tematike. ¶ Igra Bog odpira etična in moral-
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
PREMIERA 17. januarja 2025
Naslov izvirnika Gott Prevajalka Mojca Kranjc Režiser Peter Petkovšek
na vprašanja, ki nam utirajo pot do razmisleka, v kakšni
družbi živimo in si želimo živeti ter kakšen je njen odnos do umiranja in smrti. ¶ Eva Kraševec
Kaj za družbo pomeni uzakonjena evtanazija v takšni ali drugačni obliki? Gre za splošen napredek človeštva in civilizacijskih zmožnosti ali za moralno in pravno sporne postopke, ki kršijo zdravniške in druge etične nazore? Je prav ali ne, da družba nudi smrt kot legitimno »zdravljenje« nekaterih oblik trpljenja ali naveličanja? In če jo nudi, ali so do nje upravičeni le tisti, ki neznosno in neozdravljivo trpijo, ali tudi vsi, ki se za to odločijo iz drugim na videz nerazumljivih razlogov, ne glede na siceršnje zdravstveno stanje ali starost? ¶ Vseh teh vprašanj se loti drama Bog v obliki etičnega posveta, na katerem se predstavijo različni vidiki in mnenja. Enostavnega ali absolutnega odgovora ni in hitro se zavemo, da se v resnici pogovarjamo o širših konceptih: kaj je to svobodna volja, kaj pomeni trpljenje, kako se meri vrednost življenja? Tema je izrazito aktualna tudi v Sloveniji, saj je bil leta 2023 vložen predlog zakona, ki bi legaliziral določene oblike evtanazije ali sodelovanja pri samomoru. Javni, strokovni in politični krogi so razdeljeni, hkrati pa so tako osebno izkustvo problema kot znanje in zavedanje o podrobnostih in izzivih teme v resnici majhna. ¶ Peter Petkovšek
v
MALI DRAMI
Opera za tri groše
Prva koprodukcija SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana bo ena najslovitejših oper 20. stoletja, ki sicer ni prava opera, samo parodija na klasično opero pa tudi ne, temveč edinstvena zmes dramskega in glasbenega gledališča, ki je sama vzpostavila lastni žanr: Weillova in Brechtova Opera za tri groše. ¶ Zgodba o nastanku Opere, ki je bila premierno uprizorjena leta 1928 v Berlinu, je nenavadna in polna nepričakovanih srečanj, ob katerih se lahko zazdi, da je nastala po naključju, a je vendar zaživela kot nujna. Najpomembnejše je srečanje med skladateljem Weillom, ki se je po modernističnih, atonalnih začetkih v času srečanja z Brechtom že odločal za socialno ozaveščeno umetnost, in dramatikom, ki je malo pred tem ugotovil, da lastne drame zares razume šele ob branju Marxa. Tu nekje je bil igralec, ki je kupil gledališče – današnje domovanje Berliner Ensembla – in iskal noviteto za otvoritev. Ob Brechtu pa Elisabeth Hauptmann, ki je na priporočilo angleških prijateljev prevajala natanko dve stoletji staro Beraško opero Johna Gaya z glasbo Johanna Christopha Pepuscha, avtentično parodijo na baročno opero. Da je igra, ki postavlja v središče podjetne berače, zvodnike in policaje, pritegnila Brechta, ni več naključje. Uporabil jo je kot model za lastno igro o povezanosti lumpenproletariata in zastopnikov države. Saj: »Kaj pa je
Naslov izvirnika Die Dreigroschenoper
Prevajalec Ervin Fritz
Režiserka Mateja Koležnik
Dirigent Marko Letonja
Koprodukcija s SNG Opera in balet Ljubljana
PREMIERA 20. marca 2025
rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke!« Ob tem je uporabil tudi nekaj Villonovih pesmi – njegova priznana »načelna ohlapnost v zadevah intelektualne lastnine« je pač legendarna. Tudi Weill se je inspiriral vsepovsod, v glasbi Opere so jazz, blues, tango in druga plesna glasba tistega norega časa weimarske republike. Oba sta pisala hitro – najslavnejša pesem, uvodni Moritat o Mackieju Nožu (ki je pozneje postal jazz standard), je nastala šele na zahtevo glavnega igralca dve noči pred premiero. To so, z izjemo Brechta, vsi pričakali z nezaupanjem. In prvi prizori so obetali katastrofo. Šele sredi prvega dejanja, ob Pesmi o kanonih, se je razpoloženje v dvorani obrnilo in premiera se je razvila v enega največjih uspehov v gledališču preteklega stoletja. ¶ Opero za tri groše so uprizarjali pogosto in povsod. V ljubljanski Drami prvič že leta 1937, takrat z naslovom Beraška opera, ki se je tako zmotno oprijel Brechtovega in Weillovega dela. Potem pa, s pravim naslovom, še nekajkrat, malodane z vsako generacijo izrazitih igralcev, ki lahko pojejo Weilla. Ti so v Drami tudi danes. ¶ To bo prva uprizoritev režiserke Mateje Koležnik v Sloveniji po več letih uspešne kariere v gledališčih na nemškem govornem območju. Prvič na slovenskem odru bo tudi sodelovala z mednarodno uveljavljenim dirigentom Markom Letonjo. ¶ Diana Koloini
v SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA
TENNESSEE WILLIAMS 1911–1983
Tramvaj Poželenje
Drama Tramvaj Poželenje sodi med besedila, katerih imaginarij je prezenten ljubitelju gledališča ali filma in za katera mislimo, da so na odrih stalnica. Ko je uspešni krstni uprizoritvi leta 1947 čez nekaj let sledil še film z Vivien Leigh in Marlonom Brandom, je tekst postal kultna klasika. Kljub temu pa bo ta uprizoritev šele osma na slovenskih profesionalnih odrih in sploh prva v ljubljanski Drami. Besedilo še vedno prepriča s kompleksnostjo medčloveških odnosov in naš čas v njem odzvanja v temah razmerij med spoloma pretežno patriarhalne družbe, razrednih razlik in izginjajočega srednjega sloja. Morda najpomembnejše so teme duševnega zdravja ter problematika (spolnih) zlorab in nasilja. Lastna zgodovina posameznika pogojuje, določa vsakdanje in temeljne odločitve. Sebi ni mogoče ubežati. ¶ Rok Andres
Naslov izvirnika A Streetcar Named Desire
Prevajalec Zdravko Duša
Režiserka Nina Šorak
PREMIERA 4. aprila 2025
Tramvaj Poželenje Tennesseeja Williamsa je klasika, ki razpira konflikt dveh svetov. Na eni strani tema družinskega nasilja, odvisniškega odnosa, primitivizma in brezizhodnosti iz začaranega kroga, na drugi pa inteligentna ženska z visoko izobrazbo, ki zaradi nesrečnih okoliščin ostane izrinjena iz družbe, ignorirana in pripeljana na rob. Klasično branje besedila je bilo nagnjeno k temu, da se soočata realni in fiktivni svet. Stanley in Stella Kowalski predstavljata nižji sloj, poštena delavca, torej realnost vsakdana, Blanche DuBois iz ugledne družine z ogromnim posestvom in dobro izobrazbo pa pripeljejo okoliščine v sanjarjenje in vse do norosti. Danes prikazuje igra ta dva svetova še bolj brutalno kot ob krstni uprizoritvi. Govorimo namreč o soočanju dveh zelo realnih svetov. Zakaj je primitivnost vedno močnejša od subtilnega, zakaj nasilje na koncu vedno zmaga? ¶ Nina Šorak
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
Zdravnica
Naslov izvirnika The Doctor Prevajalka Tina Mahkota
Režiser Martin Kušej
Zdravnica – za tem navidez banalnim naslovom se skriva zelo aktualna igra, naslonjena na »komedijo« Arthurja Schnitzlerja Profesor Bernhardi iz leta 1912. ¶ V Londonu živeči dramatik in režiser Robert Icke je iskal snov, ki bi bila zanj izziv oziroma bi obravnavala temo, ki vzbuja negotovost in strahove, kadar se o njej govori. Kmalu mu je postalo jasno, da je taka tema identiteta, a v širšem, filozofskem smislu, in ne konstrukt po imenu identitetna politika, o katerem se zdaj tako pogosto razpravlja. Na nobeno od vprašanj, ki si jih je zastavil med pripravami, ni našel preprostega ali nedvoumnega odgovora – in prav to je bilo tisto, kar je iskal. ¶ Tako kot je Arthur Schnitzler svojo identiteto »zdravnika, Juda, Nemca« vpisal v igro o Bernhardiju, preigrava Robert Icke različne vidike identitete na primeru dramskih oseb, izposojenih iz Bernhardijevega kozmosa, in konstelacij med njimi: »Kako definiramo sami sebe? Kaj so naše ›osebne izkaznice‹? S katerim delom svoje identitete operiramo v katerem trenutku, kdaj nam to koristi in kdaj škodi?«¶ Robert Icke je že kmalu po začetku pisanja vedel, da bo najboljše, če bo glavna dramska oseba ženskega spola, tako da bodo njene največje odlike hkrati njene največje šibkosti; zato je postavil v središče svoje predelave doktorico Ruth Wolff,
sekularno Judinjo, vodjo ugledne klinike za Alzheimerjevo bolezen. Icke v grobih potezah povzema Schnitzlerjevo zasnovo – tudi doktorica Wolff prepove katoliškemu duhovniku dostop do umirajočega dekleta, tudi ona postane tarča medijske gonje, tudi ona je na koncu ob dober glas in ne sme več opravljati poklica. Ni naključje, da je Icke umestil dogajanje na kliniko za Alzheimerjevo bolezen in si torej izbral za predmet raziskovanja bolezen, med katero se človekova identiteta nepovratno razkraja, dokler popolnoma ne izgine. ¶ Tako Schnitzler kot Icke uporabljata bolnišnico z njenim zaprtim sistemom zdravništva in pacientov kot vzorčni primer družbe, ki jo zaposlujejo ekonomske in zdravniškoetične teme, ki ni imuna za osebne interese in rivalstva in v kateri pod navidez vedrim in profesionalnim površjem brbotajo veliki konflikti in pretresi. Do izraza prihajajo kompleksne povezave in vprašanja medicinske etike, ekonomskih pritiskov, identitetnih politik in toksičnih javnih diskurzov. Enako razslojen je pogled na značaj doktorice Ruth Wolff, na njeno delovno okolje in njeno zasebnost. V celoti gledano je Zdravnica vznemirljiva politična in družbenokritična igra, ki ni po desetletjih od Schnitzlerjevega časa niti malo manj aktualna in eksplozivna … ¶ Martin Kušej
PREMIERA 19. aprila 2025
na VELIKEM ODRU
IVA BABIĆ Nebesje Helen Ludlow | Jutranja zvezda Greta
Andrej Medlika | Jutranja zvezda Jostein | Mrakijada Dr. Egon Zorut
Kar hočete
BARBARA CERAR Te igre bo konec Marija – Menza | Dan, ko jaz ni bil več jaz | Mrakijada Ela; Ražmova
NEJC CIJAN GARLATTI
Nebesje Frederick Poppy; Sodnik; Doktor Willis | Skopuh Cléante | Antigona Stražnik 1 | Gibanje
SILVA ČUŠIN
Nebesje Charlotte Cary | Jutranja zvezda Kathrinina mama |
Kako je padlo drevo Danica | Otroci Rose
Nebesje Hannah Rusted | Tango Eleonora
VALTER DRAGAN
Te igre bo konec Anos Drei | Skopuh Mojster Simon; Komisar |
Jutranja zvezda Geir | Veliki diktator Herring; B76
Kar hočete Marija | Mrakijada Lojzka
Skopuh Harpagon | Še vedno Alice John | Veliki diktator Napaloni
Cyrano de Bergerac De Guiche | Skopuh La Flèche | Jutranja zvezda Arne | Kako je padlo drevo Boštjan | Vse sijajne stvari
PETRA GOVC
Ameriški sen Gospa Barker | Jutranja zvezda Tove
BARBARA GRAČNER
NATAŠA
Nebesje Elizabeth (Lizzy) Luke
JURE HENIGMAN
Cyrano de Bergerac Cyrano | Antigona Tejrezias | Mrakijada Štefančič
Nebesje Ann Lavender | Antigona Ismena | Mrakijada Ana; Janez; Partizanka; Drugi oznaš | Kako je padlo drevo Tamara
KLEMEN JANEŽIČ
Cyrano de Bergerac Montfleury; Sabljaški sodnik; Vojak; Občinstvo |
Kar hočete Sebastian | Dan, ko jaz ni bil več jaz
Nebesje Mary Middleton | Tango Ala | Jutranja zvezda Line, tudi Policistka | Še vedno Alice Lydia | Veliki diktator Pacient; Eve
POLONA JUH
Ameriški sen Mami | Kar hočete Olivija | Jutranja zvezda Solveig | Še vedno Alice Alice | Gibanje | Penelopiada Penelopa
de Bergerac Christian | Kar hočete Antonio | Jutranja zvezda
Ole, tudi Natakar, Kenneth, Bolničar in Kvitekrist | Mrakijada Ferdi | Gibanje
Cyrano
GORAZD LOGAR
Nebesje Gospod Coombes | Kar hočete Kapitan potopljene ladje; Duhovnik | Jutranja zvezda Martin, tudi Georg in Reševalec
Nebesje Sally Poppy | Dan, ko jaz ni bil več jaz | Kako je padlo drevo Lila
MARKO MANDIĆ
sen Oči | Kar hočete Orsino | Jutranja zvezda Egil, tudi Karl Frode | Mrakijada Alojz Bešnar | MandićCirkus (oblečen) MandićCirkus
Ameriški
Te igre bo konec Strultz Čibutkin | Tango Edek | Antigona Stražnik 2 |
diktator Poveljnik; Garbitsch; Zdravnik; Jurišnik 1; Slikar; Agar
BORIS MIHALJ
Veliki
SAŠA
igre bo konec Doroteja Teja | Tango Evgenija
ZVEZDANA MLAKAR
Nebesje Sarah Smith | Mrakijada Mara; Soseda | Žene v testu Tazimska
DOMEN NOVAK
|
Cyrano de Bergerac Lignière | Skopuh Valère
Dan, ko jaz ni bil več jaz | Še vedno Alice Thomas
Nebesje Judith Brewer | Jutranja zvezda Solveigina mama | Mrakijada Zefa | Otroci Hazel
Cyrano de Bergerac Marie-Louise; Lastnik gledališča; Vojak; Občinstvo | Skopuh Mariane | Penelopiada Tanis; Helena
VANJA PLUT
Nebesje Sarah Hollis
Skopuh Anselme | Jutranja zvezda Elleingsen, tudi Hadeland, Torgeir in Ramsvik | Še vedno Alice Dr. Davis | Veliki diktator Poročnik; Jaeckel; Jurišnik 3; Rosmanberg
MATIJA ROZMAN
Nebesje Gospod Coombes | Kar hočete Tobija Rigej
MAJA SEVER
Ameriški sen Babica | Skopuh Frosine | Jutranja zvezda Sigrid, tudi Sestra v psihiatrični bolnišnici | Še vedno Alice Ona
Mrakijada Stari Rimljan; Miličnik | Kako je padlo drevo Jani | Otroci Robin
Te igre bo konec Jakob Poglajen | Kar hočete Norec (Feste) | Jutranja zvezda Gaute |
Krištof Dolenc | Kar hočete Malvolio
Tango Artur | Antigona Hajmon | Kako je padlo drevo Jaka
Tango Evgenij
Dan, ko jaz ni bil več jaz
Cyrano de Bergerac Lejla Ragueneau | Jutranja zvezda Turid, tudi Josteinova babica | Mrakijada Zofka; Zinka
Jutranja zvezda Inge, tudi Henriksen, Karl Ove in Reševalec | Mrakijada Jakob Žontar
ROK VIHAR
Cyrano de Bergerac Hostesnik; Zateženec; Duhovnik; Vojak; Občinstvo |
Cyrano de Bergerac Roksana | Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa Alica | Kar hočete Viola | Dan, ko jaz ni bil več jaz | Mrakijada Pokojna mati; Prvi oznaš | Kako je padlo drevo Anita | Veliki diktator Hannah
PIA ZEMLJIČ
Nebesje Emma Jenkins | Jutranja zvezda Kathrine | Mrakijada Julka
Skopuh Mojster Jacques | Jutranja zvezda Agent pogrebnega zavoda | Veliki diktator Schultz
Jure Henigman, Jurij Zrnec, Domen Blatnik kot Služabnik
Peter Alojz Marn | Antigona
Peter Alojz Marn kot Služabnik
Maks Dakskobler | Ameriški sen
Maks Dakskobler kot Mladenič, Maja Sever
Nikola Drole, Kolja Miljković, Ana Pribošič | Antigona
Nejc Cijan Garlatti, Nikola Drole kot Mrtev vojak, Kolja Miljković kot Mrtev vojak, Domen Blatnik, Ana Pribošič kot Mrtev vojak, Peter Alojz Marn
Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina | Penelopiada
Ana Plahutnik kot Kloris, Zala Hodnik kot Selena, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Polona Juh, Saša Pavlin Stošić, Urška Kastelic kot Zoja,
Maria Shilkina kot Klitija | FOTO ALJOŠA REBOLJ
Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin | Penelopiada
Gaja Filač kot Melanto, Ivana Percan Kodarin
kot Klitija | FOTO ALJOŠA REBOLJ
Jaš Fujs | Jutranja zvezda
Jaš Fujs kot Viktor, Marko Mandić
Iztok Drabik Jug | Kako je padlo drevo
Silva Čušin, Iztok Drabik Jug kot Rok
Ivan Javornik, Jakob Merkač | Jutranja zvezda
Janez Škof, Ivan Javornik kot Heming, Jakob Merkač kot Asle
Nataša Keser, Ivana Percan Kodarin | Žene v testu
Ivana Percan Kodarin kot Tapoletna, Nataša Keser kot Tapomladna
Gašper Lovrec | Cyrano de Bergerac
Gašper Lovrec kot Valvert
Brina Miholič | Jutranja zvezda
Petra Govc, Brina Miholić kot Ingvild
Matevž Sluga | Antigona
Matevž Sluga kot Paž
Joži Šalej | Veliki diktator
Joži Šalej kot Pianist
Mina Švajger | Nebesje
Iva Babić, Mina Švajger kot Peg Carter
Gregor Zorc | Kako je padlo drevo
Nina Ivanišin, Maruša Majer, Gregor Zorc kot Matej
Nagrade v letih 2023 in 2024*
Charlie Chaplin, Veliki diktator, režiser Diego de Brea
Žlahtna komedija po izboru občinstva
31. Dnevi komedije, Celje, 2023
Žene v testu Avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi, režiserka Živa Bizovičar Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev
53. Teden slovenske drame, Kranj, 2023
Borštnikova nagrada za celostno obdelavo uprizoritvenega besedila
58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023
Nagrada za najboljšo uprizoritev v letu 2022
Društvo slovenskih gledaliških kritikov in teatrologov; podeljena na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023
Duncan Macmillan, Jonny Donahoe, Vse sijajne stvari, režiserka Nataša Barbara Gračner Grand prix za najboljšo uprizoritev
24. Mednarodni festival komornega gledališča
Zlati lev, Umag, 2023
Mrakijada Po trilogiji Rimljanovina in drugih besedilih Ivana Mraka, režiserka Nina Rajić Kranjac Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev
54. Teden slovenske drame, Kranj, 2024
Nataša Barbara Gračner
Nagrada za najboljšo žensko vlogo
36. Gavellovi večeri, Zagreb, 2023: Martha (Albee, Kdo se boji Virginie Woolf?, producenta Mini teater in Mestno gledališče Ptuj)
Jure Henigman
Vesna za najboljšo glavno moško vlogo
26. Festival slovenskega filma, Portorož, 2023: Rok (Šantić, Zbudi me, producent Vertigo)
Veliki plan
Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, 2023: Samo Demšar (TV-serija Gospod profesor, producent Paprika Studios za Pro Plus)
Jera Ivanc
Nagrada ZDUS »Marko Slodnjak«
za dveletno obdobje ustvarjanja
Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2023: besedila #punceinpolpunce, Ptičja ΦARMA, Mala čarovnica, Zrelostni izpit, Čarovnik iz Oza
Polona Juh
Žlahtna komedijantka
32. Dnevi komedije, Celje, 2024: Olivija (Shakespeare, Kar hočete)
Benjamin Krnetić
Nagrada TSD za najboljšega igralca
54. Teden slovenske drame, Kranj, 2024: Ferdi (Mrakijada Po trilogiji Rimljanovina in drugih besedilih Ivana Mraka)
Zvezdana Mlakar
Nagrada TSD za najboljšo igralko
53. Teden slovenske drame, Kranj, 2023: Tazimska (Žene v testu, avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi)
Marjan Nečak
Marul
33. Festival hrvaške drame Marulićevi dnevi, Split, 2023: režija besedila Tene Štivičić Kabaret Kaspar
Domen Novak
Nagrada za igro in animacijo igralskemu
kolektivu Počemučka
12. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2023: Under Construction avtorskega kolektiva Počemučka (producent Gledališče Glej)
Grand prix za najboljšo uprizoritev
12. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2023: Under Construction avtorskega kolektiva Počemučka (producent Gledališče Glej)
Ivana Percan Kodarin
Borštnikova nagrada za mlado igralko
58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023: Deklica (Grumić, 52 hertzov, producent SNG Nova Gorica) in Tapoletna (Žene v testu, avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi)
Janez Škof
Borštnikova nagrada za igro
58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023: Frančišek (Kazantzakis, Lorenci, Starina, Frančišek, producent MG Ptuj) in Robin (Kirkwood, Otroci)
Nagrada ZDUS »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje ustvarjanja
Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2024: tudi režija besedila Lucy Kirkwood Otroci
Branko Šturbej
Komedijant večera in žlahtni komedijant
32. Dnevi komedije, Celje, 2024: Malvolio (Shakespeare, Kar hočete)
Timon Šturbej
Posebna nagrada za debitanta
12. Balkan New Film Festival – BaNeFF, Stockholm, 2023: Tomaž (Mencej, Jezdeca, producentka Staragara)
Saša Tabaković
Najsvetlejša zvezda Oriona
Aipa – zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, 2023: Jakob Ahlin (TV-nadaljevanka Dolina rož, producentka TV Slovenija)
Igralska nagrada ZDUS »Duša Počkaj« za dveletno obdobje ustvarjanja
Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2024: Dobrnik (Frisch, Požigalci), Časomerec (Hamer, Vse OK), Franz Gottlieb Glass (Štivičić, Kabaret Kaspar), Septimus Warren Smith (Woolf, Zajec, Gospa Dalloway), vloga v Schimmelpfennig, Dan, ko jaz ni bil več jaz, Evgenij (Mrożek, Tango) in Ivan pl. Križovec (Krleža, V agoniji, producenta Društvo dveh in Forum slovanskih kultur)
Tina Vrbnjak Veliki plan
Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, 2023: Klavdija Jaklič (TV-serija Gospod profesor, producent Paprika Studios za Pro Plus)
Nagrada TSD za najboljšo igralko
54. Teden slovenske drame, Kranj, 2024: Pokojna mati; Prvi oznaš (Mrakijada Po trilogiji Rimljanovina in drugih besedilih Ivana Mraka)
Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, 2023: Debeli Mišek (kratki film Mišja hiša), Konrad (serija V goščavi), Medo (seriji Slastne medvedje zgodbe in Slastni medvedji recepti), Bert, Pes, Herman, Sandi, Denis (serija Kvartet rogov, producentka vseh TV Slovenija)
Najsvetlejša zvezda Oriona
Aipa – zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, 2023: Ljubomir Bohinc (TV-serija Ja, chef!, producent Bastard 9 za Pro Plus)
Milena Zupančič Slovenka leta 2022
Revija Jana, 2023
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV PRIREDBE
CYRANO DE BERGERAC
Nova priredba klasike o vprašanjih lepote, poezije in ljubezni v izvirni glasbeni uprizoritvi.
Avtor priredbe Martin Crimp
Režiser Tin Grabnar
Skladatelj Leon Firšt
Premiera 13. 4. 2024 na Velikem odru
Igrajo Tina Vrbnjak, Jure Henigman, Domen Novak, Benjamin Krnetić, Nina Valič, Uroš Fürst, Gašper Lovrec, Klemen Janežič, Saša Pavlin Stošić, Rok Vihar
KRSTNA UPRIZORITEV
TE IGRE BO KONEC
Krstna uprizoritev igre, ki je Zupančičev
duhoviti in pronicljivi pogled na apokaliptične čase, v katerih živimo.
Režiser Matjaž Zupančič Premiera 12. 4. 2024 v Mali Drami Igrajo Barbara Cerar, Branko Šturbej, Janez Škof, Saša Mihelčič, Valter Dragan, Boris Mihalj, Saša Tabaković, Marijana Brecelj
LUCY KIRKWOOD
NEBESJE
Napeta sodna drama s presenetljivim razpletom se dogaja leta 1759 na angleškem podeželju, kjer porota dvanajstih žensk odloča o življenju in smrti trinajste.
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
Režiser Sebastijan Horvat Premiera 23. 3. 2024 na Velikem odru Igrajo Maruša Majer, Nataša Barbara Gračner, Saša Pavček, Silva Čušin, Sabina Kogovšek, Iva Babić, Vanja Plut, Pia Zemljič, Nina Ivanišin, Eva Jesenovec, Maša Derganc, Zvezdana Mlakar, Mina Švajger, Igor Samobor/Gorazd Logar, Nejc Cijan Garlatti
EDWARD ALBEE
AMERIŠKI SEN
Groteskna igra znamenitega dramatika Edwarda Albeeja govori o navidezni svobodi in zlaganosti kapitalistične družbe ter ugovarja misli, da je vse v tej naši izmuzljivi deželi v najlepšem redu.
Režiser Igor Pison
Premiera 21. 3. 2024 v Mali Drami Igrajo Polona Juh, Marko Mandić, Maja Sever, Petra Govc, Maks Dakskobler
SKOPUH
V slavni komediji o stiskaču, ki je zaradi denarja pripravljen žrtvovati srečo vseh okrog sebe, obdela Molière motive zaslepljenosti in samoljubja ter jim postavi nasproti ljubezen.
Režiser Slobodan Unkovski
Premiera 16. 1. 2024 na Velikem odru Igrajo Bojan Emeršič, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Domen Novak, Saša Pavlin Stošić, Matija Rozman, Maja Sever, Vojko Zidar, Uroš Fürst, Valter Dragan
ALICA: NEKAJ SOLILOGOV O NEZNOSNOSTI ČASA
Avtorski projekt po motivih
Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla
Dramska igralka se znajde na svoji komemoraciji, se ozre nazaj na svoje življenje in praznuje svoj lastni »afterparty«.
Koproducentka UL AGRFT
Režiser Luka Marcen
Premiera 12. 1. 2024 v Mali Drami
Igra Tina Vrbnjak
Gostovanje v tujini Hrvatsko narodno kazalište Varaždin, 2024
SŁAWOMIR MROŻEK
TANGO
Mrożkova najodmevnejša igra je nadvse duhovita vivisekcija grotesknih odnosov v družini, v kateri se spopadejo generacije s popolnoma nasprotujočimi si pogledi na svet.
Režiser Luka Marcen
Premiera 22. 12. 2023 v Mali Drami Igrajo Timon Šturbej, Maša Derganc, Jurij Zrnec, Saša Mihelčič, Saša Tabaković, Boris Mihalj, Eva Jesenovec
Festival 32. Dnevi komedije 2024, Celje Nagradi Jurij Zrnec – komedijant večera (Dnevi komedije) | Saša Tabaković – Igralska nagrada ZDUS »Duša Počkaj« za dveletno obdobje, tudi za vlogo Evgenija (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2024)
KAR HOČETE
Uprizoritev verjetno najslavnejše
Shakespearove komedije se poigrava z neskončno raznolikimi podobami ljubezni in nepredvidljivostjo človekovih najintimnejših želj.
Režiser Janusz Kica
Premiera 26. 12. 2023 na Velikem odru
Igrajo Marko Mandić, Tina Vrbnjak, Klemen
Janežič, Gorazd Logar, Benjamin Krnetić, Polona Juh, Veronika Drolc, Igor Samobor, Gregor Baković, Branko Šturbej, Janez Škof
Festival 32. Dnevi komedije, Celje, 2024
Nagrade Polona Juh – žlahtna komedijantka (Dnevi komedije) | Branko Šturbej – komedijant večera, žlahtni komedijant (Dnevi komedije)
KARL OVE KNAUSGÅRD
JUTRANJA ZVEZDA
Sloviti norveški pisatelj prepleta
filozofske teme in prizore iz vsakdanjega
življenja, ki pa – obsijano z novo, srhljivo lepo in orjaško zvezdo – ni več tako vsakdanje.
KRSTNA UPRIZORITEV DRAMATIZACIJE
Avtor dramatizacije Goran Vojnović
Režiser Ivica Buljan
Premiera 7. 10. 2023 na Velikem odru
Igrajo Marko Mandić, Pia Zemljič, Vojko Zidar, Petra Govc, Uroš Fürst, Jakob Merkač, Ivan Javornik, Brina Miholič, Gregor Baković, Nina Valič, Silva Čušin, Polona Juh, Rok Vihar, Iva Babić, Janez Škof, Matija Rozman, Eva Jesenovec, Jaš Fujs, Saša Pavček, Benjamin Krnetić, Maja Sever, Gorazd Logar, Valter Dragan, Maja Končar
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
DAN, KO JAZ NI BIL VEČ JAZ
Eden najradikalnejših in najpomembnejših
sodobnih dramskih avtorjev se lucidno in hkrati nepredvidljivo poigrava z vprašanji identitete in z doživljanjem današnjosti.
Režiserka Maša Pelko
Premiera 6. 10. 2023 v Mali Drami
Igrajo Barbara Cerar, Klemen Janežič, Maruša Majer, Domen Novak, Saša Tabaković, Tina Vrbnjak
Nagrada Saša Tabaković – Igralska nagrada ZDUS »Duša Počkaj« za dveletno obdobje, tudi za vlogo v Dan, ko jaz ni bil več jaz (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2024)
ANTIGONA
V enaindvajsetem stoletju je Antigona
Dominika Smoleta še vedno veliki tekst, a tudi véliko gledališče, tragedija sveta, ki se ga polašča in ga drži v pesti zločinska samovolja.
Avtor priredbe in režiser Janez Pipan
Premiera 23. 9. 2023 na Velikem odru
Igrajo Nina Ivanišin, Jurij Zrnec, Timon Šturbej, Jure Henigman, Matevž Sluga, Nejc Cijan Garlatti, Boris Mihalj, Milena Zupančič, Peter Alojz Marn, Domen Blatnik, Nikola Drole, Kolja Miljković, Ana Pribošič
LISA GENOVA, CHRISTINE MARY DUNFORD
ŠE VEDNO ALICE
Pogled v notranjo pokrajino znanstvenice, ki jo na vrhuncu kariere prizadene Alzheimerjeva bolezen. Težke preizkušnje prinesejo spoznanje, da se življenje nadaljuje in da ni v njem nič samoumevno.
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
Režiser Matjaž Zupančič Premiera 14. 4 2023 v Mali Drami Igrajo Polona Juh, Maja Sever, Bojan Emeršič, Domen Novak, Eva Jesenovec, Sabina Kogovšek, Matija Rozman
MRAKIJADA
Po trilogiji Ivana Mraka Stari
Rimljan , Sinovi starega Rimljana , Razsulo Rimljanovine in drugih Mrakovih besedilih
Družinska saga o družbenem in človeškem razsulu kot prilika o inherentni jalovosti tosvetne svojine.
Avtorja priredbe Tibor Hrs Pandur, Nina Rajić Kranjac
Režiserka Nina Rajić Kranjac Premiera 28. 3. 2023 na Velikem odru
Igrajo Tina Vrbnjak, Janez Škof, Nina Ivanišin, Jurij Zrnec, Rok Vihar, Benjamin Krnetić, Nina Valič, Barbara Cerar, Jure Henigman, Marko Mandić, Tamara Avguštin, Gregor Baković, Saša Pavček, Veronika Drolc, Maja Končar, Pia Zemljič, Zvezdana Mlakar
Festival 54. Teden slovenske drame, Kranj, 2024
Nagrade Nagrada Rudija Šeliga za najboljšo uprizoritev (Teden slovenske drame) | Benjamin Krnetić – nagrada TSD za najboljšega igralca (Teden slovenske drame) | Tina Vrbnjak –nagrada TSD za najboljšo igralko (Teden slovenske drame)
DIMITRIJE KOKANOV
GIBANJE
Subtilna in poetična pripoved o sodobnem posamezniku in njegovem stanju strahu v poznem kapitalizmu.
Koproducentka Galerija Cukrarna
Režiser Juš Zidar
Premiera 5. 1. 2023 v Galeriji Cukrarna
Igrajo Polona Juh, Nejc Cijan Garlatti, Benjamin Krnetić
Festival 58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
KATARINA MORANO
KAKO JE PADLO DREVO
Zgodba o dnevu, ki se je vsakdanje začel, se bliskovito odvijal in se usodno končal.
Zgodba, sestavljena iz prizorov iz vsakdanjega življenja družine, ki se odloči za družbeno akcijo.
KRSTNA UPRIZORITEV
Režiser Žiga Divjak
Premiera 3. 12. 2022 na Velikem odru
Igrajo Janez Škof, Silva Čušin, Tina Vrbnjak, Uroš Fürst, Nina Ivanišin, Gregor Zorc, Maruša Majer, Iztok Drabik Jug, Timon Šturbej
Festival 58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023
ČAKAJOČ SUPERMANA
ŽENE V TESTU
Avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi
Ljudske pesmi, balade in običaji nekega naroda razkrivajo čas, ki ga ni več. Ženske preteklosti spoznavamo preko štirih letnih časov in vsaka igralka je nosilka enega od njih.
Režiserka Živa Bizovičar
Premiera 14. 11. 2022 v Mali Drami
Igrajo Nataša Keser, Ivana Percan Kodarin, Barbara Žefran, Zvezdana Mlakar
Festivala 53. Teden slovenske drame, Kranj, 2023
58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023
Nagrade Nagrada Rudija Šeliga za najboljšo uprizoritev (Teden slovenske drame) | Borštnikova nagrada za celostni pristop k obdelavi gradiva (Festival Borštnikovo srečanje) |
Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v letu 2022 | Zvezdana Mlakar –nagrada TSD za najboljšo igralko (Teden slovenske drame) |
Ivana Percan Kodarin – Borštnikova nagrada za mlado igralko, tudi za vlogo Tapoletne (Festival Borštnikovo srečanje)
LUCY KIRKWOOD
OTROCI
Srečanje treh starih prijateljev se iz vsakdanjega, neobveznega in duhovitega obujanja spominov prelevi v zastavljanje temeljnih vprašanj, s katerimi se soočamo v času okoljske krize.
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
Režiserka Nina Šorak
Premiera 23. 9. 2022 Mali Drami Igrajo Silva Čušin, Saša Pavček, Janez Škof
Festivali 29. Mednarodni festival malih odrov Reka, 2024 20. HTC230/Studio15/UteFest20, Cluj, 2023
58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023
Nagradi Janez Škof – Borštnikova nagrada za igro, tudi za vlogo Robina (Festival Borštnikovo srečanje)
Nina Šorak – nagrada ZDUS »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2024): tudi režija besedila
Lucy Kirkwood Otroci
BOJAN JABLANOVEC,
MANDIĆCIRKUS (OBLEČEN)
Obračun z gledališkim strojem, z igralcem in ekshibicionistom, z umetnikom in samoljubnežem, z gledalcem in voajerjem, z božanskim in banalnim, s patologijo ambicije in bedo uspeha.
Koproducentka Via Negativa Avtor koncepta in režiser Bojan Jablanovec Premiera 16. 6. 2022 Mali Drami Igra Marko Mandić
Festival 31. Dnevi komedije, Celje, 2023
Nagrada Marko Mandić – komedijant večera (Dnevi komedije)
MARGARET ATWOOD
PENELOPIADA
V obdelavi Margaret Atwood je Penelopa drzna in iznajdljiva ženska, ki sestavlja svojo podobo iz fragmentov spomina: resnica je nenehna konstrukcija in dekonstrukcija zgodovine.
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
Koproducent Festival Ljubljana
Avtor priredbe Tibor Hrs Pandur
Režiserka Livija Pandur
Premiera 29. 5. 2022 na Peklenskem dvorišču Križank
Igrajo Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina
Festival 30. Primorski poletni festival, Koper, 2023
CHARLIE CHAPLIN
VELIKI DIKTATOR
Po Chaplinovem filmu
Prenos ene največjih filmskih mojstrovin na gledališki oder z živo klavirsko spremljavo, ki navdihuje, podpira in poudarja virtuozno burleskno interpretacijo.
Igrajo Zvone Hribar, Boris Mihalj, Matija Rozman, Jurij Zrnec, Vojko Zidar, Valter Dragan, Tina Vrbnjak, Eva Jesenovec, Bojan Emeršič, Joži Šalej
Festival, gostovanje v tujini 31. Dnevi komedije, Celje, 2023
Jugoslovensko dramsko pozorište, Beograd, 2023
Nagrade Žlahtna komedija po izboru občinstva (Dnevi komedije) | Jurij Zrnec – komedijant večera, žlahtni komedijant (Dnevi komedije) |
Jurij Zrnec – nagrada Sklada Staneta Severja 2022, tudi za vloge v Velikem diktatorju
ZRCALCE, ZRCALCE, POŽRLA TE BOM
Ko babica in dedek ne najdeta knjige pravljic, vsak hip pa jih bodo prišli poslušat vnuki, se začne napeto, zabavno in nevarno potovanje po pravljičnem labirintu.
Režiser Luka Marcen
Premiera 10. 12 2021 v Mali Drami Igrata Maja Končar, Zvone Hribar
Nagrada Priznanje zlata paličica – uvrstitev v katalog kakovostnih uprizoritev za otroke in mladino, 2022 KRSTNA UPRIZORITEV
DUNCAN MACMILLAN
VSE SIJAJNE STVARI
Vse sijajne stvari skozi oči otroka, mladostnika in odraslega spregovorijo o depresiji in samomoru ter si prizadevajo vzpostaviti občutljivo ravnovesje med streznitveno izgubo in katarzičnim smehom.
PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
Soavtor Jonny Donahue
Režiserka Nataša Barbara Gračner
Premiera 5. 11. 2021 v Mali Drami
Igra Uroš Fürst
Festivala 24. Mednarodni festival komornega
gledališča Zlati lev, Umag, 2023
Festival kulture Kostanjevica, 2023
Nagrada Grand prix za najboljšo uprizoritev (Zlati lev)
Drama v tujini
V sezoni 2024/25 bomo v SNG Drama Ljubljana še naprej utrjevali utečene izmenjave z gledališči iz regije, nekaj sodelovanj bo tudi vzpostavljenih na novo. Lahko si boste lahko ogledali gostujoče uprizoritve Slovaškega narodnega gledališča (Slovenské národné divadlo), Bratislava, Jugoslovanskega dramskega gledališča (Jugoslovensko dramsko pozorište), Beograd, Mestnega dramskega gledališča Gavella (Gradsko dramsko kazalište Gavella), Zagreb, in Zagrebškega gledališča mladih (Zagrebačko kazalište mladih, ZeKaeM). Uprizoritve našega programa pa bodo predvidoma gostovale pri partnerjih v tujini. ¶ Mednarodne aktivnosti SNG Drama Ljubljana se usmerjajo v aktivno sodelovanje v mreži UTE (Union des Théâtres de l’Europe, Unija evropskih gledališč), saj smo se v letu 2023 pridružili enajstim gledališčem v tej pomembni povezavi. Med njenimi članicami so ugledne evropske institucije Piccolo Teatro di Milano, Théâtre National du Luxembourg, Teatro Nacional São João (Porto) in Narodowy Stary Teatr (Krakov). Mrežo sta leta 1990 ustanovila znameniti gledališki režiser in vodja Piccolo Teatra Giorgio Strehler in tedanji francoski minister za kulturo Jack Lang kot prvo tovrstno povezavo, ki naj krepi in omogoča izmenjavo uprizoritev, dobrih praks in ustvarjalcev ter spodbuja evropsko umetnost. ¶
V sklopu programa UTE smo v pretekli sezoni s koprodukcijsko predstavo Prometej ’22 gostovali na 10. Gledališki olimpijadi v Gledališču Thalia (Thália Színház) v Budimpešti, v Grajskem gledališču v Gyuli (Gyulai Várszínház), na festivalu Finisterra v Portu, v Narodnem gledališču, operi in baletu Olega Danovskega (Teatrul National de Opera si Balet »Oleg Danovski«) v Konstanci in v Državnem madžarskem gledališču (Kolozsvári Állami
Magyar Színház) v Cluju. V tem gledališču smo na UteFestu, ki je potekal ob generalni skupščini mreže, gostovali tudi z uprizoritvijo Otroci. ¶ V sezoni 2023/24 je Drama izvedla še vrsto drugih gostovanj: uprizoritev Kabaret Kaspar je bila uvrščena na Festival hrvaške drame Marulićevi dnevi (Split) in na njem je Marjan Nečak prejel marula za režijo; uprizoritev Vse sijajne stvari na Mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev (Umag), na njem je osvojila grand prix; uprizoritev MandićCirkus na Festival Perforacije v Zagrebu in na festival Desiré Central Station v Subotici; uprizoritev Veliki diktator pa je z velikim uspehom gostovala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. ¶ Ob koncu sezone 2023/24 je uprizoritev Otroci gostovala na Festivalu malih odrov na Reki, avtorski projekt Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa v Hrvaškem narodnem gledališču v Varaždinu in MandićCirkus na Zadrskem festivalu monodrame. ¶ SNG Drama Ljubljana v okviru finančnih in terminskih zmožnosti uspešno vzdržuje stike s tujino, se udeležuje uglednih mednarodnih festivalov in vabi v goste vrhunske uprizoritve partnerskih gledališč.
Dramina gledališka vzgoja vključuje pedagoške in andragoške programe, ki ponujajo žanrsko in tematsko raznolike vsebine, namenjene občinstvu vseh starosti. Nekaj programov še posebej nagovarja mlade gledalce, drugi pa so namenjeni vsem ljubiteljem gledališča, ki bi radi spoznali gledališko umetnost z različnih vidikov.
GLEDALIŠKE
DELAVNICE, OGLEDI ZAODRJA IN GLEDALIŠKE URE
Kaj se skriva za odrsko zaveso in kaj se dogaja, preden predstava zaživi na odru, vam razkrivamo na gledaliških delavnicah in ogledih zaodrja, ki jih organiziramo za vrtce, šole in druge zaključene skupine. Gledališke delavnice potekajo v Drami ali na šoli ali drugi dogovorjeni lokaciji in lahko dopolnjujejo ogled predstave ali pa jih izvedemo samostojno. Teme delavnic pripravimo v dogovoru. Gledališka pedagoginja pripravlja za šolske skupine tudi priprave na ogled predstave in pogovore o gledališki umetnosti, Draminih uprizoritvah in zgodovini gledališča. ¶ Že vrsto let uspešno sodelujemo s številnimi pedagogi iz vrtcev in šol in tako vplivamo na razvoj zanimanja za gledališko umetnost in na gledališko pismenost mladih. Mladim gledalcem s tem omogočimo, da sprejmejo gledališče kot del procesa spoznavanja družbe in samih sebe. ¶ Za več informacij o Dramini ponudbi za vrtce, šole in druge zaključene skupine, o ogledih zaodrja ali o gledaliških delavnicah in za naročila predstav za skupine se lahko obrnete na gledališko pedagoginjo v Drami Špelo Šinigoj.
Pišite na spela.sinigoj@drama.si ali pokličite 041 311 105.
KLUB HAMLET
Klub Hamlet je namenjen dijakom, ki jih poleg ogleda gledaliških predstav zanimajo uprizoritvene umetnosti v najširšem pomenu. ¶ Dijaki, ki imajo abonma Plus, so s tem člani Kluba Hamlet, vanj pa se lahko včlanijo tudi tisti, ki imajo dijaški abonma ali katerega od drugih abonmajev v Drami. ¶ Dijaki z abonmajem Plus prejmejo pred ogledom predstave pisno vabilo in kratko pripravo na ogled, povabimo pa jih tudi dodatna gledališka srečanja in ogled gledališkega zaodrja. ¶ Dijaki, ki imajo dijaški abonma ali katerega od drugih abonmajev v Drami, se lahko včlanijo v Klub Hamlet kot zaključena skupina pod vodstvom profesorja ali enega od dijakov. Za skupine pripravljamo pogovore o abonmajskih predstavah, predstavimo jim delo v gledališču in jih popeljemo v gledališko zaodrje.
Pristopni obrazec najdete na Dramini spletni strani drama.si (www.drama.si/dramini-programi/ mlada-drama/abonmaji-za-otroke-in-mlade/dijaki/), za dodatne informacije ali prijavo pišite na spela.sinigoj@drama.si
Mlade ljubitelje gledališča in dramskega pisanja, stare od 15 do 18 let, vabimo, da napišete krajše dramsko besedilo z naslovom Dokler ne doživiš, ne verjameš. V življenju se neprestano učimo in spreminjamo, tudi ko se tega ne zavedamo. Različni dogodki vplivajo na nas in nas oblikujejo ter spreminjajo naše poglede na svet, na ljudi in tudi na nas same. Naslov naj bo le izhodišče za vaše dramsko besedilo, zanima nas dramska situacija, dogodek, ki obrne na glavo ustaljen pogled posameznika. Iščemo vaše pristne odzive in asociacije, ki bodo nadgradili temo natečaja – pišite o lastnih izkušnjah ter resničnih ali izmišljenih dogodkih.
Rok za oddajo besedil je ponedeljek, 14. oktobra 2024 (datum poštnega žiga), rezultate pa bomo razglasili v ponedeljek, 25. novembra 2024.
Več o natečaju najdete na Dramini spletni strani drama.si (www.drama.si/dramini-programi/mladadrama/natecaj-najst/) ali pa pošljite vprašanja na spela.sinigoj@drama.si
Program Drama paket, ki ga pripravimo po dogovoru za zaključeno skupino, vključuje različne dejavnosti: oglede predstav in pogovore o predstavah, gledališke delavnice in oglede zaodrja. Gledališka pedagoginja glede na želje in cilje skupine pripravi paket dejavnosti, ki lahko potekajo celotno sezono ali krajši čas. ¶ Drama paket prilagodimo interesom in potrebam skupine, na primer mentorjem gledaliških skupin ali učencem, ki jih učitelj želi aktivno vključiti v gledališko dogajanje, upokojencem in drugim.
ZA ODROM
Program Za odrom, ki ga Drama pripravlja v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom, približuje gledališče in gledališko umetnost najširši javnosti. Udeleženci programa Za odrom na rednih mesečnih srečanjih spoznavajo gledališče preteklosti in sedanjosti ter dobivajo vpogled v zakulisje muzeja in gledališča. Na vodstvih, pogovorih in delavnicah se srečujejo z različnimi gledališkimi poklici, spoznavajo potek dela v gledališču ter si širijo gledališka obzorja. V program priložnostno vključujemo tudi druge ustanove.
DRAMA PAKET
Dramina knjižnica
Dramina knjižnica je ime platforme, ki je nastala v sezoni 2020/21 sredi izrednih razmer pandemije. Najprej smo jo poimenovali Dramina knjižnica za ranljive skupine. Izvorna zamisel je namreč temeljila na ponudbi kakovostnih interpretacij (predvsem) slovenskih literarnih del vsem pripadnikom ranljivih skupin, ki so jih omejitve v času pandemije še posebej močno prizadele. Vendar je projekt kmalu prerasel prvotni okvir. Besedila, ki jih člani igralskega ansambla pripravljajo v snemalnem studiu SNG Drama Ljubljana in interpretirajo v obliki zvočnih kompozicij, so doživela zelo lep odziv, tako pri posamičnih poslušalcih kot v šolah in različnih skupinah, npr. Društvu slepih in slabovidnih. Zato smo ime skrajšali in s tem vsebinsko razširili, obdržali pa smo prvotno naravnanost platforme: namenjena je najširšemu krogu občinstva, zato je dostop do nje preprost in brezplačen, ponuja pa vrhunske bralne nastope naših igralcev in izbor avtorjev, ki s svojim značilnim slogom, zvočnostjo in ustvarjalno metodo omogočajo moderno govorno interpretacijo ter raziskovanje zvočnosti in zvena starejše in sodobne književnosti, tako proze kot poezije. ¶ V uvodni sezoni smo se odločili za celovito, kot polilog oblikovano branje pesmi slovenske moderne (Dragotina Ketteja, Josipa Murna –Aleksandrova, Ivana Cankarja in Otona Župančiča). Vsakega avtorja uvodoma predstavi kratek esej, ki poljudno povzame značilnosti avtorjeve poetike in – če je možno–percepcijo njegovega dela v času nastanka. V naslednji se-
zoni smo želeli predstaviti razvojni pregled kratke proze druge polovice 19. stoletja. Iz bogate ponudbe tega žanra smo izbrali tri avtorje, ki utelešajo značilne sloge in tudi različne poti razvoja slovenske prozne ustvarjalnosti: Josipa Jurčiča, Ivana Tavčarja in Frana Saleškega Finžgarja. Skozi kombinacijo izbranih kratkih zgodb, ki jih ponovno uvaja kratek spremni esej, zazveni nastajanje knjižnega jezika, rastočega iz dolenjske, rovtarske in gorenjske narečne osnove, hkrati pa se v elegantnem slogovnem loku podamo od 30. let 19. stoletja do 30. let 20. stoletja. Sezono 2023/24 smo posvetili enemu od vrhunskih mojstrov slovenske jezikovne ustvarjalnosti: Ivanu Cankarju. Ker smo še vedno sledili konceptu razvoja kratke proze, smo predstavili njegove Podobe iz sanj in dialoško interpretirali pet črtic iz te zbirke. V eseju pa smo se osredotočili na pričevanje sodobnika in na avtorjev glas v sloviti zbirki intervjujev Obiski. Kot naslednji izziv načrtujemo ponovni premik k poeziji ter zvočna portreta Srečka Kosovela in Alojza Gradnika, pri prozi pa bomo predstavili Prežihovega Voranca. ¶ Gradivo za Dramino knjižnico izbira gledališka lektorica Tatjana Stanič, ki tudi z igralci oblikuje način in jezikovno podobo interpretacij. Tonski vodja projekta je Srečko Bajda, snemalci in montažerji pa so Srečko Bajda, Jurij Alič, Sebastian Chandler Črnigoj (sezona 2021/22) in Luka Kavčič (sezona 2023/24). Organizatorka snemanja je gledališka pedagoginja Špela Šinigoj.
Dragotin Kette
Poezije 1900
Berejo Bojan Emeršič, Nina Ivanišin, Sabina Kogovšek, Nina Valič
Uvodni esej: Ivan Cankar, Spominski zapis, Slovenski narod, julij 1900 (ob prvi obletnici smrti Dragotina Ketteja);
odlomke bere Sabina Kogovšek
Aleksandrov
Pesmi in romance 1903
Berejo Petra Govc, Zvone Hribar,
Maja Končar, Saša Pavček
Uvodni esej: Ivan Prijatelj, Spremna beseda, v: Aleksandrov, Pesmi in romance, založil L. Schwentner, v Ljubljani 1903; odlomke bere Zvone Hribar
Ivan Cankar
Erotika 1899
Berejo Iva Babić, Silva Čušin, Zvone Hribar, Maja Končar
Uvodni esej: Anton Aškerc, »Erotika« pa »Čaša opojnosti«, v: Pisma iz Ljubljane, piše A. Aškerc, Ljubljanski zvon 1899. Letnik 19, št. 6; odlomke bere Zvone Hribar
Oton Župančič Čaša opojnosti 1899
Berejo Bojan Emeršič, Maruša Majer, Saša Pavček, Vanja Plut
Uvodni esej: Ivan Cankar, Oton Župančič: »Čaša opojnosti«, »Čez plan«, v: Književna poročila, Ljubljanski zvon 1911 (ob drugem natisku Čaše opojnosti); odlomke bere Bojan Emeršič
Ivan Tavčar
Med gorami:
Kalan 1878
Bereta Nina Valič in Maja Sever Miha Kovarjev 1880
Bereta Timon Šturbej in Nina Valič Šarevčeva sliva 1887
Bereta Maja Sever in Timon Šturbej
Uvodni esej: Marja Boršnik, Opombe k tekstom, v: Ivan Tavčar, Zbrano delo, Tretja knjiga, ZDSPP, Ljubljana, Državna založba Slovenije:1953; dr. Ivan Prijatelj, Urednikov uvod, v: zbirka Slovenski pisatelji. Drja Ivana Tavčarja zbrani spisi, Knjiga prva, Ljubljana, Tiskovna zadruga: 1932; Breda Pogorelec, Stilistika slovenskega knjižnega jezika, Jezikoslovni spisi II, Lingua Slovenica Fontes, Ljubljana, 2011; Izidor Cankar, Obiski, Ljubljana 1920 (Dom in svet); odlomke bere Timon Šturbej
Ivan Cankar
Podobe iz sanj 1917:
Vrzdenec
Bereta Vanja Plut in Benjamin Krnetić
Otroci in starci
Bereta Boris Mihalj in Vanja Plut
Tisto vprašanje
Bereta Benjamin Krnetić in Vanja Plut
Edina beseda
Bereta Vanja Plut in Boris Mihalj
Peter Klepec
Bereta Benjamin Krnetić in Vanja Plut
Uvodni esej: Josip Ciril Oblak, Ivan Cankar in dijaško društvo Zadruga, v: Podoba Ivana
Cankarja – Spominski zbornik, Ljubljana, 1943; odlomek bere Vanja Plut
Izidor Cankar, Obiski (Iz življenja in delovanja naših umetnikov), Dom in svet 191, letnik 24, št. 1; odlomke bere Boris Mihalj
Josip Jurčič
Pipa tobaka 1870
Bereta Janez Škof in Maša Derganc
Telečja pečenka 1872
Bereta Maja Sever in Janez Škof
Uvodni esej: Josip Stritar, Josip Jurčič (literarni pogovori), Zvon, 1877. Št. 2/III; odlomke bere Maja Sever
Fran Saleški Finžgar
Služkinja 1920
Bere Eva Jesenovec
Sibirija 1935
Bere Barbara Cerar
Na petelina 1910
Bereta Klemen Janežič in Eva Jesenovec
Uvodni esej: Miran Hladnik, Slavnostni nagovor 2. junija 2012 na proslavi ob 50-letnici
Finžgarjeve smrti, lit.ijs.si/finzgar.html odlomke bere Barbara Cerar
Dramina knjižnica je dostopna na spletni strani www.drama.si/dramini-programi/mediateka/ zvocni-posnetki/dramina-knjiznica/ ali na platformi SoundCloud (ime profila: SNG Drama Ljubljana)
Gledališki list
Gledališki list SNG Drama Ljubljana bo v prihodnji sezoni slavil 104. leto izhajanja. Ob vsaki premieri izide nova številka s članki, ki z več vidikov obravnavajo temo uprizoritve; ponavadi je objavljeno integralno dramsko besedilo, drugi vsebinski sklopi pa so povezani s siceršnjim programom ljubljanske Drame in dosežki njenih članov. List boste lahko kupili, ko si boste prišli ogledat predstavo, lahko pa ga boste takoj po izidu dobili dostavljenega na želeni naslov (brez plačila poštnine). Če vam je ljubša ta možnost, natisnite in izpolnite naročilnico na spletni strani drama. si/gledaliski-list in jo oddajte pri blagajni ali pošljite na naslov SNG Drama Ljubljana, Erjavčeva 1, 1000 Ljubljana oziroma na abonma@drama.si ¶ V 104. letniku
Gledališkega lista bomo predvidoma izdali osem rednih številk in knjižico z napovedjo sezone 2025/26. V vseh številkah bo objavljeno integralno besedilo uprizorjene igre.
Cene za naročnike 104. letnika
Gledališkega lista SNG Drama Ljubljana – številka z besedilom drame 4,50 € (v redni prodaji 5 €) – napoved sezone 2025/26 brezplačno
Naročnina za Gledališki list za sezono 2024/25 torej predvidoma znaša 36 €; poravnate jo v dveh obrokih: prvega, 22 €, do 30. oktobra 2024, drugega po prejemu končnega obračuna do 30. junija 2025.
Slogi in Drama
S sezono 2023/24 smo v Drami uvedli nov program Slogi in Drama, ki smo ga zasnovali skupaj s Slovenskim gledališkim inštitutom – Gledališkim muzejem (Slogi). ¶ Ciklus predavanj o premiernih uprizoritvah Drame je takoj naletel na topel odziv občinstva. Na predavanjih kustosi Slogija postavijo besedila v širši zgodovinski, umetniški in družbeni kontekst ter jih obravnavajo z vidika kulturne dediščine in gledališke stroke v dialogu z umetniki in ustvarjalci. Predavanja ponujajo tudi ekskluziven vpogled v bogate zbirke gledališkega muzeja ter že pred ogledom predstave spodbudijo k razmisleku o temah in vprašanjih izbranih uprizoritev in o njihovih umetniških interpretacijah. ¶ V sezoni 2023/24 so se kustosi posvetili uprizoritvam Antigone (s predavanjem dr. Matica Kocijančiča »Uprizoritve Smoletove Antigone skozi čas«), Kar hočete (s predavanjem dr. Gašperja Trohe »Kaj smo hoteli od Shakespeara?«), Tanga (s predavanjem dr. Gašperja Trohe »Kdo in kdaj pleše uporni ples?«), Skopuha (s predava-
njem Ane Perne in dr. Diane Koloini »Molièrov Skopuh na slovenskih poklicnih odrih«), Ameriškega sna (s predavanjem dr. Matica Kocijančiča »Ameriški sen in antiameriški sentiment: zgodnja recepcija Edwarda Albeeja v evropskih socialističnih državah«), Te igre bo konec (s predavanjem dr. Gašperja Trohe »Utesnjenost in ogroženost. Matjaž Zupančič v Mali Drami«) in Cyranoja de Bergeraca (s predavanjem Ane Perne »Rostandov Cyrano na slovenskih poklicnih odrih«), ob selitvi Drame v nove prostore pa so ob koncu sezone pripravili še priložnosten Pogled v zgodovino s predavanjem mag. Sandre Jenko »Od nemškega Jubilejnega gledališča cesarja Franca Jožefa do SNG Drama Ljubljana«. ¶ V sezoni 2024/25 bodo kustosi Slovenskega gledališkega inštituta raziskovali zgodovinske vidike in ozadje dosedanjih uprizoritev besedil: Otroci sonca Maksima Gorkega, Za narodov blagor Ivana Cankarja, Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla in Tramvaj Poželenje Tennesseeja Williamsa.
PREGLED ABONMAJEV
VELIKI ODER
Premiera ob 20.00
Repriza, Ponedeljek, Torek, Sreda,
Četrtek, Petek, Petek novi, Sobota ob 19.30
Četrtek popoldanski ob 17.00
Študentski od ponedeljka do četrtka ob 19.30
Program Otroci sonca, Hrup za odrom,
Za narodov blagor, Opera za tri groše, Zdravnica, predstava po izbiri
Abonma Plus od ponedeljka do sobote ob 19.00
Program Otroci sonca, Hrup za odrom,
Za narodov blagor, Opera za tri groše, Zdravnica plus vsakokrat pogovor z ustvarjalci uprizoritve
Dijaški od ponedeljka do četrtka ob 19.30
Program Otroci sonca, Hrup za odrom,
Za narodov blagor, Opera za tri groše, Zdravnica, predstava po izbiri
Ciciban v soboto ob 17.00
Program Fantek in punčka, O kravi, ki je lajala v luno, Mica pri babici, Čriček in mravlja
MALA DRAMA
Mala Drama od ponedeljka do sobote ob 20.00
Program Povišica, Bog, Tramvaj Poželenje, 2 predstavi po izbiri
Mala Drama repriza v soboto ob 20.00
Program Povišica, Bog, Tramvaj Poželenje, 2 predstavi po izbiri
Mala Drama Plus od ponedeljka do sobote ob 19.00
Program Povišica, Bog, Tramvaj Poželenje plus vsakokrat pogovor z ustvarjalci uprizoritve
VELIKI ODER + MALA DRAMA
Superabonma od ponedeljka do sobote ob 19.30 (Veliki oder) in ob 20.00 (Mala Drama)
Program Otroci sonca, Povišica, Hrup za odrom, Za narodov blagor, Bog, Opera za tri groše, Tramvaj Poželenje, Zdravnica, predstava po izbiri
Najst v petek ob 18.00
Program Povišica, Hrup za odrom, Za narodov blagor, Opera za tri groše, predstava presenečenja
Kaj je »predstava po izbiri«
Je predstava, ki si jo abonent izbere sam izmed vseh predstav novega repertoarja (razen premier, silvestrskih predstav in Opere za tri groše) in predstav iz preteklih sezon, ki so v sezoni 2024/25 na sporedu Velikega odra in Male Drame, ter vseh predstav gostujočih gledališč. Vstopnice rezervira in prevzame pri blagajni Drame z abonmajsko izkaznico.
ABONMA ↓
PREMIERA
ABONMA PLUS REPRIZA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
ČETRTEK POPOLDANSKI
PETEK
NAJST
SOBOTA
ŠTUDENTSKI
DIJAŠKI
MALA DRAMA
MALA DRAMA REPRIZA
MALA DRAMA PLUS
SUPERABONMA
CICIBAN
Otroci sonca Hrup za odrom Za narodov blagor Opera za tri groše Zdravnica Povišica
Bog Travmvaj Poželenje Predstava po izbiri 1 Predstava po izbiri 2 Dan predstav Ura predstav Posebnosti
SOB
PON–SOB PON PON TOR SRE
po predstavi pogovor z ustvarjalci uprizoritve
prva ponovitev po premieri
predstava presenečenja
PON–ČET
PON–ČET
PON–SOB
PON–SOB
PON–SOB
PON–SOB
prva ponovitev po premieri
po predstavi pogovor z ustvarjalci uprizoritve štiri gostujoče uprizoritve za otroke
→ Cena Cena s popustom za upokojence Cena s popustom za študente
CENIK ABONMAJEV MALE DRAME
Mala Drama, Mala Drama Repriza
Abonma
Cena Abonma →
Prvi prostor
Drugi prostor
Tretji prostor
Cena s popustom za upokojence
Prvi prostor
Drugi prostor
Tretji prostor
Cena s popustom za študente in dijake
Prvi prostor
Drugi prostor
Tretji prostor
ABONMA CICIBAN
BLAŽ LUKAN
FANTEK IN PUNČKA
Plesno-gledališka uprizoritev
Režiser Tadej Pišek
Producent Zavod Godot
Trajanje 30 minut
Čudovita plesno-gledališka uprizoritev je nastala po istoimenski pesniški zbirki Blaža Lukana. V predstavi, skovani iz prisrčnih pesmi, ki nagovarjajo vso družino, se fantku in punčki dogajajo različne stvari: je smeh in veselje, je hipna žalost in jeza, je igra in čudenje in tisoč vsakdanjih drobnarij, iz katerih je spleteno otroštvo, a vselej je zanju pripravljen tudi topel mamin in atov objem.
ANDREJ PREDIN
MICA PRI BABICI
Ponorela piratska pustolovščina za neustrašneže
Režiser Miha Golob
Producentka Drama SNG Maribor
Trajanje 55 minut
Mica in Ludvik v gledališki priredbi Piratov iz dežele Merikaka s ponorelim kompasom odplujeta na razburkano morje. Tam prekrižata pot kapitanu Cvenku in njegovi piratski ladji, ki je začuda ne poganja veter in ki ne pluje na bencin, paro ali elektriko. Z Mico in Ludvikom se mladi gledalci podajo na duhovito gledališko pustolovščino.
SAŠA ERŽEN
IDA MLAKAR
O KRAVI, KI JE LAJALA V LUNO
Režiserka Brina Klampfer
Producent Slovensko ljudsko gledališče Celje
Krava Mrvica ne daje več mleka, zadnje čase pa renči in laja v luno, zato ji veterinar predpiše počitek na morju. Mrvica se usede na kolo in odpelje. Na poti sreča starega konja Van de Hija, ki pleše step, in skupaj se odpravita na morje, da bosta tam nastopala kot ulična umetnika.
Dogodivščina mladim gledalcem razkriva, da nam lahko uspe, če le verjamemo v svoje sanje, in da nikoli nismo prestari za sanje in nove začetke.
ČRIČEK IN MRAVLJA
Režiser Marjan Nečak
Producent Lutkovno gledališče Maribor
Trajanje 40 minut
Uprizoritev o brezskrbnem čričku, marljivi mravlji in radoživem drevesu je nastala po motivih Ezopove basni, avtorica pa ji je vdahnila še sodobni pogled na spoštovanje vsakršnega dela. Predstava igrivo in z domišljeno glasbo popelje mlade gledalce po vseh štirih letnih časih in njihovih lepotah ter hkrati nevsiljivo opozarja na pomembnost iskrenih odnosov in medsebojne pomoči.
SPOMLADANSKI VPIS
Abonma za sezono 2024/25 lahko spomladi vpišete pri blagajni Drame:
Blagajna SNG Drama Ljubljana Erjavčeva 1, Ljubljana
Od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00
T 01 426 43 05
E abonma@drama.si
Dosedanji abonenti od 20. do 24. maja Novi abonenti od 27. maja do 7. junija
JESENSKI VPIS
Abonma za sezono 2024/25 lahko vpišete tudi jeseni pri blagajni Opere:
Blagajna SNG Opera in balet Ljubljana
Župančičeva 1, Ljubljana
Od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00
T 01 426 43 05
E abonma@drama.si
Novi abonenti od 2. do 13. septembra
Dijaki in imetniki abonmaja Najst od 2. do 13. septembra skupinsko s pomočjo mentorjev na šolah ali posamično pri blagajni
Študenti od 1. do 11. oktobra
KONTAKTI
Ema Peruš Vodja vpisa abonmaja
T 01 426 43 05
M 040 364 110
E abonma@drama.si
PREDNOSTI ABONMAJA
– Izbrani dan v tednu za obisk predstav.
– Zagotovljen izbrani sedež.
– Cenejši ogled predstav.
– 20 % popusta za izvenabonmajske predstave na Velikem odru in v Mali Drami. Ob nakupu priložite abonmajsko izkaznico.
– Obveščanje o datumih abonmajskih predstav z mesečnim sporedom, ki vam ga bomo brezplačno pošiljali.
– Obveščanje o morebitnih spremembah (odpoved abonmajske predstave ipd.).
Abonma lahko plačate naenkrat ali v dveh obrokih.
Plačilo v dveh obrokih:
– prvi obrok ob vpisu
– drugi obrok na transakcijski račun
SNG Drama Ljubljana 01100-6030356270 ali osebno pri blagajni Drame ali Opere najpozneje do 31. 12. 2024
Plačate lahko s karticami Mastercard, Visa, BA, Karanta, Maestro, Diners in American Express. Popust uveljavite z dokazilom o statusu upokojenca, študenta ali dijaka.
PRELOŽITEV OGLEDA PREDSTAVE
Abonenti rednih abonmajev lahko brezplačno enkrat, abonenti superabonmajev pa dvakrat v sezoni preložite ogled predstave, če to najpozneje dan pred predstavo sporočite
– na telefonsko številko blagajne 01 252 15 11 (od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00) ali – na elektronski naslov blagajna@drama.si
Nadomestno vstopnico za ogled predstave v istem ali nižjem cenovnem razredu glede na vaš redni abonmajski sedež prevzamete pri blagajni z abonmajsko izkaznico ali pa vam jo pošljemo na vaš elektronski naslov. Če boste preložili ogled še kakšne predstave ali če ga boste preložili prepozno, boste upravičeni do nadomestne vstopnice z doplačilom 2 €.
– Abonenti prejmete abonmajsko izkaznico ob vpisu.
– Upokojenci, dijaki in študenti uveljavite popust z osebnim dokumentom in z dokazilom o statusu.
– Vstop v dvorano po začetku predstave ni dovoljen, zato vas vljudno prosimo, da ne zamujate.
– Prosimo vas, da pred predstavo izključite prenosne telefone in druge zvočne naprave.
– Prosimo, da ne prihajate na prireditve, če imate znake okužbe dihal.
– Fotografiranje in snemanje predstav ni dovoljeno.
OBVEŠČANJE O SPOREDU
Spored za naslednji mesec izide do 25. v mesecu, na spletni strani je objavljen že nekaj dni prej. Abonentom in imetnikom Dramine kartice ga brezplačno pošljemo, na voljo pa je tudi pri blagajni Drame in Opere, na številnih javnih krajih (knjigarne, knjižnice, kavarne …) in na spletni strani drama.si/spored (na njej se lahko tudi naročite na prejemanje mesečnega sporeda po elektronski pošti).
O spremembah abonmajskih predstav obveščamo abonente po telefonu, s sporočili SMS, po elektronski pošti in izjemoma tudi po navadni. Zato vas vljudno prosimo, da nam ob vpisu abonmaja zaupate naslednje podatke: ime in priimek, naslov, telefonsko številko, številko mobilnega telefona in naslov elektronske pošte.
SNG Drama Ljubljana zagotavlja varovanje osebnih podatkov v skladu z veljavnimi zakonskimi določili.
Vstopnice
KAKO DO VSTOPNIC
Blagajna Drame od 1. septembra 2024 deluje na dveh lokacijah – v Šiški in v središču Ljubljane.
L56
Vhod z Ulice Alme Sodnik
Uro pred predstavo ali drugo prireditvijo
T 01 252 15 11
E blagajna@drama.si
Blagajna SNG Opera in balet Ljubljana
Župančičeva 1
Od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00
T 01 252 15 11
E blagajna@drama.si
Spletni nakup
Vstopnice lahko kupite tudi po spletu na strani drama.kupikarto.si
REZERVACIJE
Rezervacije vstopnic so mogoče:
– pri blagajni Drame v L56 in Opere
– po telefonu 01 252 15 11
– po elektronski pošti blagajna@drama.si
POPUSTI
– Skupine nad 20 oseb: 20 % popusta na redne cene
– Abonenti SNG Drama Ljubljana: 20 % popusta na redne cene
– Imetniki Dramine kartice: 10 % popusta na redne cene
– Dijaki in študenti z veljavnim dokazilom:
30 % popusta na redne cene
– Upokojenci z veljavnim dokazilom: 10 % popusta na redne cene
– Imetniki EU kartice ugodnosti za invalide: 50 % popusta na redne cene
– Člani klubov oz. organizacij, s katerimi SNG Drama
Ljubljana poslovno sodeluje: 10 % popusta na redne cene pri nakupu največ dveh vstopnic
– Popust ne velja za premiere in silvestrske predstave
PROST VSTOP
Prost vstop imajo invalidi na vozičku in brezposelni. Slednji potrebujejo za prevzem vstopnice osebni dokument in potrdilo ali odločbo Zavoda RS za zaposlovanje o statusu brezposelne osebe.
CENIK VSTOPNIC ZA PREDSTAVE NA VELIKEM ODRU
Prvi prostor I.–VII. vrsta
Drugi prostor VIII.–XII. vrsta
Tretji prostor XIII.–XIV. vrsta Vrste A–I
Premiera
Silvestrska predstava
Izven
V okviru
Abonmaja Plus
Predstava za otroke
CENIK VSTOPNIC ZA PREDSTAVE V MALI DRAMI
DARILNI BONI
Premiera
Silvestrska predstava
Izven
V okviru abonmaja
Mala Drama Plus
Predstava za otroke
Cene so v evrih. Oproščeno DDV po 13. točki 42. člena ZDDV-1.
Vstopnice za ogled predstave lahko tudi podarite. Darilni boni so naprodaj pri obeh blagajnah in po spletu na strani drama.kupikarto.si
DRAMINA KARTICA
Dramina kartica je prenosljiva vrednostna kartica, na katero sami nakazujete poljubna sredstva in tako uveljavljate 10 % popusta. Naročite jo na strani www.drama.si/o-vstopnicah/dramina-kartica ali na elektronskem naslovu abonma@drama.si
Poslali vam bomo predračun z zneskom, ki ste ga izbrali. Na kartico namreč položite poljubno vsoto (posamezniki najmanj 100 € in podjetja najmanj 300 €) in jo črpate, dokler ni porabljena; seveda pa lahko kartico kadarkoli spet napolnite. Če denarja ne izkoristite do konca sezone, se prenese v naslednjo. Ko je znesek plačan, prejmete kartico po pošti.
VSTOPNICE
Kartico lahko tudi podarite – postopek za pridobitev kartice je enak, le da v naročilnici navedete obdarjenčeve podatke (potrebujemo jih za pošiljanje mesečnega sporeda in za obveščanje o morebitnih spremembah), nato pa še svoje (da vam izstavimo račun). Na naročilnici označite, kam naj pošljemo kartico – ali obdarjencu ali darovalcu oz. plačniku računa.
OGLED PREDSTAV ZA SKUPINE
Skupine nad 20 oseb imajo 20 % popusta na redne cene vstopnic za predstave na Velikem odru in v Mali Drami.
Šole in vrtci dobijo vstopnice po enotni ceni, in sicer stane vstopnica za zaključeno predstavo za učence višjih razredov osnovne šole in dijake na Velikem odru 11 € in v Mali Drami 10 €, za zaključeno predstavo za otroke pa 7 €.
V dvorani Velikega odra je 360 sedežev, v Mali Drami 100.
Rezervacija vstopnic za skupine
Šolske in vrtčevske skupine
Špela Šinigoj
M 041 311 105
E spela.sinigoj@drama.si
Druge skupine
Špela Zorn
T 01 252 14 93
E spela.zorn@drama.si
Izbrati je mogoče predstave iz repertoarja 2024/25, predstave gostujočih gledališč in naslednje predstave iz preteklih sezon:
VELIKI ODER
Edmond Rostand, Martin Crimp Cyrano de Bergerac
Lucy Kirkwood Nebesje
Molière Skopuh
William Shakespeare Kar hočete
Karl Ove Knausgård, Goran Vojnović Jutranja zvezda
Dominik Smole Antigona
Mrakijada Po trilogiji Rimljanovina in drugih besedilih Ivana Mraka
Katarina Morano Kako je padlo drevo
Charlie Chaplin Veliki diktator
MALA DRAMA
Matjaž Zupančič Te igre bo konec
Edward Albee Ameriški sen
Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa
Avtorski projekt po motivih
Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla
Słavomir Mrożek Tango
Roland Schimmelpfennig Dan, ko jaz ni bil več jaz
Lisa Genova, Christine Mary Dunford Še vedno Alice
Dimitrije Kokanov Gibanje
Žene v testu Avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi
Lucy Kirkwood Otroci
Bojan Jablanovec, Marko Mandić
MandićCirkus (oblečen)
Margaret Atwood Penelopiada
Maja Končar Zrcalce, zrcalce, požrla te bom
Duncan Macmillan Vse sijajne stvari
NASVIDENJE, VELIKI ODER
SNG Drama Ljubljana deluje od septembra 2024 v prireditvenem prostoru na Litostrojski cesti, znanem kot L56. Prostor bo v času prenove »stare« Drame na Erjavčevi namenjen izključno Draminemu programu. Obstoječa hala L56 je za potrebe gledalcev in delovanja Drame popolnoma preoblikovana. Na novo sta zgrajena osrednja prostora gledališča – dvorana
Velikega odra in Mala Drama. Dvorani imata vsaka svoj dostop in svoje preddverje z garderobami. V hladnejšem času bosta primerno ogrevani, v toplejšem pa hlajeni.
Dostop do njiju je omogočen tudi gibalno oviranim.
VELIKI ODER
Vrste v dvorani Velikega odra (360 sedežev) so v blagem naklonu in razmaknjene za udobno sedenje. Postavitev sedežev je načrtovana z mislijo na dobro vidljivost. Vhod v dvorano Velikega odra in blagajno je na Ulici Alme Sodnik.
MALA DRAMA
Dvorana Male Drame (100 sedežev) je zasnovana kot preprosto oblikovan črn prostor (»black box«) z avditorijem v blagem naklonu. Pred vhodom v Malo Dramo je majhen ozelenjen trg s stopniščem in klančino.
BLAGAJNA DRAME NA DVEH LOKACIJAH
Blagajna Drame deluje od 1. septembra 2024 na dveh lokacijah – v Šiški in v središču Ljubljane.
L56
Vhod z Ulice Alme Sodnik
Uro pred predstavo ali drugo prireditvijo
T 01 252 15 11
E blagajna@drama.si
Blagajna SNG Opera in balet Ljubljana
Župančičeva 1
Od ponedeljka do petka
Od 14.00 do 17.00
T 01 252 15 11
E blagajna@drama.si
Vstopnice so naprodaj tudi na spletni strani drama.kupikarto.si
KAVARNA
Za gledalce je urejena gledališka kavarna z zunanjo strešno teraso. V kavarno se pride z Ulice Alme Sodnik.
LOKACIJI ZA VPIS ABONMAJA
Spomladanski vpis
Blagajna SNG Drama Ljubljana
Erjavčeva 1
T 01 426 43 05
M 040 364 110
E abonma@drama.si
Jesenski vpis
Blagajna SNG Opera in balet Ljubljana
Župančičeva 1
T 01 426 43 05
M 040 364 110
E abonma@drama.si
Z avtom → Do Drame v L56 se pride po Litostrojski (na enem od krakov te ceste je vhod v Malo Dramo) in po Ulici Alme Sodnik (na tej je vhod v dvorano Velikega odra, blagajno in kavarno).
Popoldne in zvečer je mogoče brezplačno parkirati ob stavbi L56 in na označenih mestih ob okoliških stavbah. Ob stavbi L56 so tudi parkirišča Avant2Go z električnimi polnilnicami.
S kolesom → V neposredni bližini L56 je območje s stojali za parkiranje koles.
Z mestnim avtobusom → V neposredni bližini L56 je postajališče avtobusov LPP:
linija 3 (podaljšana do postajališča Industrijska cona Šiška), linija 18 (postajališče Industrijska cona Šiška).
Vozna reda bosta spremenjena in prilagojena potrebam Draminih gledalcev. Na začetku gledališke sezone, torej jeseni 2024, bosta objavljena na spletnih straneh Ljubljanskega potniškega prometa (lpp.si/javni-prevoz/vozni-redi) in SNG Drama Ljubljana (drama.si/o-drami/kontakti/kako-do-nas).
Vhod v Malo Dramo → na Litostrojski cesti
↑ Vhod v dvorano Velikega odra, blagajno in kavarno na Ulici Alme Sodnik.
Igralke, igralci Iva Babić, Gregor Baković, Barbara Cerar, Nejc Cijan Garlatti, Silva Čušin, Maša Derganc, Valter Dragan, Veronika Drolc, Bojan Emeršič, Uroš Fürst, Petra Govc, Nataša Barbara Gračner, Jure Henigman, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Eva Jesenovec, Polona Juh, Sabina Kogovšek, Maja Končar, Benjamin Krnetić, Gorazd Logar, Maruša Majer, Marko Mandić, Boris Mihalj, Saša Mihelčič, Zvezdana Mlakar, Domen Novak, Saša Pavček, Saša Pavlin Stošić, Vanja Plut, Matija Rozman, Igor Samobor, Maja Sever, Janez Škof, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Saša Tabaković, Nina Valič, Rok Vihar, Tina Vrbnjak, Pia Zemljič, Vojko Zidar, Jurij Zrnec, Barbara Žefran
Dramaturginje, dramaturg dr. Rok Andres, dr. Diana Koloini, Mojca Kranjc, dr. Eva Kraševec
Dramaturg in lektor Arko
Lektorica Tatjana Stanič
Vodja Alain Frank
Pomočnik vodje, pomočnica vodje Slaviša Jović, Anja Pirnat
Producentka Ženja Maher, m. i. a.
Koordinator Iztok Vadnjal
Inspicienti Dominik Cedilnik, Primož Klavs, Marko Simić
