Page 1

Siga’čan 37 VEDNO ZA, NIKOLI PRED KONKURENCO...

AMPAK SAMO ZATO, DA JO LAHKO BRCAMO V RIT!

januar ‘07 / leto VII / izhaja ko se mu zljubi / zastonj

Siga’čan 37

INFORMACIJSKI MR(A)K V VSAKO VAS sigacan@gmail.com


Kalafuon Tirolski Jodlar – Ta glawn m pa ta zatežen urednik pa tud pisar. Debeu na Mažganih – Tehničn urednik pa pisnk. Da Sivi – Wad zej le ta žleht urednik pa wiečn dic. Frnihtan Nejče – Pisun, ka se je lih ma zgubu u filozofij. Padplat – Tejst, ka piše sam, ka ma base naije. 3D – Dwi te wnajn dwujčk, ka se jema suče wad wesele. Matraunk – Pisnška dušca našga kolektiwa.

Siga’čan 37

Grb nariedu – Šrauf Stran na pajčen nariedu – Da Sivi Pamagau pr prej – Tirolski Jodlar Komisije za cenzura – Wsi prod anmu, adn prot usem. Lektorierajne – Bi blu dabru, ja. Cajtnh je natisnen na 110% nereciklieranmu papierju. Tud medruj prspiwama suj diu h uničejnu ekosistema. (Siiikaj, siiikaj smrikca!!! Drek u rike!!! Alge u murje!!! Tjulne u nafta!!!) Wsi teksti sa awtorsk, razn, če ni prou pasiebi napisanu, de sa ukraden! Wad nas lahka kradete, dukr napišete wad koga ste ukradl. Če pazabte ta mičken zaznamk, pa na pazabte, de je Slowenije mičkena, swit je še majnš. Sigade sa pa ta wejč! Zahwala: Kolektiw Siga’čana se iz dna srca zahwaluje wsem wam, ka nasdruge prenašate. Na dama se pa nkul se na boma dal.

2

U-WODNIK oz. namesto njega nekaj uvodnega besedicenja

Najprej posebno obvestilo, ki ga ne ignorirajte, čeprav vas obide neustavljiva želja, da bi storili točno to: Kot sahara vode, potrebujemo sveže vode. Res nas obhaja neustavljiva že(l)ja. Kje je hakeljc, se sprašujete. Jaz pa vam odgovarjam: Nikjer ni nobenega hakeljca, le v našem kolektivu obstaja neustavljiva potreba, da ne rečem želja, po novih, svežih močeh. Ljudje, če hočete, da bi Siga’čan še naprej tako neredno izhajal (poudarek je na izhajal!), potem vas v svoje vrste brez odlašanja rekrutiramo kot pisce vseh pasem ter risarje vseh sort! Ne odlašajte, temveč izpolnite to plemenito dolžnost do sebe in drugih! Naj vas neustavljiva želja ponese do nas! Uporabite vsa razpoložljiva sredstva (email, osebni kontakt, itd..).

tinta kuru: TJ, neustavljivo zaželjeni urednik časopisa, ki sliši na ime... [obrni eno stran nazaj in glej zgoraj]

www.sigacan.net


Falauze Ruože won z rit! To u naših krajih je litašna zima tak garku, de je še dicam won z ret začieu gajtraž rast. Ldje na pouneje, kadaj je ta zadnkat taka garkuta pršla som h nam. Edina rič, ka je še bel zanimiwa je, kaku dice neč na bade, a je kešna nawa suorta brez trnau, al sa pa tuk trpiežn.

Siga’čan 37

Bek tu d fjučr. Dovolj je le zamah s krampom in že imajo Cerkno in nekatere okoliške vasi odličen razlog za izlet v ne tako bližnjo preteklost. Človek se počuti, kot da sedi v časovnem stroju in se vozi nazaj v zgodovino, ko ni bilo optičnih nebodigatreba in podobne navlake. Življenje v kraju se upočasni in skoraj zastane. Spet lahko svobodo zadihamo. Nič več demonske tehnologije! Močno upamo, da so Cerkljani koristno porabili ta, podarjeni jim čas za pisanje pisem z gosjimi peresi, tiskanjem časopisa na pergamentu (pri Siga’čanu smo v ta namen kupili čredo ovac) ali s kurjenjem stražnih ognjev. Mogoče si je celo kdo dopisoval z dimnimi signali??? Le v eni stvari so bili naši predniki v prednosti: Imeli so poštne golobe, ki so jih poljubno pošiljali na vse strani. Pri nas pa golobov ni, kajti mračna zarota, ki je informacijski mrk načrtovala, jih je že prej vse odstranila. V nekaterih cerkljanskih vaseh, ki mrka niso bili deležni, že pišejo protestne note, saj tudi oni hočejo brezplačen izlet v preteklost. Pa saj si ga res zaslužijo! Kje je že tisti kramp, da ga (spet) malce uporabim?

Mački se guonje „upiti“. Na Sigadah je pršlu da pasebnga fenomena med mački, ka se guonje. Na wima, a je pršu kešn alfa mačk, de je dabiu taka kantruola nad ta drujm, al pa sa začutil, de lahk sajmu guojnejnu daje še an kulturn presiežk, de bi prpamogl h bel turističnmu wzdušju na Sigadah. Nardilu se je, de sa začiel med guojnenjem pit ana melodije, ka je še skuz ma bel paduobna usemu drujmu kot pitju, sam je lih ma libi slišat, kot je blu tu še ne tak deleč nazaj. Wastaje sam še wprašajne, kadaj boda mački use skop dal u an abonma, de ma lahk hadil gliedat nehnu wpitje. Kam, pa še skuz na wima. Gwišna u Park na Sigadah. Ljubko voščilce. Staro leto se je še zadnjikrat sprdnilo in poslovilo brez slovesa, novo pa je glasno stopilo skozi duri ter sedaj tuli in razgraja. Le nekateri člani kolektiva (kajti ostali se pomuljeno držijo v kotu in ne dajo od sebe ne bev ne mev) vam voščimo pasje vroče leto, ob enem pa naj vas tudi zebe kot psa! Naj bo leto 1999 (naše štetje se je zaradi milenijskega žužka zataknilo pri tem letu, zato sami prištejte ostalo) zagamano, koliko se le da, witloof (t.j. belgijski radič) naj se vam posuši in nad sebe prikliče prekletstvo polža slinarja!

sigacan@gmail.com

na kop zbraw: kolektiw Siga’čan

3


Ta jezičn duhtar

Siga’čan 37

ta pet bart

Neč weč se ni bi bau, de mu na bo jesk stieku, tak kot bi wan tu teu. Zej je paidu rcnje, zej ga ni neč weč balilu, pa to je bla še ta druga želje, ka je je wan jemu. Marski mu je pamnila, marski se mu je matawillu ntu pa glaj, sam ni mogu ki dast zgatawit. Naajnkat se je bi znajdu ga na wrh griča, ka je bi zla deleč ukrej. Teu je bit som, zatu ka je mislu, de se bo luoži stit sam pa griču dal u druga dalina. Ni bi lih pr ta bel pridnih, tak de se wi zaki je bi tu mislu. Ga na wrh griča se je bi razgliedau wakul, de bi widu, kiera dalina je bel glihna pa bel zelena, de bi se wan spustu ntu nuo. Aja, ki je bla negowa ta druga želje. Teu je bi imit weč zbiere. To je je jemu zla kajt. Se je jemu na usak

krej ana dalina. Skop je jemu kar štier zla med saba drgačne daline. Ana je bla usa špičesta, ka je blu sam ma anga skalowje ntu ne. Ta se mu že na ta prowa uč ni zdi ki preweč lipa. Ta druga je bla lih ma bel paluožna. Bla je šteingasta dalina. Pa srid je tekla ana welika wada, tak de je blu kapnu sam ane dwa metra na usačmu kancu daline. Ta se mu tud ni zdi preweč lipa. Ta trejče je paluožna pa presuha, nuot ni nabenga zelejne, sam an kop piska. No, to pa tam je kešna trawna bilka, če se tismu lahka reče zelejne. Ta četrta, ta je bla pa čest pa negoj uč. Že wad usega začietka se mu je zatoklna ntu grlu. Ka je je pagliedau, mu je jesk kar zasukalu, de bi ga blu hmal u luft wadneslu.

www.sigacan.net


Urad za razvoj

Kraljevine Sigade uraduje: PadPlat No pa sma spiet tole, sicer pa dougmu cajtu sam gledie na tu, de se pa litnmu cajtu pa temperaturah zadne cajte ne da weč pagruntat kdaj je triba ldiem spiet napisat kešnu pisma, sma še kar točni. Najprej bi was lpu pazdraju, ka ste zdržal tuk douga brez naše rubrike URKS-a, mpa upam de ste util nažagat drowa, ka zdej bo prtisnu mraz de boda kr šipe puokale. Zdej pa grema lpu pa wrst kaku mpa ki boma litas dilal, pa de na pazabma ki dilama. Najprej bi rad pawidal, de sma se uspešnu latil wabnawe Klapača (Dijaškga doma) lih mal wn z KS Sigade. Wabnawa je bla uspešna, sej nam je ratalu u anmu tidnu notr u nemu use kar je blu uporabnga razbit pa razselit deleč na wakul. Use dejawnosti ka pa sa patiekale u teh prastorih pa sa dabile zase nawe začasne prastore, gliedanu na douoročn cajt uporabe ka jim je dan. Wabnawlal sma tak kt se za take staube spadob: Najprej zamejnaš fasada, pal zamejnaš puorkne, šele patl daš notr wakna in še tele mrje bit najprej brez šip. Nasmima pa pazabit na tu de mre prwi štuk wastat brez usega do nadalnega ( ja tud brez puorkn). Zdej se boma pa latil wabnawe sanitarnih cewi, ka patiekaje blizu zunajnih stin in tu je najlaži tud če se še tak čudnu sliš nardit z notrajne strani. Zdej trenutnu projekt staji ka na dabima puorkn za taspodn štuk, tak de boma naprej začiel dilau na pumlad.

pisaw: Frnihtan Nejče

sigacan@gmail.com

Siga’čan 37

Ta druga je bla, pa je widu zaki. Skuz je bi teu jet ma pa switu, n zej je bi wos srejčn, ka mu ni blu triba hadit pa gri gar. Ka se je kar sam najdu tam. Hehe, kešnu wesele. Driwje se je palahn guncalu pa čakalu, de ga kadu preruka, ka je blu pouhnu japk. Bla je jesien, pa še ma se je pawlikla, ka je blu pasebnu lita. No, ni lih čest ris, wan je bi teu, de bi bla litas jiesen lih n ma bel douga, de bi se zawlikla če da januarje. De se bo prit še dabru naidu, pa lahk šou spat, n se bo wabudu šele na pumlad. Hitra je prieu ta prowu japka, pa ga začieu ist, hmal je jemu u rac ta drujga, prou hitra za nem je blu ta trejču. In pal se je u negojmu želodcu začielu gadit niki, kar ni bi sploh računau. Začielu ga je zwiwat, tak mačnu, de je hitra mogu letit na stran. Ni bi pamislu, de lahka preweč dabrga tud škuodje. Ka je sedeu, pa ga je nawiwalu, se je bi naajnkat zmislu, de si lahka še niki zmisle. Pa se je prou na hitra. Prehitra.

wabrn stran

5


Siga’čan 37

6

Kot tadruj projekt sma mil u načrtu nardit dom za penzjoniste, trenutnu ta zadiwa tud staji, ka na dabima koncesije wad držawe, zatu ka mama blezu glede na uprawna enota že dast postl za stare ldi. Če pa na boma imil dast welike finančne inekcije za nardit doma za ostarele, sma pa že ma gruntal na tu de bi pou dijaškga doma ka je namejnen mladm, spremenil u dom ostarelih. Sej kanc kancau mre mladu pa stru žwit u sožitju, če ne se z tem switam ne bo neč weč spelalu naprej. Ta trejt projekt pa trenutnu še laufa in tu je podzemna želiznca pa šieršmu wabmočju Sigad in prklučitu podzemne na glawna želiznška postaja med Sigadam in Želinam, kodr se tud že pateguje trasa za tiere pa dalin nawzgar da postaje. Načrtujema pa de boma tak podzemna, kodr se glawni terminal že dila na Žwinskmu placu in prklučitu proge na glawna postaja, kodr sa se dila zdej ma zaulikla, ka sma pa pamot pretrgal edin in glawn optičn kabl za cila naša Kraljevina Sigade. Napaka je že wadpraulena in dila boda pačas stekla naprej. Tu bi blu zdej tu zaejnkat, ka boma pa mil ki za brigam spiet wam pa takoj sparočma. Fajn se mejte pa upajte de pride ki mraza, de nam naboje zarad dožja usi griči zlizl dal u dalina.

kred No sej awiste jest boka že dowga berem, ka je ana taka ris fina zadiva ka puštar še če pad skala prnese, čjer sm sam dama. Sej tu na gavarim zatu, da bi me pršl ki pagledat pa ki prnesl, ka neč več nimam, tu je sam ma anga uvoda, de me boste lahka ma bel razumil. Pa če rečem še ki pridn ris začnem z majm krejdarstvam. Cjerkna z usa wakolica je an tak hudičev sušivc za lase (u an debel bukwi sm videv de je tu drgači pisalu fenomen, sam jest na verjamem da bi tam pad tadruga skala tak drgač gavaril). A viste zaki, sej tud jest na vim, sam tak sa mi pavidal ane. Bom pa jest tu paprobaw pagruntat skuz maje vabtovčena garejnska skala (ne zamert, ka jemam tuk anga wapiswajne, sam wadkar sm dabit ta nawa baba je prnesla s sabat uk kajt anih buku pa u neh use tu čest drgač piše; za ta maje vabtovčena garejnska skala je pisalu raziskava). Aja pa še tu morm pavidat zaki tu pišem maj mater, aviste ka vana jema pa čest zmeri use prov. Pal pa najprej ne napišem, de bo wana prebra pal bo pa wana pasla neodgovornemu uredniku wad boka, mpa še ki dapisa, če se že lih nabo strinja s kešna rič. Aviste wana se prow čest neč na razume z wablastjo tak de sa je že mparkrat če u paražon dil, da se je ma pahladila. No zej pa ris lahk začnem z maje vabtovčena garejnska skala da pavim mpa da mene ka kažem hudičev sušivc za lase. Tu bom naredu čest pa tapravih tastarih strganih grafah., ka sm widew u an bukvi, ka je use tu čest zravn spraznenu. U ta prvu morm pajeskat ana rič de gawari u prid, de ta hudičev sušivc za lase ris wabstaje. No de bi tu najdu se ris ni triba zla pamatrat sam gar na vrh griča grem, no men še jet ni triba, ka že von spud skale vidm če u tistu dratovje gar pa štajngah.

www.sigacan.net


arija mater

Siga’čan 37

U drugu je triba drujm ldem dapavidat kvot je hudičev sušivc za lase. Tu sm pa lih uzadne pr tamudernmu bukavškmu telefonu vad majga tamudernga bukavšga telefona (navste verjel tud jest imam tamuderne bukavške telefone), no tist je wažejnen z ana baba in wad te babe dic ima ana ta mlada u bajt in dama wad te tamlade imaje pa televizje. Tam sma an ciw wečer gledal kaku sa prajl, de je pa le ma preweč čudnu, da je lahka tak nisku mpa tuk anih navih dratow mpa sedežew z ne cila abeceda, de je tu prov čudnu mpa tapraj hudičev sušivc za lase pr nas. U tist bukwi pa je blu nakrejdanu de je triba usaj ane tri take rči dabit, pal pa lahka vakličeš da si dabiv ana rač zarad kere lahka dabiš tud kešna medalje vad ta nobl majstra. Al pa te nakrejdaje u tanar tabel tabuli bukva. To sm pal jemu pa že ma an problem, kwot bi jest najdu ki takga, ka je ta pravu čuda. Tu je blu pa že tuk, de sm mogu jet wom spad skale mpa weselu watrošku zgrmit. No pa ka sm že kar ma anga cajta hadu sm zagledava na oranžna fasada z ta velika mpa tabulš antena, pa sej boste rekl tu pa ja ni neč čudnga. Sej tu na bi biv tak hudičev sušivc za lase, če not nabi blu samih takih sumlivih dicev, ka sa bli še kešn misc nazaj dal u mistu čest brez usega. No pa sa mi sami pavidal, de jem je ta dic vad župe sam zrihtav, ta fina prenosna bajta, le če daje mer. U tistmu ka sma medruj ma žgajne zakuhal je pa pršu na wabisk še swosed, pa je wan lih tak pavidaw, de če še wan da mir bo tud wan dabiw ta fina bajta. Pal pa ka je blu preweč za an dan, de bi še kam šow, sm si pa reku de bom prespaw tam pr tistih ka imaje televizje. Pridn sm zaspav pa sm gledav tistu ka je use ris, pa sm videw kaku s takmi bozgavci tam u taglavnmu stalu dilaje. No tak sma z usem mažgani ukop pršl da tega de je tu tadruj hudičev sušivc za lase u mistu. Ka sm se ma naspav sm si pa reku, de danc morm pa le prit dal u mista. Ris ma bel sm stapu pa sm biw na večer že dal. Sm se še ma baw de danc pa nabom dabiv nabenga hudičejga sušivca za lase. Na boste verjel ta prova ka sm pršu dal sm zagledaw ana bajta ka imaje cilu lita zastave won skuz wakna, jest nawim sam tu se mi je zdilu že ma čudnu, pal pa še ldje ka sa hadil won sm pa takoj widew de je tu ana sekta ka nisa čest naš. Tak de tu je biv muj ta trejt hudičew sušivc za lase. Jest sm jem reku kar ta damač Cgani. Mislem de sm to dovžan še kešne beside, ka sm se kar sam zmislu. Ja use je blu dal wakul tak finu mudernu kot pr Cganih sam ldje sa bli bel tač. Ko sm pa jeskav za spat jet, sm zagledav pa še ta waržetna dvorana, tu je ris taka fina zadiva. Ko je nucaš je pastajš čijer je, ko pa na nucaš več pa pasprajš pa je. Tu bi jest nucav za krave ka je tak fajn. No to je biv pa že ta četrti hudičev sušivc za lase. Sej kaku sm hadu nazaj was pamaje prow čest neč na zanima. Wažnu je de sm jest wapraju ta saju, zej pa sam še čakam de me ta nobl majst pakliče mpa dnar da. Da takat pa wršte kešna čjepa še za mene. Dadatk: no kas m se tuk upisaw de sm čest pazabu na use bukwe wakul sebe sm šele zej pogledaw, de bo use hudimana težku prebrat za tiste ka wam tu na leži preweč. U majmu pismu sm panucav, kot ste že widl fenomen,raziskava, dokažem, paragraf, obrazloženo, prijatelj, sedežnic, izlet, župan preverjeno, prestolnica, nobelova nagrada, knjiga rekordov, pa najbrž še pa sm pazabu wamenit. WABSTREJLEN JAZUC

sigacan@gmail.com

7


GROZLJIVE ZGODBICE JODLARJA TIROLSKEGA: ALI LAHKO ZOMBI PREŽIVI KOT FRUTARIJANEC?

Siga’čan 37

2. del - 2. poskus

8

Ker imamo očitno zelo zahtevno in pikolovsko bralstvo, so nekateri osebki (zaenkrat bodo ostali anonimni – njihova imena in naslove bomo objavili v naslednji številki) ugotovili, da sem se v pretekli številki pri pisanju drugega dela zgodbe o zombijih zapletel in to tako, da se bolj zaplesti preprosto ne bi mogel. Nastal je klobčič zmešnjav in protislovij. Da bi bila zmeda še večja, ni manjkalo slovničnih napak, zamenjanih in manjkajočih črk ter napačne rabe besedišča. Dragi pikolovci, ne bom se branil, ne zagovarjal, ne bom cepetal z nogam in tulil „NI RES! NI RES!“. Raje bom samo mirno in hladnokrvno zapisal eno samo samcato besedo: „PA-KAJ-POTEM!“. Vsakdo sem lahko zmoti! Jaz sicer dosti manjkrat kot vi, ampak vseeno! Sem skoraj popolno bitje, ki deformacij ali kakršnihkoli odklonov od utečenih norm sicer ne pozna, a z veseljem priznava svoje morebitne oziroma malo verjetne napake, ki so seveda, če so, mikroskopsko majhne, skorajda nevidne. Zatorej je padla odločitev, da v tej številki še enkrat popolnoma na novo napišem drugi del zgodbe. Mogoče boste pa tokrat zadovoljni, dlakocepci napihnjeni. Vsebine prvega dela zgodbe o zombiju Šibici ne bomo še enkrat ponavljali, ker se mi zdi, to papagajsko obnašanje malce idiotsko (Koki! Boš en keks?? Jaaa, jaa

priden!). Vzemite v roke predprejšnjo številko Siga’čana in blagovoljite ponovno prebrati, če ima vaš spomin takšne luknje, kot ima luna kraterje. Šibica je odložil modno revijo na mizo in preden jo je zaprl, je še s pogled ošinil sliko predsednika Frutarijanskega društva (v obraz sumljivo preveč zalitega za frutarijanca). Pod sliko je bil natisnjen naslov sedeža društva. Ker mu je že nekaj časa pridno krulilo v želodcu, se je nemudoma preoblekel v športna oblačila in odkolovratil (kolikor hitro je sploh lahko) v bližnji sadovnjak, ter se tam postavil pod najbližje drevo, upajoč, da bo v bližnji prihodnosti kaj padlo z njega. Svoj frutarijanski ponos je izražal s tem, da se je na široko vstopil ter naslonil zapestja na boke. V mislih je že videl naslove intervjujev, ki jih bodo z njim opravili eminentni časopisi: „ŠIBICA, ZOMBI, KI GRE V KORAK S SVETOM“, „ČAKAJOČ NA SADEŽ – GODOT NAJ GRE KAR MIMO“ ali pa „ZGODBA O USPEHU: OD MOŽGANOV DO PIŠKAVIH JABOLK“. Prav gotovo bo imel tudi radijske in televizijske oddaje, kjer bo, kot iz rokava, stresal nasvete o tem, kako pravilno čakati pod drevesom in kako najbolje ujeti padajoči sadež. Prihodnost ki ga čaka je nedvomno svetla!

www.sigacan.net


je odločil, da bo stopil kar do njega in ga o tem pobaral. Pa naj mu odgovori, kot le on ve in zna. Sedež lokalnega Frutarijanskega društva oz. na kratko SADJENJAMI se nahaja v precej ugledni četrti, kjer so povečini živeli človečki s kravatami, zato zombiji tja niso zahajali. Šibica je hitro našel lično hišico, na kateri vratih je bilo naslikano sadje. Pritisnil je na kljuko in stopil skozi duri ... Zagledal je prizor, ki ga je osupnil, malodane šokiral. V trenutku je dobil odgovor na svoje vprašanje in to preden ga je sploh zastavil. Torej, da ponovimo: Kaj jedo frutarijanci pozimi? Odgovor je bil: POHANE P I Š K E . Natančno tak vtis je dajal predsednik društva SADJENJAMI, ki je v trenutku ko je Šibica stopil skozi vrata, z veliko vnetostjo obdeloval sočno piščančje bedrce. Maščoba mu je kapljala na obleko, a se ni brigal zato, kajti barvitofst atributov ter harmonija okusov, ki ga premore le lično zapečeno bedrce, ga je pehala v sedma nebesa, z glavo pa je skozi strop pogledal še v osma. Ob pogledu na osupel izraz na obrazu Šibice mu je v ustih zastal grižljaj, le-ta ni hotel ne naprej ne nazaj. Izpulil je glavo iz stropa med sedmimi in osmimi nebesi ter skozi še ostale nebeške stropove zdrvel proti tlem, ki so, kakor je znano, locirana natanko pod

sigacan@gmail.com

Siga’čan 37

Minilo je več ur, a z drevesa ni hotel pasti noben sadež. Šibica je dobro napel oči in zazdelo se mu je, da zgoraj v krošnji sploh nič ne čaka, da bi padlo dol! Stopil je pod drugo drevo in ugledal je isti prizor. Pa kaj je sedaj to!? Nato je stopil pod tretje in … spet! Na drevesu ni bilo nobenega sadeža!! Seveda ni treba posebej omenjati, da si je ogledal še četrto, peto, šesto... in tako naprej...drevo, dokler ni prišel do oseminšestdesetega, ki pa je bilo zadnje v vrsti. Niti ene same piškave hruške, niti ene plesnive jagode ali pa gnile borovnice ni bilo na drevesih! Šibica si je vzel trenutek ali dva, da je malce premislil. Po kot elastika napetem mozganju se je z roko počil po glavi, kajti vžgalo mu je v čem je problem. Ta je tičal v letnem času, ki ni bil pravi za to, da bi kje kaj pametnega raslo. Bila je namreč ZIMA. Pozimi sadja dobiti ni! Kvečjemu ga lahko dobite vloženega v kozarce ali pa v vaši najljubši trgovini na oddelku s sado-zelenjavo, nabitega z ljubkimi konzervansi. Očitno pri frutarijancih nastane problem preživetja pozimi. Zanimivo je to, da odgovora na to bistveno vprašanje v modni reviji ni bilo. Vsaj Šibica, ga ni našel, ko je zopet mrzlično listal po njej. Ko je spet naletel na naslov Frutarijanskega društva in sliko njihovega zalitega predsednika, se

9


Siga’čan 37

10

prvimi nebesi. Padec je bil trd, bolela ga je zadnja plat, ob enem mu je uspelo še diskretno podreti kupček. Prestrašeno je gledal proti luknji, ki jo je napravil skozi stropove ter čakal, kaj se bo zgodilo v naslednjih trenutkih. Vedel je, da ga čaka silovit znos jeze, ki ga bo nad njim opravil Šibica. Pa ne zarad luknje, da ne bo pomote. Osuplost Šibice se je, kakor sem napovedal v zgornjem stavku, sprevrgla v jezo, ali še bolje, v nadjezo. Ta ima tako čudno lastnost, da v nas sproži željo po davljenju (če ne celo zadavljenju) nekoga. Nadjeza je nato bes postala, ta pa pri ljudeh daje nepredvidene rezultate. Nekdo se bo zaradi njega začne nemočno c m e riti, drugi pa bo spraskal in zgrizel vse okoli sebe. P r i

zombijih pa sproži lakoto, volčjo lakoto! V Šibici se je prebujala zombijevska narava. BIL JE ZELO BESEN, PREDVSEM PA LAČEN! Zatajena želja po možganih, ki je dolgo časa spala v njem, je najprej zadobila velikost pike, v naslednjem trenutku je imela že velikost nogometne žoge, še nekaj trenutkov pozneje pa je narasla na velikost balona na vroč zrak, ki se je še četrt trenutka kasneje razletel. Šibica je skočil na predsednika in si postregel iz njegove glave, kot z obloženimi kruhki s pladnja. Kako okusni so se mu zdeli možgani v tistem trenutku! Od takrat Šibici niti na misel več ni prišlo, da bi se na kakršenkoli način ukvarjal s postavo. Sežgal je vse modne revije in podobno kramo. Kljub temu, da je bil od ključnega trenutka naprej dokaj običajen zombi, popolnoma običajen le ni bil. Svoji izbirčnosti se namreč ni popolnoma odpovedal. Specializiral se je le za lov na frutarijance oz. njihove možgane. Njegova taktika je bila imenitno dodelana: Splezal je na kako, sadje dajajoče drevo, ter čakal, da je podenj prišel čakat nič hudega sluteč frutarijanec. Kako presenečena je bila žrtev, ko je namesto, da bi mu na glavo priletel zrel sadež, nanj skočilo lačno zombijevsko bitje, ki je kričalo: „IZVOLI MALCE FRUKTOZE, PREKLETI CEPEC!“ Saj bi še pisal ampak, ampak bodi dovolj. V hladilniku me na krožniku čakajo možgani (goveji – upam, da je temu res tako), z jajci so odlični bojda!

www.sigacan.net


LENA MAGDALENA: NEPRISTRANSKA VEDEževalnica (končni del)

sigacan@gmail.com

Siga’čan 37

Počasi se je začel zavedati. Ta grozen občutek glavobola ni izginil in vsakokrat, ko mu je utrip srca poslal po žilah nov val krvi, ga je zabolelo še bolj. Odprl je oči in kar nekaj časa je potreboval, da se je rešil medlega pogleda. Previdno se je dvignil v sedeč položaj, oprt na rokah. Tako je obsedel in negibno opazoval okoli sebe. Soba, ki se je zdela, da bi morda bila njegova, je bila res njegova. Isto pohištvo, tepih na tleh in steni, majhen model letala, ki je visel iz stropa na nevidni nitki in ogromen naslonjač s stoječo svetilko ob njem. A rahle spremembe, ki jih je opazil, so ga motile. Kje je njena slika na nočni omarici, kje so njene razmetane obleke in nakit? Ni mogel razumeti, kaj se je zgodilo. Vstal je in v naglici preletel še ostale sobe. Nikjer je ni našel, nikjer ni našel niti njenega sledu obstoja. V dnevni sobi mu je v oči padla slika, ki že dolgo tam ni visela. Preden jo je spoznal ga slika ni motila, čeprav mu ni bila všeč. Ko pa sta zaživela skupaj v njegovem stanovanje je ravno ona hotela, da jo je odstranil. Bil ji je hvaležen za to. Sedaj pa zopet visi. Ni vedel kaj naslednje naj stori. Še manj kaj naj si misli. Praznina v želodcu mu je dopolnjevala praznino v mislih. Stopil je do hladilnika in ga odprl. Zagledal je sendvič, ga hlastno zagrabil, a ko ga je že nesel v usta, je ugotovil, da je že postal rumenkast. Povohal ga je in ni mu zadišal. Hrana ga je minila in obupano se je usedel na najbližji stol. Premisliti je hotel vse kar se mu je v tem času pripetilo,vendar misli zbrati ni mogel. Vedel je samo to, da naj bi sedaj morala preživeti prometno nesrečo, da bi jo sedaj moral srečati doma in da bi bilo vse tako kot je bilo prej. Vendar tako ni bilo. Z vsakim trenutkom je postajal bolj nestrpen, hkrati pa tudi jezen. V ihti je ostal od mize in stekel ven iz stanovanja. Kar zletel je po stopnicah in v veži butnil v vhodna vrata, zavil na desno in odivjal v mestni vrvež. Ni gledal kam je stopal, ljudje so mu bili smao v napoto. Prispel je do te že znane temne uličice in stekel do konca. Na mestu, kjer je bila prej Nepristranska vedeževalnica je stala neznana hiša. Napisa ni bilo nikjer, stavba pa je bila pol toliko visoka. Obraz mu je prebledel, skoraj bi padel. Polglasno je zakričal, zaril roke v glavo in se sedel. Zgrožen je ugotovil, da je vse izgubljeno. (konec)

11


Dvi babe pred trafika

piše: Matraunk

Siga’čan 37

Zjutr. Mraz je. Ura je pou devetih. Čez petnajst minut gre autobus za Jeblana. Zraun trafike ana ta unajna predaje sadje, ta damače dvi pa pred voznm rjedam stajita.

12

Marta: Se gre dvajst da avtobus za Jebljana, jel Jožica? Jožica (pačas, ka more še ma pamislt): Ee, pa mislem, de ne. Mislem, de sa niki spreminjal. Se viš, de vuos cajt niki spreminjaje. Čak, bom pagljeda. (pagljeda) Četrt da gre zej pa ta naumn. Še an cajt boma čakal. Marta: Ma ja, morje uos cajt niki spreminjat. Tu ni za nkamr. Use se niki spreminja. Sam u bistvu je zmjer enaku. Se sa tud penzije pavišal že. Sam ki tu pamaga, ka sa tud cine šle hit gar. Jožica: Eh, dej, tu ni za nkamr. Najprej si wos wesieu, pal pa pagruntaš, de use skop ni neč. (je an cajt zamišlenu tihu) Marta: Ma ja. Jožica: In kam greš ti? Marta: Jest grem u Jeblana. Se grem večkrat, ka je Andrejčk že douga u Kliničnmu. Jožica: U madona.. se j’ ris jemu ane probleme. A j’ ki bulš z nem? Marta: Če bo use prou, bo dans pršu že damou z mana. Jožica: Aja, no. Se tu j’ pa pal kar dabru. Jest grem pa da Gadaviča pa pal u Črn vrh, ka mam teta tam u ta dabrmu domu pa je grem mal vabjeskat. A paznaš ti Marjana, ka ma gostilna tam u Gadaviču?

www.sigacan.net


Siga’čan 37

Marta: Kjer Marjan tu? Jožica: A viš un Marjan, ka ma una gostilna tam, ka če dabru gljedaš vidiš tud s ta glavne ciste, tam gar mal von z vasi. Vad naše Ane brat. Marta: Aja, un Marjan. Ki j’ z nem? Jožica: Negou sin je šou za fajmaštra, čeprou van ni prou neč pabužn. Marta: Kaku je lah šou za fajmaštra, če pa sploh nima sina? Jožica: Ki prajš naumnast. Vad Ane brat, se viš. Marta: Vim, vim. Se Ana pa Marjan sta wad bratranca wad majga ata vnuka. Bom pa že vidla, a. Jožica: Na boš me učila, tuk sali imam pa še u glaj. Praš dama ata, če ma Marjan kešnga sina pa boš vidla. Marta: Se sploh nima nabene žene pa familje. Kaku s ti na taku pršla? Jožica: Se ti bo pavidau, de mam prou. Tu pa ja vim, se sm lih zadnč bla u Vipav, kuodr je van za fajmaštra zej. Marta: Pa kaku.A s’ se slučajnu zmatila pa mislš na bratranca wad Ane? Ka un je en tuk star že, de bi lah jemu wadrasle watrake. Jožica: Ne. Jest sm prepričana, de je wan brat wad Ane. Stu posto. Marta: Sam Marjan ma kumi petnajst lit. Na more wan mit watruk, de b’ bli pa fajmaštri pa poklicu pa sploh ne. Jožica:A mislva istga medwi sploh? Marta: Jest mislem na unga iz Nave Uoslce. Se wad tega gawariwa? Jožica: Jej, jej. Ka me nis pasluša. Se sm rekla, de je iz Gadawiča. Wad tajga ata bratranc se m’ zdi, de je Marjan. Tale, ka jest gawarim wad nega. Marta: Tu pa muožnu. Sm te čist naruobe razumi. Jožica: Ti si ana pakura. Sm ti dja, de mam jest prou. Marta: Ma ja, no. Se sm ris tuk naumna, de se mi še kure učas smejeje, ka grem mimu kešnga kurnka. Jožica: Se zej bi pa mogu autobus pačasu prit, jel. Marta: Ma ja..tu j’ pa čist odvisnu kaku bo Matraunk, kreator usemaguočn napisau. Matraunk (prleti iz nebjes): Autobus! Prid zej takoj na uodr. Autobus (pršiba pred trafika): Dekljeta, grema zej u Jebljana. Sjedte se hit u mene. (u wazadju se sliš pism: Pa jaz na strehi, pa ti na strehi...v Ljubljano, v Ljubljano gremo mi...)

sigacan@gmail.com

13


BEBE PISMCA:

Vanja in Dedek Mraz Kmalu zmanjka bele mazaste dobrote in ko Vanja to opazi, že se solza mu po licu plazi. »Še bi, ljubi Dedek. Žal mi je, ker nisem ti verjel in takoj stokat sem začel.« Dedek Mraz, ki v očeh mu vidi, da res mu žal je, reče: »Pridi!« in mu jih takoj pokaže, saj grdo je, če čisto sam si sladko mažo maže. Fantek se manire nauči, zdaj ve, kaj prav je in kaj ni.

Siga’čan 37

Mali deček Vanja vsako noč sanja, da k njemu se priklanja Dedek Mraz in mu poklanja kremo za obraz. »Kaj bom s kremo, ljubi dedek, ljubši bi mi bil kak vlak, medvedek. Kremo kar nazaj odnesi, kakšno igračko mi prinesi.« Nehvaležnemu Vanji Dedek Mraz takoj zabrusi, naj kremo vsaj poskusi, saj dostikrat stvari niso to, kar se sprva zdi. Vanja kremo si namaže in kmalu se izkaže, ko po pomoti s prstom v usta takne, da to je čokolada, taka kot jo ima mladež, kot je Vanja, nadvse rada. Deček jezik mazat hiti, take čokolade okusil še ni. 14

A vseeno si še želi, še še sladke kreme bi. Dedek z roko čez škatlo gre, kreme polna škatla spet, dečka žalost hitro mine, sploh ko vidi, da krema kar ne izgine. Velik nasmeh se naseli mu na obraz, joj, kje pa je Dedek Mraz? Takrat se zdrzne, odpre oči in vidi mamo, ki iz čokoladno sladkih sanj ga budi.

www.sigacan.net

Avtor: 3D


PREŽIVETI NA ROBU

pišeta: Frnihtan Nejče in Tirolski Jodlar

Spričo tega, da se na Sigadah povečuje zanimanje za adrenalinske športe (recimo mački spijo pod grozečimi avtomobili, psi z željo po izvajanju bandžižampinga vlečejo za sabo svoje lastnike kot kositrne vojačke, vzdržljivostno gledanje televizije velikih dimenzij, ljudje hodijo po cesti, namesto po pločniku ...), se je uredništvo odločilo slediti modnim smernicam in v to papirovje uvesti novo rubriko, katere naslov ste imeli čast prebrati nekje zgoraj.

JAZ IN TI IN SALMONELA Imate radi mleko, jajca ter njune derivate? Si želite njihovo uporabo pripeljati do ekstrema in obenem doživljati adrenalinske zadovoljitve? Želite biti gostitelj dobre družbe?

Siga’čan 37

Bliža se novo leto, na mizi so vedno pogosteje jajčni in mlečni izdelki, v katerih samevajo kolonije ljubkih bitjec. Naj vam jih predstavimo. Daniel in Teobald sta se nekega samotnega večera daljnega leta 1885 ukvarjala z za njiju tipičnim načinom preživljanja prostega časa, to je, s seciranjem notranjih organov mladih pujskov. Ko sta se ravno lotevala gnetenja črevčka, je na plano skočila Nelči v vsej svoji lepoti „gospodična“ z lepimi dolgimi lasmi. Njen obraz je imel obliko zeliščnega bonbona. Fanta sta se seveda izjemno razveselila simpatične pojavce. In od takrat nam velikokrat krajša osamljene dneve in noči. Sedaj pa najpomembnejši del rubrike. Pot do izpopolnitve vaših neslutenih adrenalinskih želja. Prežvekovanje žoltavega mesa – Če meso nekaj dni pustimo na vročem poletnem soncu, potem se mu salmonela zagotovo ne bo mogla upreti.

sigacan@gmail.com

15


Goltanje jajc s pretečenim rokom – Dobro preverite datum roka uporabe. Poskrbite, da so jajca vsaj 14 dni „čez“! Salmonela se namreč zelo rada kopa v starem beljaku. Objemanje kuščarjev (recimo legvana ali sladkovodne želve) – Ne bodite zadrti! Pokažite ljubezen vašemu ljubljenčku. Če boste vi izkazali ljubezen njemu, bo tudi vas ljubila salmonela (ljubkovalno Nelči). Ljubkovanje psičkov, ki imajo drisko – Že tako zafrustriran, od driske razdražen, pudeljček, vam bo hvaležen, če mu boste izkazali spoštovanje in njegov vodeni kakec očistili goloroki. Nelči noče plavati le v pasjem sranju, ampak hoče čutiti tudi vas. Kaj v vsem tem adrenalinskega, se sprašujete? Predvsem to, da nikoli ne veste, kje je meja med tem, da vas Nelči zavrne ali vzljubi. Če vam bo naklonjena, boste zagotovo vedeli.

Siga’čan 37

Znaki: − − −

Večdnevni abonma za druženje v toalentih prostorih. Nenadne neustavljive želje želodčne vsebine po vzletanju. Pokvarjen osebni klimatski sistem (do 42,3 ºC). Zaletavanje pobesnelih metuljčkov v stene vašega trebuha.

Počutili se boste lahko in brsteče. Garant.

Klub Anonimnih Samcev Cerkno dnewnik anga kasca Sabuota An dan je, kar sm bi šou na ta prej sestank. KASC-i praije sami seb. Pa se mi zdi, de kar pašem not zrawn. Tu je tu, kar mi je majnkalu. Sam še ana kasa si mrm nejč dabit, de je bom lahk pal wabnucau ga na Purznu. Blezu grema naslejdna nedejle ta prejkat kasit, če sm prou zastapu. Se ana kasa mrm imit še dama, sam lih n ma bi bla za paklepat. Se jutre je nedejle, bom že. Grem danc spat, ka je že ma kosna.

16

Nedejle Bel šwah sm bi spau danc, kar na gre mi won z glawe, de je nasdrujih tuk, ka imama prou iste probleme. Sm bi skuz mislu, de sm sam jest tak. Čest matast sm, bo triba ki nardit. Ta bulš, de pakličem anga wad kasceu pa de grewa na kafe. Fajn bo widet, ki pa wan praj na use tu. Ma me briga, če ima kešna pametna bukwa, de bi je lahka prebrau. Sm že nazaj s kafieta. Ki čem rečt, ni lih tak kot sm mislu, de bo. Weč al mejn swa

www.sigacan.net


sam falauze pregajna. Pa se pa sajm je tud tu niki, zej usaj wim, kadu ima ki najga dama, pa kadu je že umrou. Sploh nism widu, de imam nau awto. I wan djau, de tu pa ja že usi wije. Pa že mre bit tak.

Tark Pušta, že douga nism dabiu nabene pušte. Wad KASC-a. Ki pa piše not. Jutre se dabima na ekskurzij padwečier, grema gliedat močkauce, pa wagliedal si boma tud Močkaunk. Ki, a ma kuhal tienstan krampier al pa pire, de imama ekskurzije u fabrka močkaunkau? Usaj ki bom jemu za dilat, če drujga ne. Srida Se je blu zanimiwu. Ta prej sa nam predstajl koncept močkauceu pa Močkaunka. Ni šlu za močkajne krampierje, šlu je bel za močkajne dweh ldi. Gawaril sa namdrujm wad tega, de u naš dalin je kar ane par takih zanimiwih placau, ka se na neh dwa člawika lahk ma pamočkata.

Siga’čan 37

Pandelk Spet i blu triba dilat. Se je blu fajn. Danc je sam ma anga športa not pa cajtngih. Me na briga. Pa telewizij se spet niki pregajneje, an kop dicau pa an dwi žen. Skara tak kot u KASC-u. Sam bržmagujije adn drujga, prou neč pametnga ni wad neh. Praije, de me boda zej lahka premlatil, če se bom zdeu nawarn. Se jem dam čest prou, ka sam itak na wim, kadaj lahka komu ki nardim. Jutre je pa spet nogomet pad wečier. Neč, si bom skuhau ma čaje, pa rajš ma u luft gliedau, pa grem pa spat. Mi še wad učiera majnka.

Rči, na katiere je triba wahtat, ka pejleš dekle na tak plac je, de je plac lih prou u gri, de je ma upeštan, de se fajn uliekneš nuot, pa de mrš wahtat, de na wliče teb pad hropt. Wažnu je, de pad hropt wliče dekliet, ka je pejleš s saba. Zatu je fajn, de pridn se uliekneš, pruobaš s prstam kam piha witr, pa se ti pastajš u zawitrje. Zaki je tu dabru? Zatu, ka bo dekliete zieblu, pa se bo stislna h teb. Takih močkaunc je to wakul dast, lahka najdeš tud kešna sam saje, de na bo gužwe ga na neh. Drgač pa nabenmu, ka ni u KASC-u wad neh na smiš prajt. Pal je pa še plac, ka se mu reče Močkaunk. Tu je pa plac, ka ga lahka panucaje sam že zla ugledni KASC-i. Gar je pa še lip razgled na naša dalina. Pa tud se je triba napisat prej na lista, de lahka plac panucaš. De pa dabiš dawalejne, de za nega zwiš, je pa patribnu dast cajta. Še an cajt bom mogu sledit KASC-u, de bom lahka tam. Četrtk Mi ni dalu spat, ka si zla čem, de bi pršu da Močkaunka, če je že ris tuk drgačn, kot usi ta druj placi. Jutre se spet dabima, imama izabražwajne, kaku ki nardit. Je ratalu že prou zanimiwu. Ma widl, ki nam boda pa jutre pawidal. Pietk Cajt je, de grem, danc je blezu tud praksa. Sm se na frišnu wabreu pa wačiedu, pa ta bulš cujne sm dau ga na sebe. Neč, triba bo jet, ura je cajt.

sigacan@gmail.com

Kasc z Bečeeska

17


Pripoved o tem, kako pade prva Luna reže oblake megle, ki se vijejo ob pobočju hriba. Njegovo gozdnato površino na pol seka cesta. Utrujena od vseh nalivov. Prav posebna mešanica vonjev zemlje in vlage pritiska na pljučni reži. Nesproščenost lega v dušo. Dolina na dnu hriba, travnik, prav na njegovem koncu ruševine davno pozabljenega doma dveh mlinskih kamnov. Temelji so spodjedeni od reke, ki le še nemo zapisuje dogodke današnjega dne. Ritem utripajočega srca in kratki oblaki dima. Obraz, popačen in utrujen. Prek oči valovijo posamezni lasje. Prazna blodnja v očeh tihega tujca. Kriki. Obrazi na dnu potoka, smeh in igra. Vrba pomaka konice vej vanj. Čaka, da se zopet povzpnejo nanjo. Kakor vsakič, ko se napolni sokov.

Siga’čan 37

Ni ga strah, ve kaj čaka. Le še to in konec. Prvi venec na gladini. Dolgi lasje, glas, ki zareže v temino ritma. Veje se upognejo pod njeno težo, sledijo njihovemu pripevu. Dotik z zemeljsko površino. Steklenina se zjasni. Senčne podobe se izostrijo. Prekriva jih posamezna plast mimoidoče megličaste koprene. Dvignjen obraz. Vznik cvetlice na mrtvem travniku. Prosojno mladenkino golo telo. Pesem in kolo. Trinajst teles, ki koprnijo. Slišal je pripovedi. Dolga leta jim je prisluhal ob večerih. Dvom in nič drugega kot le dvom. Prebuja se življenje. V temini jesenske noči. Mesec. Naključje, da je tam. Da je priča. Prva je padla na tla. Kri. Srebrna. Dvanajst je število. Le odblesk zobovja in kravordečih oči. Torej je čas. Pozaba prihaja. Toliko časa mu še preostaja. Ni dvoma. Več kot je mislil. Njegovega mesta ni več. Že davno je potonilo v povprečje. Ni se več vračalo, karkoli je že bilo. Še dvanajst mesecev. Kola ni več bilo, vrba se je ritmično pozibavala, le na koncu ji je zmanjkalo. Ni vedela kaj.

Piše: Frnihtan Nejče

18

www.sigacan.net


Pism, wad ne beside

Swenarije, traparije, tagatije, usaka te pa sajm zwije.

Ajnkat, že douga nazaj, se wad nejč ana besida prmaj. Tak tagatna je bla widet, de sa wsi til wad nje zwidet.

Ana je namarna, ta druga je nasramna, ta trejče pa ma marna. A je kiera buli, a je kiera slabi? Ana paše zjutre, ta druga ma pad nuč, ta trejče ma pa muč. Swenarije, traparije, tagatije, usaka te pa sajm zwije.

Siga’čan 37

Tagatije

Ki je tak nazaj drži, ki wse se i u glaj gadi, ki bi wana rada dja, a bi se le panawla? Neč ki dast se ni wazera, ni blu widet, de če neba. De bi ti kešna welawa, de bi imi prazna glawa. Pal an dan se i je zatilu, de se bi i ma wabrnilu, se je wakul zasuka, pa čest druj pamin rata.

sigacan@gmail.com

19


Z-WODNIK

Z-WODNIK

Z-WODNIK

Z-WODNIK

wic

- Gaspa, zaki je umrou waš ta prej muoš? - Zatu, ka se je zastrupu z guobam, gaspud sadnik - Pa ta druj? - Tud wan se je zastrupu z guobam - Ja ki pa ta trejč!? - Wan je jemu pa nesrejče. Je padu pa stapnicah. Ni teu jist guob.

Siga’čan 37

SUPERCITAT

“Bulš da kalin u wad kot wada u kalinu...” Bajro Modromisleči, nekoč ob reki Idrijci

CERKNO POMAGAJTE RAZBITI TA ZAČARANI ZAPRTI KROG Čeprav bi si lahko zunanji opazovalec in opazovalka mislila, da je kolektiv Siga’čana zaprt krog asocialnih posebnežev in čudakinj, je to na deset tisoče svetlobnih let proč od resnice. Ravno nasprotno, kolektiv je željan novih vedrih obrazov ter svežih idej, ki bi prepihale naše ustaljene navade ter pogled na ustvarjalnje kot tako. Zatorej, poiščite nas na ulici, ali pa nam pišite na v tej številki Siga’čana večkrat omenjen e-naslov.

.................................................. In vedite...

 opazujemo vas... www.sigacan.net


kud cerkno sigacan 37  

INFORMACIJSKI MR(A)K V VSAKO VAS januar ‘07 / leto VII / izhaja ko se mu zljubi / zastonj sigacan@gmail.com VEDNO ZA, NIKOLI PRED KONKURENCO...

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you