REPERTOARNA KNJIŽICA 2023/24

Drama. To je

Erjavčeva 1, 1000 Ljubljana

Erjavčeva 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenia

Ravnateljica Managing and Artistic Director

Vesna Jurca Tadel +386 1 252 14 79 vesna.jurca.tadel@drama.si

Pomočnik ravnateljice Assistant to Managing and Artistic Director

Luka Nabergoj +386 1 252 14 79 luka.nabergoj@drama.si

Tajnica ravnateljice Secretary to Managing and Artistic Director

Teja Zupan +386 1 252 14 79 teja.zupan@drama.si

Dramaturginje Dramaturgs

Darja Dominkuš darja.dominkus@drama.si

Dr. Eva Kraševec PhD eva.krasevec@drama.si

Mojca Kranjc mojca.kranjc@drama.si

Dramaturg in lektor Dramaturg & Language Consultant

Arko arko@drama.si

Lektorica Language Consultant

Tatjana Stanič tatjana.stanic@drama.si

Organizatorka programa in prodaje predstav Production Manager

Špela Zorn +386 1 252 14 93 spela.zorn@drama.si

Vodja službe za odnose z javnostmi

Public Relations Manager

Jernej Pristov +386 1 252 14 61 jernej.pristov@drama.si

Vodja trženja in oglaševanja Marketing

Barbara Svetek +386 1 252 14 62 barbara.svetek@drama.si

Gledališka pedagoginja Theatre Pedagogue

Špela Šinigoj spela.sinigoj@drama.si

Tehnični vodja Technical Manager

Alain Frank +386 1 425 01 60 alain.frank@drama.si

Pomočnika tehničnega vodje Technical Co-ordinators

Anja Pirnat anja.pirnat@drama.si

Slaviša Jović slavisa.jovic@drama.si

Tehnična producentka Assistant to Technical Manager

Ženja Maher zenja.maher@drama.si

Vodja vpisa abonmaja Subscriptions

Ema Peruš +386 1 426 43 05 abonma@drama.si

Blagajna Box Office

Damjana Pritekelj, Jana Popara +386 1 252 15 11 Ob delavnikih od 14.00 do 20.00, ob sobotah od 18.00 do 20.00, uro pred predstavo ali drugo prireditvijo Workdays from 2 pm to 8 pm, Saturdays from 6 pm to 8 pm, an hour before the performance or other event

Telefon Phone +386 1 252 14 62, 252 14 92, 426 45 03, 426 45 49

Faks Fax +386 1 252 38 85

Elektronska pošta Email drama@drama.si

Spletne strani Website http://www.drama.si

1867 Dramatično društvo 1892 Deželno gledališče v Ljubljani 1918 Narodno gledališče v Ljubljani 1919

Kraljevsko slovensko gledališče Ljubljana 1920 Narodno gledališče v Ljubljani 1943 Državno gledališče Ljubljana 1944 Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju 1945 Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani 1992 Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

V Dramo!

V sezono 2023/24 se podajamo polni posebnega vznemirjenja, skoraj slovesnega pričakovanja –to bo namreč zadnja sezona, ki jo bomo v celoti pripravili in odigrali v stavbi, kot jo poznate. Predvidoma sredi leta 2024 se bo končno začel projekt celovite prenove Drame in to pomeni, da se bomo v naslednjih nekaj sezonah morali družiti drugje.

Zato vas vabimo, da se skupaj z nami podate v zadnjo sezono v »stari« Drami. Želimo si, da bi po ogledu predstav, ki jih bomo pripravili, iz naših dvoran odhajali polni novih spoznanj, nasmejani, pretreseni ali zamišljeni – nikakor pa ne ravnodušni.

Izhodišče za repertoar sezone 2023/24 je vztrajanje pri najboljšem iz ugledne Dramine tradicije –uprizarjanje klasičnih besedil – in zavzemanje za relevantno sodobno gledališče, ki nagovarja širok spekter gledalcev. Tako je pred vami skrbno premišljen izbor desetih naslovov, ki se bodo v interpretaciji vrhunskih režiserjev in njihovih sodelavcev ter v upodobitvi članov našega izjemnega igralskega ansambla prelevili v deset

magičnih gledaliških večerov, s katerimi vas želimo povleči s sabo v vznemirljivi in nepredvidljivi svet umetnosti.

S prepletom klasičnih in sodobnih tekstov

slovenskih in tujih avtorjev želimo odpreti čim več relevantnih tem, ki bodo vam, našim zvestim gledalcem, s svojo aktualnostjo ali večnostjo zastavljale čim več vprašanj.

Deset uprizoritev – šest na Velikem odru in štiri v Mali Drami – bo na ta ali oni način odsevalo sodobni čas, saj bodo zaobjele široko paleto vsebin, ki pa imajo vseeno nekaj skupnega: osredotočene so na pripovedovanje zgodb in odnose med ljudmi, ki pogosto prerasejo v boj strasti na osebnem ali družbenem nivoju.

Vabimo vas, da se skupaj z nami na Velikem odru

Drame soočite z neizprosnim zastavljanjem etičnih vprašanj v Antigoni Dominika Smoleta; se potopite v intrigantno vizijo izseka naše sodobnosti, kot je opisana v najnovejšem romanu norveškega pisatelja Karla Oveja Knausgårda Jutranja zvezda v dramatizaciji Gorana Vojnovića; se zabavate

in tudi zamislite ob dveh nesmrtnih klasičnih komedijah – Kar hočete Williama Shakespearja z grenko-sladkimi prizori ljubezenskih muk in nepozabnimi komičnimi zapleti in Molièrovem Skopuhu, ki v bravuroznem prepletu erotičnih hotenj neprizanesljivo razgali varljivo moč denarja; se skozi napeto »sodno« dramo prebijete do presenetljivega razpleta v Nebesju prodorne

britanske avtorice Lucy Kirkwood; in v nepozabni

zgodbi Edmonda Rostanda o Cyranoju de Bergeracu v sveži, sodobni predelavi Martina Crimpa do konca navijate za zmago prave ljubezni.

Na odru Male Drame se lahko skupaj z junaki vznemirljive drame sodobnega nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga Dan, ko jaz ni bil več jaz sprašujete o lastni identiteti in v Tangu Sławomirja Mrożka o tem, kdo je v današnjem svetu lahko nosilec kakršnekoli revolucije. Zaključek sezone pa bo svojevrsten

poklon temu edinstvenemu gledališkemu prostoru, saj se bo po prenovi program Male Drame odvijal v novi, povsem drugačni dvorani. Na njenem odru bomo zato ponovno uprizorili Ameriški sen Edwarda Albeeja, svojevrstno grotesko, katere prva uprizoritev leta 1963 je bila vsebinsko in strukturno zametek Male Drame; čisto zadnja predstava, ki bo doživela premiero v tej dvorani, pa bo najnovejša igra Matjaža Zupančiča, ki si bo tako skupaj

z Yasmino Reza delil častni naziv najpogosteje

uprizarjanega avtorja na odru Male Drame sploh. Z grotesko s pomenljivim naslovom Te igre bo konec bo na Zemljo (in oder) simbolno priletel meteor …

Upamo, da se boste odločili, da skupaj z nami raziskujete nove svetove, ki se skrivajo za desetimi naslovi. Ob tem se vam želimo ponovno zahvaliti za vso potrpežljivost in razumevanje ob premnogih spremembah programa v sezoni 2022/23, ki so bile posledica organizacijskih zapletov ob in po pandemiji, na katere žal nismo mogli vplivati. Po vseh močeh se bomo trudili, da bo tovrstnih

težav čim manj. Neizmerno nas veseli, ko vidimo, da kljub vsemu vztrajate v naši družbi.

Jurca Tadel ravnateljica SNG Drama Ljubljana

Vabljeni v Dramo!

Vesna

DVORANA VELIKEGA ODRA

MALA DRAMA

Antigona

REŽISER JANEZ PIPAN

Antigona Dominika Smoleta velja za najpomembnejšo slovensko dramo, ki od nastanka pa vse do zdajšnjih časov ni izgubila poetične moči in miselne veljave. Ko ob teh dejstvih znova preverjamo tudi moč njenih odrskih podob in uprizoritvenih potencialov, ugotavljamo, da nam aktualnosti, ki je ultimativna zahteva naše zdajšnjosti, v njej ne bo treba dolgo iskati ali ji je celo dopisovati, saj aktualnost kar kriči iz Smoletovih dvoumnih verzov. Tudi danes je svet, ki je v vseh svojih razsežnostih samo še Kreontov svet, poln trupel, ki čakajo milost groba in terjajo mnoga pojasnila. Če sta Eteokles in Polinejk še umirala za svoje in morda tudi naše skupne ideale, pa v današnjih bratomornih vojnah ljudje umirajo samo še za eno, Kreontovo korist. Na bojnih poljih, v masovnih grobnicah in na dnu morja leži toliko trupel, toliko Antigoninih bratov in sester, da jih nikoli ne bo mogla vseh pokopati. To je tista groza, ki zdaj govori iz Smoletovih verzov, tista trpkost, ki nenehno duši upanje.

Smoletova pesniška drama je po drugi strani duhovita, mestoma že kar razposajeno komična anatomija Kreontovega režima, v katerem ni več proste sobe in ne vloge za Antigono, in hkrati poizkus neideološke, nemara tudi pravične ureditve zadev iz zadnje vojne, da se nam preteklost ne bi nenehno vračala kot mučne sanje in zgodovinski opomin. Po drugi strani pa se je

avtorju v dramo preroško zapisovala prihodnost, ki jo živimo prav zdaj. Nastalo je pesniško delo, ki ga upravičeno štejemo za slovenski veliki tekst in za najpomembnejši dosežek slovenskega gledališča v novejši zgodovini. Dominik Smole ga je, v skladu z razmerami in duhom svojega časa, pisal za pogoje komornega gledališča, v katerem je bil prostor organiziran predvsem za zven in pomen pesniške besede. V našem času pa se nam razkrivajo še druge razsežnosti Smoletove drame. Antigona ne nastopa, rada pa se prikrade v sanje. Ne samo Kreontu, Pažu, Stražniku in drugim, temveč tudi nam. Ko v sanjah hodimo za njo, nam kmalu ni več jasno, ali ji sledimo po opustelih bojiščih stare slovenske vojne ali smo zašli v grozljive podobe, ki prihajajo k nam iz Mariupolja, Hersona in Bahmuta. V enaindvajsetem stoletju je Antigona Dominika Smoleta še vedno veliki tekst, a tudi véliko gledališče, tragedija sveta, ki se ga polašča in ga drži v pesti zločinska samovolja.

Janez Pipan

Jutranja zvezda

Naslov izvirnika Morgenstjernen

Karl Ove Knausgård v romanu Jutranja zvezda opisuje dogajanje, ki je skoraj v celoti skoncentrirano v dva septembrska dneva. V tem času se pred nami razprostira izjemen preplet različnih družinskih dram in fantastike, ta preplet pa pisatelj po svoji stari navadi nadgrajuje z esejističnim in ponekod že filozofskim pisanjem. Na prvi pogled je ta mešanica neukrotljiva, a se v gledališču ponuja možnost, da zgodbe posameznih junakov, ki jih Knausgård v romanu niza enega za drugim, spremljamo istočasno, da se torej njegov bogati literarni svet razpre pred nami v vsej svoji širini. To se mi je zdelo najboljše izhodišče za dramatizacijo, saj lahko na ta način začnejo posamezni prizori komunicirati med seboj oziroma gledalca nagovarjati kot nova, neslutena celota. Seveda pa je bil takšen načrt zelo nepredvidljiv, saj je na papirju prepletati včasih tudi pet pripovednih tokov nekaj povsem drugega kot to početi na odru. Zato sem že vnaprej vedel, da bo zadnja verzija dramatizacije nastala na odru, med vajami.

Goran Vojnović

Roman Jutranja zvezda popolnoma ustreza mojemu režiserskemu poklicu. Zadnjih deset let se intenzivno ukvarjam s priredbami velikih proznih besedil.

V sodobnem gledališču ponujajo ta besedila neprimerljivo močnejšo snov za uprizoritev kakor drame. Zgradba romana je izrazito pripovedna.

V uprizoritvi želim sočasno prikazati različne zgodbe, ki interferirajo. Jutranja zvezda kot prispodoba utopične prihodnosti in apokaliptično znamenje zlovešče sije nad devetimi liki in nesreče se zdijo neizogibne. Zanimajo me usode likov srednje generacije, ki so v zrelih letih in želijo svoje življenje okronati z uspešno kariero ter stabilnimi intimnimi in družinskimi odnosi. Knausgårdove osebe preživljajo slabe dni svojega življenja, v lastnih bojih, krizah vere v karkoli, v eksistencialnem obupu. Razlage so pomanjkljive, a življenje gre naprej in sprašujemo se, ali liki slutijo svojo usodo. Ne samo da znanstveniki in strokovnjaki nimajo razlage za naravni pojav na nebu, za novo osupljivo svetlobo, ampak se dogajajo tudi težko razumljive in nenavadne stvari, skratka, to je roman o pojavih in dogodkih, ki jih ne razumemo povsem, o ljudeh, ki jim je težko vzpostaviti nadzor nad svojim življenjem, in o tem, kaj se zgodi, ko se sprostijo temne sile sveta.

Ivica Buljan

AVTOR DRAMATIZACIJE GORAN VOJNOVIĆ REŽISER IVICA BULJAN | KRSTNA UPRIZORITEV DRAMATIZACIJE

WILLIAM SHAKESPEARE 1564–1616

Kar hočete

Naslov izvirnika Twelfth Night, or What You Will

PREVAJALEC MILAN JESIH REŽISER JANUSZ KICA

Komedija Dvanajsta noč ali Kar hočete sodi med najpogosteje uprizarjane Shakespearove komedije.

Nastajala je med letoma 1600 in 1602, prvič pa je bila uprizorjena na dvoru kraljice Elizabete I. na svečnico leta 1602.

Glavna junakinja plemiška hči Viola se reši iz brodoloma nekje v Iliriji in v tujem kraju poskuša poskrbeti za svojo eksistenco s službo pri lokalnem plemstvu. Ker grofica Olivia zaradi žalovanja za bratom ne sprejema nikogar, se Viola preobleče v moškega in se zaposli pri vojvodi Orsinu kot njegov sluga Cesario. Vojvoda, ki ga obseda ljubezen do nedostopne Olivie, začne pošiljati k njej svojega sla Cesaria, da bi mu pomagal pri snubitvi. Vendar se Olivia zaljubi v Cesaria, Cesario-Viola pa v svojega gospodarja, vojvodo Orsina. Ta precej brezupni ljubezenski trikotnik obdaja družba veseljakov, dvorjanov in slug, ki si privoščijo šalo z nadutim Olivijinim strežnikom, samoljubnim puritancem Malvoliem. Večplastni zaplet se razreši, ko se jim pridruži Violin brat, dvojček Sebastian, ki je prav tako preživel brodolom. Razkričana in prikrita čustva, prikrite identitete, (danes tako popularen) fluidni spol, istospolna naklonjenost, vse to se pri Shakespearu razreši s trojno poroko, kot se spodobi za renesančno komedijo. Vendar pa je tisto, kar v njej še danes vznemirja, prav širok nabor obsesij, nestanovitnih

čustev, radoživosti, nesramnih šal, vsakršnega uživaštva in dejstvo, da ljubezenska negotovost lahko muči vsakogar, ne glede na njegov status v družbi. Z naslovom Kar hočete je Shakespeare povzel bistvo situacije, v kateri so se s svojimi ljubezenskimi in drugimi težnjami znašli njegovi komični junaki. Danes ta naslov zveni osupljivo sodobno. Občutek imamo, da nam je vse na razpolago, da je vse dovoljeno in vse mogoče. A najteže je izluščiti, kaj pravzaprav hočemo. In še potem ni odveč, če nam pri realizaciji naših hotenj priskoči na pomoč kakšna magija, na primer magija dvanajste noči v prazničnem novoletnem času.

Darja Dominkuš

Skopuh

Naslov izvirnika LʼAvare

PREVAJALEC ALEŠ BERGER REŽISER SLOBODAN UNKOVSKI

Veliko in resno vprašanje je, kako uprizarjati klasike danes. Adaptacija? Modernizacija? Aktualizacija?

Sprememba knjižnega jezika v narečje? Ali mogoče novo branje klasicistične mojstrovine? Lahko je reči novo branje, moramo pa se zavedati, da imajo dela svetovne dramske literature trdno zgradbo in vztrajen spomin. Drama pomni vse uprizoritve, najbolj pa katastrofalne, in zato sprejema svoje preventivne obrambne ukrepe, da zavaruje svoj notranji red in razumevanje sveta. Molière je živel zapleteno, dramatično in zelo strastno, v nenehnem konfliktu s konservativnimi krogi, v izneverjenih obljubah dvora. Take so tudi njegove igre in osebe, ne glede na žanr, ki mu pripadajo.

LʼAvare ima preprost in jasen naslov. To je komedija o škrtežu, ki ga na koncu ukanijo. Vse bi vzel, pa ničesar ne dal. Njegova identiteta so denar, bogastvo, zlato. To je on in zato vidi sebe kot najboljšega za čas, v katerem živi. Kot da Molière pravi: stari so neusmiljeni, pohlepni, zoprni, ker mislijo samo na svoje bogastvo in svoje potrebe, mladi pa so žrtve, ker imajo življenjsko moč, nimajo pa kapitala. Pri tem je vseeno, ali so to stiskačevi otroci ali njihovi mogoči partnerji.

Od premiere te komedije 9. septembra 1668 se je marsikaj spremenilo in imamo različne tipe bogatašev. Škrtežev? Milijarderjev, starejših in srednjih let in

nemalo zelo mladih. Mladi so se marsikje osvobodili, se dokopali do moči in bogastva, pogosto trošili za luksuz, razne donacije in fundacije, za oblikovanje novih potreb in nove logike kapitala.

Mladi so postali enako nevarni kot stari, če ne še nevarnejši. Molière se ni omejil na starostno dobo, temveč se ukvarja z lastnostmi, značajem, boleznimi osebnosti in vedenja. Za Harpagona je edini dokaz pomembnosti, vrednosti, sposobnosti njegov denar, bogastvo. Če in ko tega ni več, postane ničla in se mora naučiti novih tipov vedenja in odnosov, ki jih mogoče ni več zmožen.

Kot je bil Ljudomrznik, ki sem ga postavil v Drami leta 2000, gromka melanholična komedija, verjamem, da bi bil lahko Skopuh elegično nerodna baletna komedija s petjem, o ljubezni, siromaštvu in zlasti samoljubju, ki razžira smisel obstoja in zmanjšuje ugled uveljavljenim vrednotam človekovega bivanja.

Slobodan Unkovski

LUCY KIRKWOOD 1984

Nebesje

Naslov izvirnika The Welkin

PREVAJALKA TINA MAHKOTA REŽISER SEBASTIJAN HORVAT | PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV

Del gledališke poti Lucy Kirkwood je tudi rezidenca v Clean Breaku, angleški gledališki skupini, ki že od leta 1979 dela z ženskami v zaporu in odpira vprašanja ženske kriminalitete v povezavi s sodnim sistemom. Z različnimi programi odpirajo presečišča med prostori gledališča in institucijo zapora, na katerih dajejo glas ženskam, ki v različnih gledaliških reprezentacijah govorijo o življenju v zaporu –v povezavi z družbo, življenjem in pravnim sistemom.

Gledališka skupina je tukaj jasna: odnos državnega

sodnega sistema do žensk je eden večjih dokazov, da še zmeraj živimo v neenakopravni družbi, kjer se ženskam sodi po drugačnih standardih.

Nebesje se sicer dogaja leta 1759 v majhni vasici v pokrajini Suffolk, kjer porota dvanajstih žena odloča o življenju in smrti Sally Poppy, ki je obtožena, da je ob pomoči svojega ljubimca ubila enajstletnega otroka.

Ženska porota mora z demokratičnim glasovanjem odločiti o resničnosti Sallyjine domnevne nosečnosti, ki bi ji lahko prinesla rešitev od že izrečene smrtne kazni z obešenjem.

Na besedilo lahko gledamo kot na neke vrste ženski pendant znamenitega hollywoodskega filma Dvanajst jeznih mož, v katerem se porotniki soočajo s svojo moralo in vrednotami, te pa so v našem primeru izrazito zaznamovane z novodobnimi feminističnimi parametri. Morala in vrednote porotnic so namreč

opredeljene z njihovim razrednim položajem, ki je brutalno izražen z njihovo telesnostjo: koliko otrok so rodile, kolikokrat so splavile, kaj delajo za preživetje in kakšen je njihov odnos do spolnosti (ta morala se neprestano obliva s telesnimi sokovi – urinom, mlekom in krvjo). Perspektiva se še dodatno zaostri, ko besedilo presekajo »hudičeve sanje« in vstopi vanj krščanska fascinacija s čarovništvom, medtem pa nam pogled od ženske telesnosti nenehno odvrača pričakovanje, da bo zdaj zdaj dogajanje preletel nebesni pojav: komet, ki se nevarno približa zemlji vsakih 74 do 79 let.

Sebastijan Horvat

Cyrano de Bergerac

Naslov izvirnika Cyrano de Bergerac

PREVAJALEC BOŠTJAN GORENC

Kdo je glavni naš junak?

Cyrano de Bergerac!

Kdo načitan je vojak?

Cyrano de Bergerac!

Kdo kretenom viša tlak?

Cyrano de Bergerac!

Cyrano de Bergerac je vsenaokrog znan kot izjemen vojščak, ki se lahko sam spoprime s celo armado razjarjenih bojevnikov. S tem ko kljubuje pariškim veljakom in javno ščiti državljanske svoboščine, si je pridobil že skorajda zvezdniški status ponosnega upornika. Slovi tudi po virtuoznem kovanju verzov. Zdi se, da zna pero sukati še spretneje kot meč. Z besedami lahko prodre vse do največjih globočin prefinjene ženske duše, ki jo razume bolje kot marsikateri ljubimec iz sedemnajstega stoletja. Toda

Cyrano de Bergerac ima velik nos. To je nos, ki mu kot nekakšna ogromna in nepremostljiva prepreka zapira pot do prave ljubezni. Neskončno je zaljubljen v izbirčno lepotico Roxanne, pa ji tega preprosto nikoli ne zaupa. Kar bi se lahko končalo kot čudovita renesančna romanca, se zato sprevrže v eno najbolj tragičnih ljubezenskih zgodb iz zgodovine svetovne književnosti.

Sodobni angleški dramatik Martin Crimp je prepisal eno klasičnih del francoske literature. Z verzi, ki se poigravajo z elementi rapanja in spoken word pesmi, je na novo vzpostavil pravila vezane besede v dramski literaturi. Visok jezik je postavil ob bok profanemu in tako razprl bitko med protagonisti. Ti tekmujejo v tem, kdo bolje in bolj spretno rima. V visokih pariških krogih namreč nekaj veljaš samo, če znaš izjemno dobro kovati stihe. S takšnimi metagledališkimi postopki uspe Martinu Crimpu ob kopici pikrih opazk lahkotno ošvrkniti družbenopolitična razmerja francoske renesanse, ki jih duhovito vzporeja z enaindvajsetim stoletjem. Njegova lingvistična mojstrovina se z različnimi humornimi peripetijami postopoma zgosti okrog vprašanja lepote in lepotnih idealov. Raziskuje sram in jezo, ki ju občuti sodobni človek, ker njegova zunanja podoba ne ustreza nedosegljivim družbenim normam. V času pobezljanega narcisizma se zato sprašuje, kako živeti zares izpolnjeno življenje.

Tin Grabnar

Dan, ko jaz ni bil več jaz

Naslov izvirnika Der Tag, als ich nicht ich mehr war

Roland Schimmelpfennig je eden najradikalnejših in najpomembnejših sodobnih dramskih avtorjev in njegovo besedilo Dan, ko jaz ni bil več jaz, napisano leta 2018, se izjemno lucidno, a hkrati nepredvidljivo poigrava s tesnobo in stisko današnjosti. V ospredje postavi osnovno družinsko celico, očeta, mater in njuna otroka, sina in hčer, ki na poletni večer sedejo za družinsko mizo. Vsakdanjost situacije, v kateri je vsaka gesta predvidljiva in v kateri si nimajo ničesar več povedati, se začne sesuvati, ko se v prostoru pojavi dvojnik očeta oziroma moža.

Ta gesta, ki je sicer dramsko znana predvsem iz komičnih zapletov, v zgodbi sproži brutalnost soočanja akterjev samih s seboj ter z lastnima preteklostjo in prihodnostjo.

Kot namiguje že naslov drame, se pred nami začne dekonstrukcija dneva, ko je posameznik na surrealen način prenehal biti on sam in se s tem poglobil v tisto, kar ga vzpostavlja kot individuuma.

Schimmelpfennig pred nami razprostre možnost vpogleda v lastno življenje, če bi čas lahko zavrteli nazaj in v preteklosti sprejemali drugačne odločitve. Preigra tiste že preživete trenutke protagonistov, ki so po svoje zaznamovali njegovo ali njeno zdajšnjost, ter se vpraša po možnosti drugačne sedanjosti. S tem globoko in neizprosno zareže v človeško psihologijo neizživetih in neizraženih želja, ki kulminirajo v naših

frustracijah in nezmožnosti soočenja s sedanjim trenutkom. Razgali intimne odnose in zariše vzporednico med političnim oziroma družbenim in osebnim, ko secira družinsko dinamiko, zakonsko zvezo in vlogo starševstva v preobremenjeni in hiperprodukcijski današnjosti.

Schimmelpfennig se poigrava z distinkcijo med realnim in fiktivnim in to je tudi namen uprizoritvene strategije: želja predstave je s kolektivno pripovedno logiko, ki hodi po tanki meji med zelo brutalno realnim in sanjsko humornim, ustvariti pripoved o posamezniku in družini v današnji stiski. Ko ima človek občutek, da mu je na voljo vse, razen lastnega življenja, se namreč zastavi vprašanje, kaj pravzaprav vzpostavlja človekovo identiteto – njegove odločitve, okolje ali odnosi, v katere je vpet?

PREVAJALKA ANJA NAGLIČ REŽISERKA MAŠA PELKO | PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV

Maša Pelko

Tango

Naslov izvirnika Tango

PREVAJALEC UROŠ KRAIGHER REDAKCIJA PREVODA DARJA DOMINKUŠ REŽISER LUKA MARCEN

Odsotnost norm je postala vaša norma. In tako se lahko upiram samo vam, se pravi vaši odpravi vseh norm.

V jedru Tanga, najpomembnejše igre poljskega absurdista Sławomirja Mrożka, je radikalno razpadli svet, sodobna družba, le korak stran od svojega dokončnega propada. Izgubljeni so vsi ideali, vse ideje, vsa načela, celo vsa tradicija in ves družbeni red. Kar je ostalo, je kaos – kaos, ki naj bi bil subverziven in osvobajajoč odmik od okostenelosti in rigidnosti, vse bolj pa sam postaja generator okostenelosti in rigidnosti, ki stiska in duši. A v svetu Tanga to nikogar ne skrbi: konec civilizacije, proti kateremu Mrożkovi liki suvereno plešejo, ne plaši, temveč vznemirja in kliče k praznovanju zmage nad vsakršnimi konvencijami. Vsaj na videz. Dokler se ne pojavi mladi izboljševalec sveta, mladi zagovornik starih tradicij, ki je pripravljen za poravnanje tečajev storiti prav vse. Absurd in groteskna komika Tanga se začneta prav v spopadu generacij, ki poskušata kot na šahovnici svet razstavljati in ga sestavljati nazaj. Obe strani sta prepričani o svojem prav in obe skoraj urarsko natančni v svojih postopkih. Mrożek to bojno polje še radikalizira, ko gleda na kolesje sveta skozi

mikrooptiko družine. Z ene strani družinskega omizja tako kričijo maksime popolne svobode in opuščanja vseh pravil in konvencij, z druge pa red, smisel in brezkončnost birokratskih obrazcev, zahtev in norm. A jasno je eno: nič od tega ne more rešiti sveta, lahko pa ga – vsakič znova – le še malo bolj vrže s tečajev. Vse očitneje se kaže, da radikalnost reda, urejenosti in smisla ni nič manj nevarna kot radikalnost kaosa, svobode in nesmisla.

Tako Tango z mehanizmom komičnega stroja postaja natančna vivisekcija odnosov v zaostrenem času, ki – kljub nenehnemu poigravanju s konvencijami in žanri – nimajo nobenih barier in so zato lahko do konca brutalni. Konec sveta je namreč tu in na obzorju ni nobene slutnje kakršnekoli zmage ali odrešitve. Kar nam ostane, je tango, ki nas sili v tek, da nam svet ne pobegne.

Sławomir Mrożek, Tango

Luka Marcen

Ameriški sen

Naslov izvirnika The American Dream

PREVAJALEC ZDRAVKO DUŠA REŽISER IGOR PISON

Edward Albee, ki je sam priznal, da se je za marsikateri prizor zgledoval po Ionescu, razvija igro Ameriški sen po koordinatah gledališča absurda. Motrenje sodobne družbe z optiko absurda me zadnja leta zelo zanima. Prepričan sem, da lahko na ta način preizprašamo samoumevnosti in naše ustaljene navade – ki so po večini prave razvade. Gledališča absurda ne vidim kot nosilca nonsensa, ravno nasprotno. Navidezna svoboda kapitalistične družbe, ki nas omamlja z razkošjem izbir in možnosti, je sestavljena z umetnimi konstrukti, ki nas prepričujejo o obstoju enega smisla. Današnja družba je kompleksna, ni pa komplicirana. Žal se včasih res zdi taka, saj se soočamo z njo zelo površinsko ali banalno. Želimo si nekakšen odmor od vsega, ker je res vsega preveč. V družbi pospeševanja, v kateri se vse odvija vse hitreje, še vedno ni časa za marsikaj: predvsem za razmislek. V družbi, v kateri smo vsi povezani v prepletu infosfere, je osamljenost dosegla zenit. Odnos do jezika je zabredel v prednajstniško obdobje s formulacijami, kot je »oborožena humanitarna akcija« – najpodlejši oksimoron zadnjega dvajsetletja. Manj nevarni, a vseeno absurdni so oblački, navidezno nedolžni, eterični prostori, v katerih lahko shranimo svoje življenjsko pomembne podatke (od chatov do vseh selfijev in kratkih videoposnetkov). Da jih hranimo na zelo konkretnih strežnikih, ki goltajo

ogromno količino energije, se nas ne tiče. Naš okoljski odtis vzbuja skrb, ker si nočemo omejiti udobja. Idejo svobode vidimo prav v udobnosti. Vsakodnevno soočanje s svetom, kakršnega smo si zgradili zgradili, je košček absurda, ki si ga ne priznavamo. Sebična in prikrito narcisoidno nastrojena družba: je še pripravljena stopiti v dialog? Kakšen pomen ima ta beseda, danes, tudi za igralce? Večina publike je navajena na to, da je videna, gledana, opazovana; vsi nastopajo. Kaj bomo mi gledališčniki z našo ubogo četrto steno? Morda bo treba še njo restavrirati. O igri Ameriški sen je Albee zapisal, da prinaša »pogled na ameriško sceno, napad na zamenjavo resničnih vrednot v družbi za narejene, obsodbo samozadovoljstva, krutosti, demaskulinizacije in votlosti ter zavzema stališče zoper misel, da je vse v tej naši izmuzljivi deželi v najlepšem redu«. Ob branju teksta sem pomislil: morda je že klasik? Klasikov ne prebiramo – kot vemo, oni razbirajo nas. Kaj lahko dosežemo z njegovim tekstom, danes? Morda je Albee tudi v tem zelo dobro povzel: »Ali lahko ta igra koga užali? Upam, da lahko; moj namen je bil užaliti, pa tudi zabavati in razvedriti.« Ah, ja: ne bo odmora.

Igor Pison

Te igre bo konec

REŽISER MATJAŽ ZUPANČIČ

Te igre bo konec je groteskna igra o sodobnem času in njegovih dilemah, zapisana v prepoznavnem Zupančičevem slogu, ki bralce potegne v dogajanje s prvo repliko enega od junakov sodobnikov: »To ni res!« In res se, ko prebiramo natančno strukturirano igro, ves čas pojavlja v naših glavah junakova replika v več parafrazah od »Pa saj to ne more biti res« do »Ja, res je prav tako, kot se zdi, da ne bi smelo biti res«. Tudi tokrat so Zupančičevi junaki tisti, ki bi jih lahko po nekaterih lastnostih brez težav razpoznali med nami, po drugi strani pa so že nekje onkraj. V nekem že skorajda postkatastrofičnem času, ki se vztrajno napoveduje med igro in spodbuja navezave na groteskno irealne, hkrati pa še kako realne dogodke pandemijskih zadnjih let in novega tisočletja, ki je vse od svojih začetkov iz tira.

Dogajanje je postavljeno v nekoliko strniševsko krčmo, ki ni na Barju, ampak je tudi precej metafizična, s točajko, zloveščo tišino zunaj in nekaj gosti, naprej stalnih, potem občasnih, a usodnih, na koncu tudi s Psihiatrom in Smrtjo. Čeprav imajo vsi konkretna in res nekoliko nenavadna, groteskno-smešna in hkrati malo grozljiva imena, Marija Menza, Krištof Dolenc, Anos Drei, Strultz Čibutkin, ki nas napeljujejo na različne dramske, literarne in filmske reference, so ti liki tudi precej absurdni ali kar absurdistični v smislu dobrega starega Daniila Harmsa. In dogajanje, ki je

sprva čisto običajno in skorajda dolgočasno, se hitro dramatizira in postane negotovo, tako kot prihodnost vseh junakov, ki jim grozi kataklizma, konec sveta v Rajskem vrtu precej nerajske krčme v (kot se zdi) precej nerajskem mestu. Ko se vse niti dodobra premešajo, skupaj z enim od junakov ugotovimo, da nam ni pomoči, v jutranji zarji se kot na starih hrastoveljskih freskah začne mrtvaški ples, ki oznani konec igre, hkrati pa začetek razmišljanja bralcev in gledalcev, ki morajo sami izumiti konec. Zupančič se tudi tokrat izkaže kot mojster detajla in gradnje prizorov, vpelje lastno različico potujevanja (Šklovski) ali potujitvenega efekta (Brecht) ter opozarja, da to, kar beremo ali gledamo, ni več zgolj in samo realistični dialog s strukturo absolutne drame, temveč neprekinjen proces dekonstrukcije pomenov in pomenjanja.

Utemeljitev nominacije besedila za nagrado Slavka Gruma 2023, strokovna žirija Vesna Jevnikar (predsednica), Tomaž Toporišič in Jakob Ribič

| KRSTNA UPRIZORITEV BESEDILA, NOMINIRANEGA ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2023

FRAN LEVSTIK

MARTIN KRPAN

Režiser Janez Burger

Krstna uprizoritev

Premiera 9. novembra 2013 v Mali Drami

Koproducentka Drama SNG Maribor,

premiera v Mariboru 7. novembra 2013

Doslej 54 predstav

Pikin festival, Velenje, 2014

Igra Janez Škof

DUNCAN MACMILLAN PLJUČA

Režiser Žiga Divjak

Prva slovenska uprizoritev

Premiera 29. marca 2019 v Mali Drami Doslej 32 predstav

23. Mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev, Umag, 2022

54. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2019

Grand prix 23. Mednarodnega festivala komornega gledališča Zlati lev

Nina Ivanišin – nagrada Sklada Staneta Severja 2019, tudi za to vlogo

Nina Ivanišin – nagrada Prešernovega sklada 2020, tudi za to vlogo

Žiga Divjak – Župančičeva nagrada 2021, tudi za to režijo

Igor Vasiljev – zlati lev za scenografijo

Igrata Nina Ivanišin, Vito Weis

HEINRICH VON KLEIST RAZBITI

VRČ

Režiser Vito Taufer

Premiera 13. aprila 2019 na Velikem odru

Doslej 38 predstav

Igrajo Branko Šturbej, Jurij Zrnec, Marko Mandić, Polona Juh, Maruša Majer, Bojan Emeršič/Valter Dragan/Rok Vihar, Timon Šturbej/Domen Novak, Vanja Plut/Zvezdana Mlakar, Matija Rozman/Vojko Zidar, Zvezdana Mlakar/Sabina Kogovšek

MATJAŽ ZUPANČIČ

NOVA RASA

Režiser Matjaž Zupančič

Krstna uprizoritev

Premieri 25. in 26. septembra 2020 v Mali Drami Doslej 34 predstav

51. Teden slovenske drame, Kranj, 2021 30. Dnevi komedije, Celje, 2022

Igrajo Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar, Gregor Baković

VÉRONIQUE OLMI

ŠKORPIJON

Režiserka Nina Šorak

Prva slovenska uprizoritev

Premiera 11. maja 2021 v Mali Drami

Spletna premiera 7. maja 2021

Doslej 26 predstav

30. Dnevi komedije, Celje, 2022

Saša Pavček – Župančičeva nagrada 2022, tudi za to vlogo

Igrajo Saša Pavček, Bojan Emeršič, Iva Babić, Saša Tabaković

DUNCAN

MACMILLAN VSE SIJAJNE STVARI

Soavtor Jonny Donahoe

Režiserka Nataša Barbara Gračner

Prva slovenska uprizoritev

Premiera 5. novembra 2021 v Mali Drami

Doslej 72 predstav

Igra Uroš Fürst

MAJA KONČAR

ZRCALCE, ZRCALCE, POŽRLA TE BOM

Režiser Luka Marcen

Krstna uprizoritev

Premiera 10. decembra 2021 v Mali Drami

Doslej 34 predstav

Priznanje zlata paličica – uvrstitev v katalog kakovostnih uprizoritev za otroke in mladino, 2022

Igrata Maja Končar, Zvone Hribar

SALLY POTTER PARTY

Po filmu scenaristke in režiserke Sally Potter in producenta Adventure Pictures

Režiser Ivica Buljan

Premiera 26. januarja 2022 na Velikem odru Doslej 26 predstav

31. Dnevi komedije, Celje, 2023

Igrajo Nataša Barbara Gračner, Marko Mandić, Polona Juh, Igor Samobor, Zvezdana Mlakar, Saša Pavlin Stošić, Timon Šturbej

#punceinpolpunce

Po igri Jere Ivanc

Režiserka in avtorica priredbe Ivana Djilas Krstna uprizoritev

Premiera 18. marca 2022 v Mali Drami

Doslej 18 predstav

Saša Pavček – Župančičeva nagrada 2022, tudi za to vlogo

Jera Ivanc – Nagrada ZDUS »Marko Slodnjak« 2023, tudi za to besedilo

Igrajo Silva Čušin, Nataša Živković, Maša Derganc, Mia Skrbinac, Iva Babić, Nina Valič, Saša Pavček

CHARLIE CHAPLIN

VELIKI DIKTATOR

Po Chaplinovem filmu

Režiser Diego de Brea

Premiera 11. maja 2022 na Velikem odru

Doslej 43 predstav

31. Dnevi komedije, Celje, 2023

Jugoslovensko dramsko pozorište, Beograd, 2023

Žlahtna komedija po izboru občinstva

Jurij Zrnec – žlahtni komedijant

Igrajo Jurij Zrnec, Boris Mihalj, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Eva Jesenovec, Valter Dragan, Vojko Zidar, Matija Rozman, Zvone Hribar, Joži Šalej

THE GREAT DICTATOR © Roy Export S.A.S. Vse pravice pridržane. Charlie Chaplin™ © Bubbles Inc. SA 2022

MARGARET ATWOOD PENELOPIADA

Avtor priredbe Tibor Hrs Pandur

Režiserka Livija Pandur

Prva slovenska uprizoritev

Premiera 29. maja 2022 na Peklenskem dvorišču Križank

Koproducent Festival Ljubljana

Doslej 11 predstav

Igrajo Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina

BOJAN JABLANOVEC, MARKO MANDIĆ

MANDIĆCIRKUS (OBLEČEN)

Avtor koncepta in režiser Bojan Jablanovec Premiera 16. junija 2022 v Mali Drami Koproducentka Via Negativa Doslej 12 predstav

31. Dnevi komedije, Celje, 2023

Igra Marko Mandić

LUCY KIRKWOOD OTROCI

Režiserka Nina Šorak

Prva slovenska uprizoritev

Premiera 23. septembra 2022 v Mali Drami

Doslej 20 predstav

58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023

Igrajo Saša Pavček, Silva Čušin, Janez Škof

DRAMA LABORATORIJ

POLENTA

Avtorski projekt Eve Jesenovec

Režiserji Eva Jesenovec, Mojca Madon, Jernej Potočan

Prva slovenska uprizoritev

Premiera 6. oktobra 2022 v blagovnici Maxi

Doslej 7 predstav

Igra Eva Jesenovec

ÁGNES KALI IN GÁBOR TOMPA

PROMETEJ ʼ22

Po Ajshilovem Vklenjenem Prometeju

Režiser Gábor Tompa

Premiera 1. julija 2022 v Cluju, 15. oktobra 2022 na Velikem odru

Koproducenta Državno madžarsko gledališče Cluj in Državno gledališče Konstanca

Doslej 15 predstav

Festival Interference, Cluj, 2022

Mednarodni gledališki festival Finisterra, Porto, 2023

Igrajo Igor Samobor, Tamás Kiss, Florin Aionane, Domen Novak, Anikó Pethő, Áron Dimény, Ecaterina Lupu, Eva Jesenovec, Eszter Román, Mirela Pană, Zsolt Bogdán, Dana Dumitrescu, Andrea Vindis, Melinda Kántor, Gábor Viola, Cătălin Mihai

ČAKAJOČ SUPERMANA

ŽENE V TESTU

Avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi

Režiserka Živa Bizovičar

Premiera 4. novembra 2022 v Mali Drami

Doslej 9 predstav

53. Teden slovenske drame, Kranj, 2023

58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023

Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev

Zvezdana Mlakar – nagrada Tedna slovenske drame

za najboljšo igralko

Igrajo Nataša Keser, Ivana Percan Kodarin, Barbara Žefran, Zvezdana Mlakar

KATARINA MORANO

KAKO JE PADLO DREVO

Režiser Žiga Divjak

Krstna uprizoritev

Premiera 3. decembra 2022 na Velikem odru

Doslej 13 predstav

53. Teden slovenske drame, Kranj, 2023

Besedilo nominirano za nagrado Slavka Gruma 2023

Igrajo Janez Škof, Silva Čušin, Tina Vrbnjak, Uroš Fürst, Nina Ivanišin, Gregor Zorc, Maruša Majer, Iztok Drabik Jug, Timon Šturbej

DIMITRIJE KOKANOV GIBANJE

Režiser Juš Zidar

Prva slovenska uprizoritev

Premiera 5. januarja 2023 v Cukrarni

Koproducentka Cukrarna

Doslej 10 predstav

58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2023

Igrajo Polona Juh, Nejc Cijan Garlatti, Benjamin Krnetić

AUGUST STRINDBERG MRTVAŠKI

Režiser Eduard Miler

PLES

Premiera 18. januarja 2023 na Velikem odru

Doslej 10 predstav

Igrajo Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Bojan Emeršič, Domen Novak, Eva Jesenovec, Petra Govc

TOMISLAV ZAJEC

GOSPA DALLOWAY

Po motivih romana Virginie Woolf

Režiser Peter Petkovšek

Krstna uprizoritev

Premiera 10. marca 2023 v Mali Drami

Doslej 9 predstav

Igrajo Maša Derganc, Saša Tabaković, Uroš Fürst, Saša Mihelčič, Vojko Zidar, Gorazd Logar, Iva Babić, Saša Pavlin Stošić

MRAKIJADA

Po trilogiji Rimljanovina in drugih besedilih Ivana Mraka

Avtorja priredbe Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac

Režiserka Nina Rajić Kranjac

Krstna uprizoritev

Premiera 28. marca 2023 na Velikem odru

Doslej 11 predstav

Igrajo Barbara Cerar, Benjamin Krnetić, Gregor Baković, Janez Škof, Jure Henigman, Jurij Zrnec, Maja Končar, Marko Mandić, Nina Ivanišin, Nina Valič, Pia Zemljič, Rok Vihar, Saša Pavček, Tamara Avguštin, Tina Vrbnjak, Veronika Drolc, Zvezdana Mlakar

ŠE VEDNO ALICE

Po romanu Lise Genova Still Alice

Režiser Matjaž Zupančič

Prva slovenska uprizoritev

Premiera 14. aprila 2023 v Mali Drami

Doslej 3 predstave

Igrajo Polona Juh, Maja Sever, Bojan Emeršič, Domen Novak, Eva Jesenovec, Sabina Kogovšek, Matija Rozman

CHRISTINE MARY DUNFORD

ČAKAJOČ SUPERMANA

ALICA: NEKAJ SOLILOGOV O NEZNOSNOSTI ČASA

Avtorski projekt Luke Marcena po motivih

Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla in drugih pravljic

Režiser Luka Marcen

Krstna uprizoritev

Premiera 12. maja 2023 v Mali Drami

Igra Tina Vrbnjak

ANTON PAVLOVIČ ČEHOV

STRIČEK VANJA

Režiser Janusz Kica

Premiera 17. maja 2023 na Velikem odru

Igrajo Igor Samobor, Maša Derganc, Maruša Majer, Silva Čušin, Branko Šturbej, Marko Mandić, Valter Dragan, Vanja Plut

FOTOGRAFIJA

PEDAGOŠKI PROGRAMI

Dramini pedagoški programi so namenjeni občinstvu, ki bi rado spoznalo gledališče še z drugih vidikov. Ponujamo žanrsko in tematsko raznolike vsebine, ki z izbranimi uprizoritvenimi strategijami nagovarjajo vse starostne skupine, nekaj programov pa posebej namenjamo mladim gledalcem.

GLEDALIŠKE DELAVNICE, OGLEDI ZAODRJA IN GLEDALIŠKE URE

Kaj se skriva za zaveso in kaj se dogaja, preden predstava zaživi na odru, to vam razkrivamo na gledaliških delavnicah in ogledih zaodrja, ki jih organiziramo za vrtce, šole in zaključene skupine. Gledališke delavnice, ki potekajo v Drami ali na šoli, lahko dopolnjujejo ogled predstave ali pa jih izvedemo samostojno. Teme delavnic pripravimo v dogovoru s šolskimi pedagogi; z njimi sodeluje gledališka pedagoginja, ki pripravlja za šolske skupine tudi gledališke ure oziroma priprave na oglede predstav in različne pogovore o gledališki umetnosti, Draminih uprizoritvah in zgodovini gledališča.

Že vrsto let uspešno sodelujemo z različnimi pedagogi iz vrtcev in šol in tako vplivamo na razvoj zanimanja za gledališko umetnost in na gledališko pismenost mladih, s tem pa mladim gledalcem omogočimo, da sprejmejo gledališče kot del procesa spoznavanja družbe in samih sebe.

Za več informacij o Dramini ponudbi za vrtce, šole in druge zaključene skupine, o ogledih zaodrja ali o gledaliških delavnicah in za naročilo predstave za skupine se lahko obrnete na gledališko pedagoginjo v Drami Špelo Šinigoj. Pišite na spela.sinigoj@drama.si ali pokličite 041 311 105.

KLUB HAMLET

Klub Hamlet je namenjen dijakom, ki jih poleg ogleda gledaliških predstav zanimajo uprizoritvene umetnosti v najširšem pomenu.

Dijaki, ki imajo abonma Plus, so s tem člani Kluba Hamlet, vanj pa se lahko včlanijo tudi tisti, ki imajo dijaški abonma.

Dijaki z abonmajem Plus prejmejo pred ogledom predstave pisno vabilo in kratko pripravo na ogled, zanje pa pripravljamo tudi dodatna gledališka srečanja in ogled gledališkega zaodrja.

Dijaki, ki imajo dijaški abonma, se lahko včlanijo v Klub Hamlet kot zaključena skupina pod vodstvom profesorja ali enega od dijakov. Za skupine bomo po dogovoru pripravili pogovore o abonmajskih predstavah. Z dijaki se bo pogovarjala Dramina gledališka pedagoginja, jim predstavila tudi delo v gledališču in jih peljala po zaodrju. Pristopni obrazec najdete na spletni strani drama.si (Dramini programi > Mlada Drama > Abonmaji za otroke in mlade > Dijaki), za dodatne informacije ali prijavo pa pišite na spela.sinigoj@drama.si.

NATEČAJ NAJST

Vabimo mlade ljubitelje gledališča in dramskega pisanja, stare od 15 do 18 let, da napišete krajše dramsko besedilo z naslovom Kako sem preživel(a) konec sveta. Zanima nas, kaj za vas pomeni konec sveta, kaj mu sledi, pomeni to dejanski konec ali začetek? Lahko pišete o času pred trenutkom, ki pomeni konec sveta, ali po njem, globalno ali intimno. Iščemo vaše pristne odzive in asociacije, ki bodo nadgradili temo natečaja. Rok za oddajo besedil je ponedeljek, 16. oktobra 2023 (datum poštnega žiga), rezultate pa bomo razglasili v ponedeljek, 20. novembra 2023. Več o natečaju najdete na spletni strani drama.si (Dramini programi > Mlada Drama > Natečaj Najst) ali pa pošljite vprašanja na spela.sinigoj@drama.si.

DRAMA PAKET

Drama paket je program, ki ga pripravimo za zaključeno skupino. Vključuje različne dejavnosti: oglede predstav in pogovore o predstavah, gledališke delavnice in ogled zaodrja. Gledališka pedagoginja glede na želje in cilje skupine pripravi paket dejavnosti, ki lahko potekajo celotno sezono ali krajši čas.

Drama paket prilagodimo različnim interesom in potrebam, na primer za skupino učiteljev, ki so mentorji gledališkim skupinam, ali za učence, ki jih učitelj želi aktivno vključiti v gledališko dogajanje.

V sezoni 2022/23 je, denimo, potekal program za skupino tujcev, ki se učijo slovenskega jezika, program je bil usmerjen v spoznavanje gledališke umetnosti ter vključevanje v družbo in kulturo.

ARS IN DRAMA

V sezoni 2023/24 bomo nadaljevali uspešni projekt

Ars in Drama, ki povezuje RTV

Slovenija in Dramo. Prestižni ambient Velikega odra SNG Drama

Ljubljana bo tudi v novi sezoni prizorišče izjemnih glasbenih prireditev, ki bodo ponovno pripravljene v tesni povezavi z umetniškim programom Radia Slovenija, programom Ars. V sezoni 2022/23 smo vam v oktobru ponudili koncert Orion z vodilnim slovenskim džezistom Tadejem Tomšičem; v novembru Cvetje v jeseni, s katerim smo se poklonili mojstru Urbanu Kodru; marca predstavitev nove plošče Mie Žnidarič ob spremljavi Big Banda RTV

Slovenija Obarvana in aprila koncert Bossa de Novo. Tudi v naslednji sezoni vam bomo ponudili večere vrhunskega džeza, šansonov in glasbe, ki je tako ali drugače povezana z gledališčem. Sporedi in datumi bodo objavljeni na spletni strani Drame, že zdaj pa vas lahko povabimo na uvodni in zaključni koncert sezone.

Najprej se bomo 15. oktobra 2023 poklonili

legendarnemu komponistu in dirigentu Jožetu

Privšku. Poleg izjemnih, virtuoznih inštrumentalnih kompozicij za veliki džezovski orkester je mojster

Privšek ustvaril nekatere najlepše slovenske popevke, kot so Mati, bodiva prijatelja, Nad mestom se dani, Ne prižigaj luči v temi, Vozi me vlak v daljave, Silvestrski poljub. Poustvarili jih bodo vokalni solisti Alenka Godec, Nina Strnad in Oto Pestner ter Big Band RTV Slovenija.

Na zaključnem koncertu sezone 21. aprila 2024 pa bo v Drami zazvenel slovenski šanson. Nastopili bodo naši najvidnejši izvajalci Aleksandra Ilijevski in Jurij Zrnec, Severa Gjurin, Ana Bezjak, Jure Ivanuša, Bossa de Novo, Nina Strnad, Janez Škof, Andraž Hribar in drugi.

DRAMINA KNJIŽNICA

Dramina knjižnica je platforma, ki smo jo zasnovali v sezoni 2019/20 v času popolnega zaprtja javnega

življenja, nadaljevali v sezoni 2020/21 in jo zaradi dobrega odziva tako sodelujočih igralcev kot poslušalcev uvrstili v redno umetniško ponudbo

SNG Drama Ljubljana.

Projekt vodi in gradivo izbira gledališka lektorica

Tatjana Stanič.

V sezoni 2020/21 smo objavili posnetke pesniških

zbirk:

• Josip Murn – Aleksandrov, Pesmi in romance

• Dragotin Kette, Poezije

• Ivan Cankar, Erotika

• Oton Župančič, Čaša opojnosti

V sezoni 2021/22 smo ponudili izbor kratke proze 19. stoletja, interpretiran v dialoški formi in s svežimi, mladimi glasovi:

• noveli Josipa Jurčiča Pipa tobaka in Telečja pečenka

• izbor iz zbirke Ivana Tavčarja Med gorami –Slike iz Loškega pogorja

• kratke zgodbe Frana Saleškega Finžgarja

Na petelina, Sibirija in Služkinja

• izbor črtic iz zbirke Ivana Cankarja Podobe iz sanj Vsak sklop je opremljen s kratkim informativnim uvodom, ki je kompilacija odlomkov iz teoretičnih analiz ali kritiških refleksij, po možnosti sočasnih z avtorjevo pisavo, tako da tvori homogeno celoto z literarnim delom posnetka. Zato ga prebere eden od igralcev in je del interpretativne celote, hkrati pa primer esejističnega branja.

Za sezono 2023/24 načrtujemo ponoven obrat k poeziji, nadaljevali bomo s kronološkim izborom in se posvetili poeziji med obema vojnama s poudarkom na ustvarjanju Srečka Kosovela, Alojza Gradnika in Antona Podbevška.

Stanič

Tatjana

DRAMA KAVARNA

Dramska kavarna je poleg prostora za druženje tudi prizorišče literarnih in glasbenih prireditev. Vabljeni vsak dan od 16.00 do 24.00, ob nedeljah od 18.00 do 24.00. Kavarna je zaprta ob nedeljah, kadar ni glasbenih večerov, in ob praznikih.

Nova rasa Karolina; Helga; Hajdi Mrakijada Ela; Ražmova

Žene v testu Tajesenska

Barbara Cerar

Barbara Žefran

Benjamin Krnetić

Gibanje igralec

Mrakijada Ferdi

Bojan Emeršič

Razbiti vrč Vid Timpel

Nova rasa Viktor Karlstein

Škorpijon Paul

Veliki diktator Napaloni

Mrtvaški ples Kurt

Še vedno Alice John

Boris Mihalj

Veliki diktator Poveljnik; Garbitsch; Zdravnik; Jurišnik 1; Slikar; Agar

Branko Šturbej

Razbiti vrč Valter Striček Vanja Vojnicki

Domen Novak

Član ansambla v sezoni 2022/23

Razbiti vrč Rupert

Prometej ʼ22 Moč; Izvedenec

Mrtvaški ples Alan

Še vedno Alice Thomas

Eva Jesenovec

Veliki diktator Pacient; Eve

Polenta igralka

Prometej ʼ22 Io; Radijska poročevalka

Mrtvaški ples Judit

Še vedno Alice Lydia

Gorazd Logar

Gospa Dalloway Peter Walsh/Glas 5

Gregor Baković

Nova rasa Führer

Mrakijada Dr. Egon Zorut

Igor Samobor

Party Gottfried

Prometej ʼ22 Prometej; Protagonist

Mrtvaški ples Edgar

Striček Vanja Serebrjakov

Iva Babić

Škorpijon Hélène

#punceinpolpunce Ivana

Gospa Dalloway Sally Seton/Glas 6

Janez Škof

Martin Krpan Pripovedovalec

Otroci Robin

Kako je padlo drevo Jani

Mrakijada Stari Rimljan

Jure Henigman

Štefančič

Mrakijada

Jurij Zrnec

Razbiti vrč Adam

Nova rasa Sturmführer

Veliki diktator Brivec; Hilde; Hynkel nagrada Sklada

Staneta Severja 2022, žlahtni komedijant 2023

Mrakijada Rudi; Hauptmann Ermann; Panj

Klemen Janežič

Kabaret Kaspar Rudi sezona 2022/23

Maja Končar

Zrcalce, zrcalce, požrla te bom igralka Mrakijada Zora; Matelič

Maja Sever

Še vedno Alice Ona

Marko Mandić

Razbiti vrč Svit

Party Bill

MandićCirkus (oblečen) igralec

Mrakijada Alojz Bešnar

Striček Vanja Astrov

Maruša Majer

Razbiti vrč Eva

Kako je padlo drevo Lila

Striček Vanja Sofja Aleksandrovna

Maša Derganc

#punceinpolpunce Helena

Gospa Dalloway Virginia Woolf/Clarissa Dalloway

Striček Vanja Jelena Andrejevna

Matija Rozman

Razbiti vrč Hanfrid

Veliki diktator Poročnik; Jaeckel; Jurišnik 3; Rosmanberg

Še vedno Alice Dr. Davis

Nataša Barbara Gračner

Party Janet

Mrtvaški ples Alice

Nejc Cijan Garlatti

Gibanje igralec

Nina Ivanišin

Pljuča igralka nagrada Sklada Staneta Severja 2019, nagrada Prešernovega sklada 2020, tudi za to vlogo Kako je padlo drevo Tamara

Mrakijada Ana; Partizanka; Drugi oznaš; Drugi vojak

Nina Valič

#punceinpolpunce Marijana

Mrakijada Zofka; Kuret; Zinka

Petra Govc

Pia Zemljič

Mrtvaški ples Kristina

Mrakijada Julka; Košir

Polona Juh

Razbiti vrč Gospa Marjeta Rul

Party April

Penelopiada Penelopa

Gibanje igralka

Še vedno Alice Alice

Rok Vihar

Razbiti vrč Vid Timpel

Mrakijada Francelj; Jakob Žontar

Sabina Kogovšek

Razbiti vrč Meta

Penelopiada Evrikleja

Še vedno Alice Dr. Tamara

Saša Mihelčič

Gospa Dalloway Rezia Smith/Glas 3

Saša Pavček

Škorpijon Claude Župančičeva nagrada 2022, tudi za to vlogo

#punceinpolpunce Dolores Župančičeva nagrada 2022, tudi za to vlogo

Otroci Hazel

Mrakijada Zefa; Lesar

Saša Pavlin Stošić

Članica ansambla v sezoni 2022/23

Party Jinny

Penelopiada Tanis; Helena

Gospa Dalloway Evans/Glas 7

Saša Tabaković

Nova rasa Marcelo; Markus

Škorpijon Jules NʼDiaye

Gospa Dalloway Septimus Smith/Glas 1

Silva Čušin

#punceinpolpunce Vera

Otroci Rose

Kako je padlo drevo Danica

Striček Vanja Vojnicka

Timon Šturbej

Razbiti vrč Rupert

Party Tom

Kako je padlo drevo Jaka

Tina Vrbnjak

Veliki diktator Hannah

Kako je padlo drevo Anita

Mrakijada Pokojna mati; Prvi oznaš; Prvi vojak

Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa igralka

Uroš Fürst

Vse sijajne stvari igralec

Kako je padlo drevo Boštjan

Gospa Dalloway Richard Dalloway/Glas 2

Valter Dragan

Razbiti vrč Vid Timpel

Veliki diktator Herring; B76

Striček Vanja Telegin

Vanja Plut

Striček

Veronika Drolc

Razbiti vrč Gospa Brigita

Vanja Marina

Mrakijada Lojzka; Polkovnik Pelič

Vojko Zidar

Razbiti vrč Hanfrid

Veliki diktator Schultz

Gospa Dalloway Dr. Bradshaw/Glas 4

Zvezdana Mlakar

Razbiti vrč Meta; Gospa Brigita

Party Martha

Žene v testu Tazimska nagrada Tedna slovenske drame

za najboljšo igralko

Mrakijada Mara; Soseda; Orehek

Zvone Hribar

Upokojeni član ansambla

Veliki diktator Pripovedovalec; Praporščak; Prevajalec; Mann; Jurišnik 2; Kibitzen

Zrcalce, zrcalce, požrla te bom igralec

Ana Plahutnik

Penelopiada Alekto

Gaja Filač

Penelopiada Melanto

Gregor Zorc

Kako je padlo drevo Matej

Ivana Percan Kodarin

Penelopiada Klitija

Žene v testu Tapoletna

Iztok Drabik Jug

Kako je padlo drevo Rok

Joži Šalej

Veliki diktator pianist

Maria Shilkina

Penelopiada Kloris

Mia Skrbinac

#punceinpolpunce Vida

Nataša Keser

Žene v testu Tapomladna

Nataša Živković

#punceinpolpunce Stana

Tamara Avguštin

Mrakijada Marija Antoaneta; Rozi

Urška Kastelic

Penelopiada Zoja

Vito Weis

Pljuča igralec

Zala Hodnik

Penelopiada Selena

NAGRADE IN PRIZNANJA UPRIZORITVAM, ČLANOM ANSAMBLA IN

SODELAVCEM SNG

DRAMA LJUBLJANA V LETIH 2022 IN 2023*

Wajdi Mouawad POŽIGI Režiserka Nina Rajić Kranjac

Borštnikova nagrada po presoji žirije (57. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2022)

Duncan Macmillan PLJUČA Režiser Žiga Divjak

Grand prix (Mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev, Umag, 2022)

Charlie Chaplin VELIKI DIKTATOR režiser Diego de Brea Žlahtna komedija po izboru občinstva (31. Dnevi komedije, Celje 2023)

ŽENE V TESTU

Avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi

Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev (53. Teden slovenske drame, Kranj, 2023)

TEHNIČNI SEKTOR SNG DRAMA LJUBLJANA

Posebno priznanje (Enota Združenja dramskih umetnikov Slovenije – SNG Drama Ljubljana, 2022)

ALEKSANDAR ČAVLEK

Borštnikova nagrada za scenografijo (57. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2022): Müller, Cement

BENJAMIN KRNETIĆ

Nagrada Tedna slovenske drame za najboljšega igralca (52. Teden slovenske drame, Kranj, 2022):

Rajić Kranjac, Keser, Krnetić, Lorenci, Mandić, Solo; Slovensko mladinsko gledališče, Maska

Šeligova nagrada (52. Teden slovenske drame, Kranj, 2022) in grand prix Mire Trailović (65. Bitef, Beograd, 2022) za najboljšo uprizoritev: Rajić Kranjac, Keser, Krnetić, Lorenci, Mandić, Solo; Slovensko mladinsko gledališče, Maska

IGOR VASILJEV

Borštnikova nagrada za scenografijo (57. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2022): Müller, Cement Zlati lev za scenografijo (Mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev, Umag, 2022): Macmillan, Pljuča

IVO BAN

Nagrada bert (Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, 2022): življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre

JERA IVANC

Nagrada ZDUS »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje (Združenje dramskih umetnikov Slovenije, 2023): besedila #punceinpolpunce, Ptičja ΦAPMA, Mala čarovnica, Zrelostni izpit, Čarovnik iz Oza

JURIJ SOUČEK

Častni meščan Ljubljane

(Mestna občina Ljubljana, 2022)

JURIJ ZRNEC

Nagrada Sklada Staneta Severja

(Sklad Staneta Severja, Škofja Loka, 2022): Brivec, Hynkel (Chaplin, Veliki diktator)

Žlahtni komedijant (31. Dnevi komedije, Celje 2023): Brivec, Hilde, Hynkel (Chaplin, Veliki diktator)

MARKO MANDIĆ

Borštnikova nagrada za igro (57. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2022): Gleb Čumalov

(Müller, Cement), Nihad (Mouawad, Požigi)

Šeligova nagrada (52. Teden slovenske drame, Kranj, 2022) in grand prix Mire Trailović (65. Bitef, Beograd, 2022) za najboljšo uprizoritev: Rajić Kranjac, Keser, Krnetić, Lorenci, Mandić, Solo; Slovensko mladinsko gledališče, Maska

MILENA ZUPANČIČ

Slovenka leta 2022 (revija Jana, 2023)

MOJCA SARJAŠ

Nagrada nepogrešljivi za presežke strokovnega in podpornega dela v gledališču (podeljena na 57. Festivalu Borštnikovo srečanje, Maribor, 2022): oblikovanje svetlobe

NATAŠA BARBARA GRAČNER

Borštnikova nagrada za igro (57. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2022): Daša Čumalova (Müller, Cement), Norah (Mouawad, Vsi ptice; Mini teater, Mestno gledališče Ptuj, Festival Ljubljana)

NINA VALIČ

Borštnikova nagrada za igro (57. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 2022): Nazira, Savda (Mouawad, Požigi)

ROK VIHAR

Fatalni moški leta 2022 (revija Obrazi/Avenija, 2022)

SAŠA PAVČEK

Župančičeva nagrada za dveletno ustvarjanje (Mestna občina Ljubljana, 2022): Claude (Olmi, Škorpijon), igralka (Bužarovska, Moj mož), Dolores (#punceinpolpunce, po Ivanc); pesniška zbirka Zastali čas (Založba Mladinska knjiga, 2021)

SEBASTIJAN HORVAT

Borštnikova nagrada za režijo (57. Festival

Borštnikovo srečanje, Maribor, 2022): Müller, Cement

SILVA ČUŠIN

Igralska nagrada ita rina (Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, 2022): življenjsko delo

TIMON ŠTURBEJ

European shooting star (72. Berlinale, Berlin, 2022)

ZVEZDANA MLAKAR

Nagrada Tedna slovenske drame za najboljšo igralko (53. Teden slovenske drame, Kranj, 2023): Tazimska (Žene v testu, avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi)

POVABILO K VPISU ABONMAJA

Prednosti abonmaja

▪ Izbrani dan v tednu za obisk predstav.

▪ Zagotovljen izbrani sedež.

▪ Cenejši ogled predstav.

▪ 20 % popusta za izvenabonmajske predstave na Velikem odru in v Mali Drami. Ob nakupu priložite abonmajsko izkaznico.

▪ Obveščanje o datumih abonmajskih predstav z mesečnim sporedom, ki vam ga bomo brezplačno pošiljali.

▪ Obveščanje o morebitnih spremembah (odpoved abonmajske predstave ipd.).

Način plačila

▪ Abonma lahko plačate naenkrat ali v dveh obrokih.

Plačilo v dveh obrokih:

▪ prvi obrok ob vpisu

▪ drugi obrok na transakcijski račun SNG Drama

Ljubljana 01100-6030356270 ali pri blagajni

SNG Drama Ljubljana najpozneje do 31. 12. 2023

▪ Plačate lahko s karticami Mastercard, Visa, BA, Karanta, Maestro, Diners in American Express.

Popust

Ob vpisu abonmaja imate upokojenci 20 % popusta, študenti in dijaki 30 %. Popust uveljavite z osebnim dokumentom in z dokazilom o statusu upokojenca, študenta ali dijaka.

Kaj je dobro vedeti

Abonenti prejmete abonmajsko izkaznico ob vpisu. Vstop v dvorano po začetku predstave ni dovoljen, zato vas vljudno prosimo, da ne zamujate.

Prosimo vas, da pred predstavo izključite prenosne telefone in druge zvočne naprave.

Prosimo, da ne prihajate na prireditve, če imate znake okužbe dihal – kašelj, zamašen nos, kihanje … Fotografiranje in snemanje predstav ni dovoljeno.

Preložitev ogleda predstave

Abonenti rednih abonmajev lahko brezplačno enkrat, abonenti superabonmajev pa dvakrat v sezoni preložite ogled predstave, če to najpozneje dan pred predstavo sporočite na blagajna@drama.si ali na telefonsko številko 01 252 15 11:

▪ od ponedeljka do petka od 14.00 do 20.00

▪ ob sobotah od 18.00 do 20.00

Nadomestno vstopnico za ogled predstave v istem ali nižjem cenovnem razredu glede na vaš redni abonmajski sedež prevzamete pri blagajni z abonmajsko izkaznico.

Če boste preložili ogled še kakšne predstave ali če ga boste preložili prepozno, boste upravičeni do nadomestne vstopnice z doplačilom 2 €.

Obveščanje o sporedu

Spored za naslednji mesec izide do 25. v mesecu, na spletni strani pa je objavljen že nekaj dni prej. Abonentom in imetnikom Dramine kartice ga brezplačno pošljemo, na voljo pa je tudi pri blagajni, v avli gledališča, na številnih javnih krajih (knjigarne, knjižnice, turistične agencije ...) in na spletni strani drama.si/spored (na njej se lahko tudi naročite na prejemanje mesečnega sporeda po elektronski pošti).

O spremembah abonmajskih predstav obveščamo abonente po telefonu, s sporočili SMS, po elektronski pošti in izjemoma tudi po navadni. Zato vas vljudno prosimo, da nam ob vpisu abonmaja zaupate naslednje podatke: ime in priimek, naslov, telefonsko številko, številko mobilnega telefona in naslov elektronske pošte.

SNG Drama Ljubljana zagotavlja varovanje osebnih podatkov v skladu z veljavnimi zakonskimi določili.

VPIS ABONMAJA 2023/24

Pri blagajni SNG Drama Ljubljana, Erjavčeva 1, od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00

Dosedanji abonenti (tudi abonmaja Ciciban)

od 22. do 26. maja

Novi abonenti

od 29. maja do 2. junija in od 4. do 14. septembra

Dijaški abonmaji in abonma Najst

od 4. do 14. septembra skupinsko s pomočjo mentorjev na šolah ali posamično pri blagajni Študenti

od 2. do 13. oktobra

INFORMACIJE

Ema Peruš

Vodja vpisa abonmaja 01 426 43 05 abonma@drama.si

Špela Zorn

Organizatorka programa in prodaje predstav 01 252 14 93 spela.zorn@drama.si

Jernej Pristov

Vodja službe za odnose z javnostmi 01 252 14 61 info@drama.si

SPLETNO MESTO

www.drama.si

Špela Šinigoj

Gledališka pedagoginja

01 252 14 62

spela.sinigoj@drama.si

Barbara Svetek

Vodja trženja in oglaševanja 01 252 14 62

barbara.svetek@drama.si

PREGLED ABONMAJEV

Veliki oder

6 predstav Velikega odra ob 19.30

Premiera ob 20.00

Repriza

Ponedeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Četrtek popoldanski ob 17.00

Petek

Petek novi

Sobota

Plus od ponedeljka do sobote, s pogovorom po predstavi Študentski od ponedeljka do četrtka

Mala Drama

4 predstave Male Drame

2 predstavi po izbiri*

od ponedeljka do sobote ob 20.00

Mala Drama repriza

Mala Drama 1

Mala Drama 2

Mala Drama 3

Mala Drama 4

Mala Drama 5

Mala Drama Plus od ponedeljka do sobote, 4 predstave s pogovorom po njih

Veliki oder in Mala Drama

6 predstav Velikega odra ob 19.30

4 predstave Male Drame ob 20.00

Superabonma 1

Superabonma 2

Superabonma 3

Dijaški abonmaji

4 predstave Velikega odra

1 predstava po izbiri*

od ponedeljka do četrtka ob 19.30

Dijaški 1

Dijaški 2

Dijaški 3

Uprizoritve so navedene na naslednji strani.

Abonma Najst

3 predstave Velikega odra

1 predstava Male Drame

1 predstava presenečenja v petek ob 18.00

Najst

Uprizoritve so navedene na naslednji strani.

Za otroke

4 gostujoče predstave v soboto na Velikem odru

Ciciban 1 ob 15.00

Ciciban 2 ob 18.00

Uprizoritve so navedene na naslednji strani.

* Izbirate lahko med predstavami na Velikem odru in v Mali Drami. Vstopnico rezervirate in prevzamete pri blagajni z abonmajsko izkaznico.

UPRIZORITVE V DIJAŠKIH ABONMAJIH

Dominik Smole Antigona

William Shakespeare Kar hočete

Molière Skopuh

Edmond Rostand, Martin Crimp Cyrano de Bergerac predstava po izbiri

UPRIZORITVE V ABONMAJU NAJST

William Shakespeare Kar hočete

Molière Skopuh

Sławomir Mrożek Tango

Edmond Rostand, Martin Crimp Cyrano de Bergerac predstava presenečenja

ABONMA CICIBAN

Grigor Vitez

Antonton

Režiserka Tijana Zinajić

SNG Nova Gorica

30 minut

Grigor Vitez je znameniti hrvaški pesnik, ki je v sredini 20. stoletja pisal pesmi predvsem za mlade. Njegove pesmi odkrivajo otrokom lepoto sveta iz najrazličnejših zornih kotov. Antonton je eden njegovih junakov s posebnimi življenjskimi navadami, zato govori uprizoritev o drugačnosti, ki jo tako ali drugače pozna veliko otrok. Živahna likovno-glasbena uprizoritev nam bo odkrila malega junaka, ki nosi svoje drugačno srce na dlani.

Cirkus na mesec

Idejni avtor Branko Potočan

Vitkar zavod in Kulturno društvo Priden možic 45 minut

Cirkus na mesec je cirkuški kabaret za mlado in staro. Zasnovan je kot sklop krajših točk, ki tvorijo zaokroženo celoto in so rezultat izobraževalnega procesa zračnih disciplin in sodobnega plesa, ki jih skupina Fourklor zadnja leta intenzivno razvija. Točke bosta povezovala Maestro Gorsky ter šivalka prizorov in tkalka rdeče niti Rose.

Življenje je cirkus.

Kajetan Kovič, Jerko Novak

Maček Muri

Režiser Matjaž Latin Slovensko ljudsko gledališče Celje

75 minut

Le kdo ne pozna črnega simpatičnega mačkona Murija, ki se v svojem mačjem življenju spopada tudi z resnimi težavami, kot je zaljubljenost. Muri je namreč prav po mačje zatrapan v Muco Maco. Zgodba o njunih ljubezenskih pripetljajih se ves čas prepleta z zgodbo o mačjem roparju Čombetu, ki s svojimi vragolijami ne da spati policajema Muclju in Maclju. Zlatolaska

in trije medvedi

Po ljudskih motivih

Režiser Silvan Omerzu

Lutkovno gledališče Maribor

35 minut

Zlatolaska je radovedna deklica, ki z odprtimi očmi občuduje svet okoli sebe. Neko sončno jutro steče za poskočnim zajčkom, ki se ji ne pusti ujeti, in Zlatolaska se znajde globoko v gozdu. Na lepem ugleda hišo na jasi in vstopi. V hiši je vsega po troje: tri sklede kaše, trije stoli, tri postelje … različne velikosti. Le kaj to pomeni?

ZAKLJUČENE PREDSTAVE

Skupinski ogled predstav omogoča popust na redne cene vstopnic. Še pred objavo mesečnega sporeda lahko pokličete 01 252 14 93 (Špela Zorn) in si zagotovite vstopnice za izbrano predstavo. V dvorani Velikega odra je 434 sedežev, v Mali Drami 99.

Skupine nad 20 oseb imate 20 % popusta na redne cene vstopnic za predstave na Velikem odru in v Mali Drami. Šole in vrtci dobite vstopnice po enotni ceni, in sicer stane vstopnica za zaključeno predstavo za učence višjih razredov osnovne šole in dijake na Velikem odru 10 € in v Mali Drami 9 €, za zaključeno predstavo za otroke pa 6 €.

Izbirate lahko med premiernimi uprizoritvami sezone

2023/24, gostujočimi predstavami in naslednjimi

ponovitvami iz prejšnjih sezon:

VELIKI ODER

Katarina Morano Kako je padlo drevo

Fran Levstik Martin Krpan

Mrakijada Po trilogiji Rimljanovina

in drugih besedilih Ivana Mraka

August Strindberg Mrtvaški ples

Sally Potter Party

Heinrich von Kleist Razbiti vrč

Anton Pavlovič Čehov Striček Vanja

Charlie Chaplin Veliki diktator

MALA DRAMA

#punceinpolpunce Po igri Jere Ivanc

Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa Avtorski projekt

Luke Marcena

Tomislav Zajec Gospa Dalloway

Bojan Jablanovec, Marko Mandić MandićCirkus (oblečen)

Matjaž Zupančič Nova rasa

Lucy Kirkwood Otroci

Duncan Macmillan Pljuča

Christine Mary Dunford Še vedno Alice

Véronique Olmi Škorpijon

Duncan Macmillan Vse sijajne stvari

Maja Končar Zrcalce, zrcalce, požrla te bom

Žene v testu Avtorski projekt po motivih slovenskih

ljudskih pesmi

ABONMAJSKI CENIK

Cene so v evrih, davek v skladu s 13. točko 42. člena ZDDV-1 ni obračunan. Popust za dijake, študente in upokojence velja ob predložitvi dokazila o statusu.

20-% popust.

30-% popust.

SEDEŽNI RED

DRAMINA KARTICA

Oblikujte si program sami

Kartica je namenjena tistim gledalcem, ki si želite sami izbrati, katero predstavo ali drugo prireditev v našem gledališču si boste ogledali in kdaj. Izberete lahko kartico za posameznike/obdarjence ali kartico za podjetja.

Prednosti kartice

▪ Lastna izbira predstav/prireditev in terminov.

▪ 10 % popusta na redne cene predstav (ne za druge prireditve).

▪ Poljubno število vstopnic.

▪ Vstopnice cenovne kategorije po vaši želji.

▪ Kartica je prenosljiva.

▪ Brezplačno prejemanje mesečnega urnika. V njem je pregledno predstavljen program, številne druge informacije pa opozarjajo na posebne dogodke: premiere, gostovanja drugih gledališč ipd.

▪ Rezervacija vstopnic po telefonu na številki 01 252 15 11 od ponedeljka do petka od 14.00 do 20.00, ob sobotah od 18.00 do 20.00, uro pred predstavo ali drugo prireditvijo.

▪ Obveščanje o morebitnih spremembah programa (odpoved predstave/prireditve ipd.).

Kako do kartice

▪ Natisnite naročilnico na spletni strani drama.si (O vstopnicah > Dramina kartica) in jo pošljite izpolnjeno na naslov SNG Drama, Erjavčeva 1, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov abonma@drama.si.

▪ Poslali vam bomo predračun z zneskom, ki ste ga sami izbrali. Na kartico namreč položite poljubno vsoto (posamezniki najmanj 50 € in podjetja najmanj 200 €) in jo črpate, dokler ni porabljena, potem pa lahko kartico kadarkoli spet napolnite. Če denarja ne izkoristite do konca sezone, se prenese v naslednjo.

▪ Ko je znesek plačan, prejmete kartico po pošti.

Kartico lahko tudi podarite

Postopek za pridobitev kartice je enak, le da v naročilnici navedete obdarjenčeve podatke (potrebujemo jih za pošiljanje mesečnega sporeda in za obveščanje o morebitnih spremembah), nato pa še svoje (da vam izstavimo račun). Na naročilnici označite, kam naj pošljemo kartico –ali obdarjencu ali darovalcu oz. plačniku računa.

REZERVACIJA IN NAKUP VSTOPNIC

Blagajna Drame od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00, ob sobotah od 18.00 do 20.00, uro pred predstavo ali drugo prireditvijo, rezervacija osebno ali po telefonu 01 252 15 11

Spletna prodaja drama.kupikarto.si

Gledališki list SNG Drama Ljubljana bo v prihodnji sezoni slavil 103. leto izhajanja. Ob vsaki premieri izide nova številka s članki, ki z več vidikov obravnavajo temo uprizoritve; ponavadi je objavljeno integralno dramsko besedilo, drugi vsebinski sklopi pa so povezani s siceršnjim programom ljubljanske Drame in dosežki njenih članov. List boste lahko kupili, ko si boste prišli ogledat predstavo, lahko pa ga boste takoj po izidu dobili dostavljenega na želeni naslov (brez plačila poštnine).

Popusti

▪ Skupine nad 20 oseb: 20 % popusta na redne cene

▪ Abonenti SNG Drama Ljubljana: 20 % popusta

na redne cene

▪ Imetniki Dramine kartice: 10 % popusta na redne cene

▪ Dijaki in študenti z veljavnim dokazilom: 30 % popusta

na redne cene

▪ Upokojenci z veljavnim dokazilom: 10 % popusta

na redne cene

▪ Imetniki EU kartice ugodnosti za invalide: 50 % popusta

na redne cene

▪ Člani klubov in organizacij, s katerimi Drama poslovno

sodeluje: 10 % popusta na redne cene pri nakupu največ dveh vstopnic

Prost vstop imate invalidi na vozičku in brezposelni. Slednji potrebujete za prevzem vstopnice osebni dokument in potrdilo ali odločbo Zavoda RS za zaposlovanje o statusu brezposelne osebe.

Vstopnice za ogled predstave lahko tudi podarite.

Darilni boni so naprodaj pri blagajni gledališča od ponedeljka do petka od 14.00 do 20.00, ob sobotah od 18.00 do 20.00, uro pred predstavo ali drugo prireditvijo.

Če vam je ljubša ta možnost, natisnite in izpolnite naročilnico na spletni strani www.drama.si/gledaliski-list in jo oddajte pri blagajni ali pošljite na naslov SNG Drama

Ljubljana, Erjavčeva 1, 1000 Ljubljana oziroma na abonma@drama.si.

V 103. letniku Gledališkega lista bomo predvidoma izdali deset rednih številk in knjižico z napovedjo sezone 2024/25.

V osmih številkah bo objavljeno integralno besedilo uprizorjene igre in v dveh ne.

Cene za naročnike 103. letnika Gledališkega lista

SNG Drama Ljubljana:

▪ številka z besedilom drame 4,50 € (v redni prodaji 5 €)

▪ številka brez besedila drame 3,60 € (v redni prodaji 4 €)

▪ napoved sezone 2024/25 brezplačno

Naročnina za Gledališki list za sezono 2023/24 torej

predvidoma znaša 43,20 €; poravnate jo v dveh obrokih: prvega, 22 €, do 31. oktobra 2023, drugega po prejemu končnega obračuna do 30. junija 2024.

DRAMA NA SPLETU

Na Draminem spletnem mestu in v njenih družbenih medijih lahko tudi v sezoni 2023/24 spremljate bogato aktualno dogajanje na odrih in v zakulisju SNG Drama Ljubljana.

▪

mesto drama.si

▪ Facebook stran facebook.com/sngdramaljubljana

@sngdramaljubljana

▪

youtube.com/sngdramaljubljana

Spletno

▪ Instagram profil

YouTube kanal

SPONZOR SEZONE 2023/24

MAIN STAGE

Dominik Smole

Antigone

Director Janez Pipan

Opening night September 2023

Karl Ove Knausgård The Morning Star

Stage adaptation by Goran Vojnović

First Slovenian production

Director Ivica Buljan

Opening night October 2023

William Shakespeare

Twelfth Night, or What You Will

Director Janusz Kica

Opening night December 2023

Molière

The Miser

Director Slobodan Unkovski

Opening night January 2024

Lucy Kirkwood

The Welkin

First Slovenian production

Director Sebastijan Horvat

Opening night March 2024

Edmond Rostand

Cyrano de Bergerac

Freely adapted by Martin Crimp

First Slovenian production

Director Tin Grabnar

Opening night April 2024

SMALL STAGE

Roland Schimmelpfennig

The Day I Was No Longer Me

First Slovenian production

Director Maša Pelko

Opening night September 2023

Sławomir Mrożek

Tango

Director Luka Marcen

Opening night December 2023

Edward Albee

The American Dream

Director Igor Pison

Opening night March 2024

Matjaž Zupančič This Game Is Over

World premiere

Director Matjaž Zupančič

Opening night April 2024

Gledališki list SNG Drama Ljubljana

Letnik CII, številka 11

Sezona 2022/23, april 2023

Izdaja SNG Drama Ljubljana

Za izdajatelja Vesna Jurca Tadel

Uredništvo Arko (urednik in lektor te številke), Darja Dominkuš, dr. Eva Kraševec, Mojca Kranjc, Vesna Jurca Tadel

Fotograf Peter Uhan

Oblikovalka Danijela Grgić

Priprava in tisk Mat-Format

Naklada 6000

ISSN 2350-3769

Brezplačna številka

© Vse pravice pridržane. Besedila, fotografije in druga avtorska dela v Gledališkem listu smete reproducirati in distribuirati samo s pisnim dovoljenjem SNG Drama Ljubljana in imetnikov avtorskih pravic.

Javni zavod Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

Ustanoviteljica Vlada Republike Slovenije

Financer Ministrstvo za kulturo

Svet zavoda Ingrid Kovšca Pušenjak (predsednica), Helena Marija Zupan (namestnica predsednice), Ana Zagožen, mag. Bojan Kuhar, Saša Tabaković

Strokovni svet Iva Babić (predsednica), Simona Ješelnik (namestnica predsednice), Jera Ivanc, Mirana Likar Bajželj, Nina Ivanišin

Antigona Jutranja zvezda

Kar hočete

Skopuh

Cyrano de Bergerac Nebesje

Dan, ko jaz ni bil več jaz

Tango

Ameriški sen

Te igre bo konec