kud cerkno sigacan 36 by Bok Sigadski

Siga’čan 36 VEDNO ZA, NIKOLI PRED KONKURENCO...

AMPAK SAMO ZATO, DA JO LAHKO BRCAMO V RIT!

oktober ‘06 / leto VI / izhaja ko se mu zljubi / zastonj

Siga’čan 36

dwojezičnast na crklajnskm dvojezičnost na cerkljanskem sigacan@gmail.com

KOLEKTIV SIGA’ČANA:

Siga’čan 36

Tirolski Jodlar - glawn m pa ta zatežen urednik inu kolumnist Debeu na Mažganih - tehničn urednik m pa pisnk Da Sivi - wad zdej le hadabn urednik m pa wiečn dic Frnihtan Nejče - kolumnist wad lih n pičk zgoblenga ﬁlozofa Padplat - uradnišku pateptan kolumnist, ka ma rad nage nagie 3D - dwi unajn dwojčic, ka se jema kar suče wad wesejla Matraunk - še ana pisnška dušca našga kolektiwa IZDELAWA GRBA - Šrauf IZDELAWA STRANI NA PAJČEN - Da Sivi, pamuč - Tirolski Jodlar KOMISIJE ZA CENZURA - Wsi prod anmu, adn prod usem LEKTORIRAJNE - Bi blu fajn, ja Cajtnh je tiskan na 110% nerecikliranmu papirju, prspiwama kot panawad h uničejnu ekosistema (Siiikaj siikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Alge u murje!!! Nafta nad tjulne!!!) Vsi teksti sa avtorski, razn, če ni izrecnu napisanu, de sa ukradeni! Wad nas lahka kradete, dukr napišete, komu ste ukradl, a zastuopte a ne? Če pa tu slučajnu “pazabte”, was boma že pajeskal, na skrbte. Slovenija je mičkena, swit tut, Sigade sa pa ta wejč! ZAHWALA: Kolektiw Siga’čana se iz dna srca zahwaluje usem wam, ka nas prenašate - na dama se, hwala.

U-WODNIK Mnogo let je že minilo odkar Siga’čan tlačani in pod sabo potiska nič hudega sluteče koščke nerecikliranega papirja in se Apelovsko nastavlja množicam na ogled in rešpekt ter jim nosi razsvetljujoče permutirane črke v rulji karseda všečni interpretaciji. Zadnje čase si je sicer vzel dodobra zasluženi in pod nobenih pogojem vprašujoč počitek in počasi znova naskakuje misli in ume čitavcev širom rodne grudi. Nekako se je nehote razvila situacija, da vedno ko pero uvodnjak pisoč v roke vzame moja glamurozna malenkost, beseda naleti na mehko in kosmato podlago v temi o pajčevinasti oziroma spletni to je 010110101001 predstavitvi našega cajtunga. Čemu je tako je verjetno v domeni večjih mistikov, a o tem spraševati se je kot bentiti nad s kekec pašteto mastno namazanim kruhom, ki vam je ravnokar zgrmel z rok na napačno stran talne podlage, ki ste jo kot po naključju ravno nameravali počistiti takoj po, sedaj facialno ležeči, malici. In kaj imam navsezadnje lepega povedati o tej z moje strani ničkolikokrat prežvečeni temi? Kot ste mnogi med vami nekako verjetno pogruntali (če ne, se ne sekirajte), nastaja nova (spet) vsemrežna reprezentacija našega nefarbovitega cajtnga. Kaj pa naj o njej omenim kot to, da bo še lepša, preprostejša, uporabnejša ter oko roseča? Mogoče še, da bo odslej bolj taktično ažurirana (besedo »taktično« si lahko poljubno razlagate. V času ko to berete bi že morala biti nared, če pa ne, počakajte še kak teden. Saj bi vam dali točen datum, a bi ga itak prekršili, tako da se boste morali zadovoljiti s tole ravnokar podano razlago. Rad bi za konec nekako še podal nekaj, kar se ne toče tako rigorozno moje se dostikrat obdelane tematike. Mogoče ste opazili, da se je podoba cajtnga nekako spet malce spremenila, to gre zahvala, da sem predal oblikovalski bič Debeumu na Možganih, ki te velečastne funkcije še ni posedoval. Upam, da ste zadovoljni z novim izgledom, še naprej se bomo trudili risati vam nasmeške na lica, da boste nas lahko čimlepše mazilili z miro ter nas častili kot si zaslužimo. Ava!

tinta kuru:

   www.sigacan.net

Falauze

na kop zbraw: kolektiw Siga’čan

Crklajnska infrastruktura raztura. Naša preljuba kotlinica se razvija v pravo malo velemesto, zaradi potreb vse večjega prometa se je dodalo nov semafor, ki preprečuje navale množic in ureja promet za čimboljšo izkušnjo vožnje po našem mestu. So tudi še neuradni podatki, da se na istem mestu koplje za podzemni metro, ki bo ljudi karseda hitro prepeljal iz enega konca na drugega, zmanjšal promet ter razbremenil parkirišča. Rally namenjen IZKLJUČNO nosilkam XX kromosoma. Kot vsako leto, so se tudi letos z vseh vetrov Cerkljanske zbrale nosile XX kromosoma, ki jim po žilam teče tekmovalna kri. Tekmovalnosti očitno ne manjka niti ženskemu delu uredništva naše revije. Ker

je moški del izrazito pasiven in netekmovalen (beri:len) se ne udeležuje takih tekmovanj. No ja po pravici rečeno: Nekateri posamezniki (naj ostanejo neimenovani) so se prijavili in pomešali med nežni spol upajoč, da se bodo zlili z množico estrogena okrog sebe. Ni jim uspelo, saj so bili na preverjanju razkrinkani z razlogom, da so preveč poraščeni, da imajo prepredke lase in nekam preglobok glas. Presneti bedaki! Torej nadaljujmo: Naša dekleta - travniške cvetlice so se rallyja udeležile z avtomobilom, ki je zakamuﬂiran izgledal kot travnik. Da so se vožnje lotile zelo profesionalno priča to, kako so si razdelile naloge: Najprej seveda voznica, zraven je sedela kopilotka, zadaj navigatorka (ki je usmerjala dogajanje) ob njej pa je bila animatorka, ki je skrbela z dobro vzdušje v avtomobilu (prepevanje, družabne igre...). Vozile so počasi, previdno in sproti preverjale stanje na terenu, kajti proga je bila polna pasti. Niso se obremenjevale s tem, koliko sotekmovalk je prehitelo njihov avto. Na cilj so prispele srečno in zato so svojo nalogo odlično opravile. Bravo punce!

Siga’čan 36

Telewizje. Na Sigadah je tuk padu standard žulejna, de si usi na mrje prwašit weč LCD telewizje wad premiera 1m. De pa bi bli usi deliežni usaj an kančk wesele, de bi widl, kaku zglieda tu na tač welič reč, se je najdla dabra duša, ka ima telewizje na waknu waprta nuč n dan, de si lahk tud watrac wagliedaje, kaku je, če gliedaš telewizje na tel ta naj tehnologij.Čeprou Siga’čani še skuz nisma pagruntal ki je tak najga na tem.

Črna štrina. Usaka wos je spremenila saje farba, ka se je učas ga da neh prhajalu pa siwih štri-

sigacan@gmail.com

nah, sa zej useruot črne (ka sa blezu bel zdrawe), pa še garke štrine. Pa srid se najdeje pa ane take črte, ka sa nejč pouhne, kuot sa pa tud na pou prazne.

Siga’čan 36

Cmokalo se je. Zopet je potekalo tradicionalno CMAKajne tokrat v novih prostorih, katere se je v maksimalnem trudu v minimalnem času odlično uredilo, da se je lahko izpeljalo zabavne večere polne ljudskozabaviščne glasbe v katerih se je rulja veselo nabirala in izvajala svoje tradicionalne karafeke. iiin dobitnik letošnje Bevkove nagrade je med drugimi tudi... KUD Cerkno! Dolgopričakovano se je končno zgodilo! Denarno nagrado smo sicer že naslednji dan zapili (hik!), plaketa pa uokvirjena visi na steni, v prostorih kulturnega društva (ki vključuje delovne prostore in dvorano), se pravi v 3x3m veliki sobici, na domu predsednice društva. Govor, ki ga je za slavnostno prireditev zvarilo uredništvo Siga’čana si preberite na naslednjih straneh. Boste že sami poiskali kje točno, saj cajtng nima 100 strani! Naj omenimo še to, da smo bili po podelitvi vabljeni na zakusko oz. večerjo, kjer smo sestradani in lačni, kar smo tako ali tako vedno, pojedli vse, po dolgem in počez in na koncu še po pasje polizali pladnje. Seveda pa ekscesov ni manjkalo. Tirolski Jodlar je večerjo motil z glasnim riganjem, Frnihtan Nejče je ostale povabljence razburjal (oz. predvsem njihove želodce) s pripovedovanjem nagnusnih šal. Celo vedno vljudni Padplat si je privoščil oslarijo in je s konjsko brizgalko, ki jo je napolnil z vrhunskim vinom, brizgal po nič hudega slutečih, mirno-v-večerjiuživajočih gostih. Pa tudi ostali niso bili dosti boljši. Da si ne bo kdo slučajno domišljal, da ima s strani uredništva kakšno

protekcijo! Mački se guonje. Na Sigadah je spet cajt, de se mački guonje. Sam je ratau an problem, ka je skuz weč kastratau, tak de ta prawi kmiečki mački, ka imaje še ki za pakazat, nimaje weč tačga wesela skakat da wakul. Tak de tud mački nisa weč tistu kar sa bli. POZOR! Ta novica je kandidat za „novico stoletja! In nenazadnje še najbolj pomembna novica. Gre za novico, ki prekaša vse ostale novice ali po domače rečeno za „superfalauzo“! Tako dobre novice ne boste zasledili nikje drugje, zato odnaročite vse brezvezne tračarske časopise in revije in se naročite na Siga’čana ter v to prisilite še vse vaše znance (uporabite vsa sredstva, če vas res ne bodo ubogali!). Slovesno razglašam: Rodil se je prvi član nove generacije nosilcev sigadske plemenite krvi! Da, prvi izmed mnogih, ki bodo svet popeljali v boljšo prihodnost! Ugotovili smo, da njegovo ime izvira iz stare grščine in pomeni „prijatelj konj“. Mi pa takole rečemo: prijatelj materiala za horseburger bo vedno tudi naš prijatelj! Čestitamo novozapečenima staršema in želimo jima, da bi malčka znala vzgajati v duhu sigadske superiornosti! Malemu pa izrekamo dobrodošlico ob prihodu na ta zagamani, vendar tudi čudesni svet!

www.sigacan.net

r e a k t o r a n

Uwod Blagrujema Wasdruge za wasmišlejne našga sizifawskga pačietja, ka se je manifestieralu u waš nominacij pa padelitu nagrade. KUD Cierkna je sestawlen z glidau, ka se kažeje u gledališču: Teatr NKUL, Strila z jasnga; ﬁlmu: TV R.E.T., SEDZ production, Bogu za leđima; musk: Barehanded, Kant awtor pa literatur: Siga’čan; festiwalih: PVC festival, TRAKulja; pa usakulitnih pačastitu wažnih dniewau: Bevkov dan, Ta veseli dan kulture … pa kajtih, kajtih indiwiduumau, ka delujeje za dabru useh. Jedra Čeprou use patieka u placu, katierga namembnast na ustriza naš (zej ma pawidal pa štedieranu, de ma slišet bel pametn) multifunkcionalni naravi in vseobjemajoči omniprezenci v Cerknem. Sistemska neurejenost funkcije namembnosti prostora nas kreativno inhibira in urzupira, da našo opravilnost transcendiramo med cerkljanski populus.

Siga’čan 36

S i g a

Ki pawidat?

Raja z nami raja. Povezovalni element kulturne manifestacije zategadelj postane simbioza raznolikosti pojavljanj kolektiva. Apel, vsemirju! S primernejšim primarnim funkcionalnim okolišem se bo naša aktivnost eksponentno množila, evolvirala in brstela. Ergo, de pawzamema! Nagrada, paimenwana pa awtorju, ka je wažnu zaznamowau cajt represije, ka je bla damača besida skrita za dourmi damou, pregajnena pa zatierana. Upau si je ustat pa pawidat, ki misle, na glas. Tu zapisat na papier, čeprou je twiegau, de na kocka pastaj saje swabada, ka mu je bla wečkat tud uzieta. Wesiel sma imiena, ka ga nuos ta nagrada. Truoštama se, de nam bo z z glawa gar ratwalu nadalowat dila, ka ga je že douga nazaj začieu. Nkul na bo pa na smi bit kamplenu.

sigacan@gmail.com

Ta jezičn duhtar

Siga’čan 36 36 Siga’čan

eč ni blu tak kot se je zdilu še menuta nazaj. Wan je gliedau wos bieštr waklu, pa se truoštau, de pride kier mimu, de mu boda dal za wablejčt, de bo lahka spet skaču če na kanc suta, kuodr ga je čakalu tu, kar je bi widu ntu sajneh. Sam lih danc ni tilu bit benga wad nkuodr. Ležeu je tam na puosl, pa čakau, de se bo ki spremenilu. Pa je s cajtam le zgruntau, de na bo skuz use hadilu h nemu, de mre tud wan kam stapit. Pa je stapu, wagrnu si je tista rjuha wakul gale rit pa skaču skuz wakna, de ga na bi widl. Umis je bi že na sue pazabu, kar si je bi mislu prit, zatu ka wan je widu, kam naprej. Douga cajta je hadu, kar je naajnkat na anmu štreku widu wabejšene cujne. Lih nawe sa ble, pa lih se mu ih je zatilu wablejčt, ka tak je bi lih n ma nespaduobn. Skaču je če da neh, ih spraju dal. Pa lej ga, a mu ble lih prou. Bla je tu čest nawa zatahmašna wablika, ka je bla lih ajnkat našena pa neč weč. Pačutu se je ta prejkat u žulejnu

četrt diw

kot kešn gaspud. Edinu kar mu je še majnkalu, sa bli taki lipi šulni, ka bi pasal h tel sij wablik. Sewide, srajca je bla lipa bila. Hmal je bi pršu da wasi, čier je blu use praznu. Kot de bi duhowi paidl use, ka sa bli žwil tam u ne. Lih pred ana wad bajt, ka je bla u sammu centru wasi, sa se sutil taki lipi fajn lakierani šulni. Uča se mu je kar prlima gar na neh. Hitra pa palahn je pršu če da neh, ih nataknu kar na basa naga pa laufau, kar sa ga nesle naije. Sam bi je problem, ka ni bi jemu žekuonau, sa ga bli šulni zla hitra da krwi wažulil. Wos wažulen se je znajdu srid trawnka. Neč weč ni tak z weselem laufau. Pa jesk se mu je tud tuk padalšeu, de ga je wliku že da pa tleh. Jejej, je blu smišnu widet, kot d e b i

www.sigacan.net

spisaw: Frnihtan Nejče

GROZLJIVE ZGODBICE JODLARJA TIROLSKEGA: ALI LAHKO ZOMBI PREŽIVI KOT FRUTARIJANEC? 2. del Kako kaj vaš dolgoročni spomin? Ne ravno najbolje? Naj vas potolažim, tudi meni dostikrat zgodi, da hitro pozabim, recimo, da sem nekaj že napisal, zato se potem ponavljam. Kako kaj vas dolgoročni spomin? Ne ravno nabolje, kajne? Sprašujem zato, ker me je prijelo, da bi na začetku na kratko povzel dogajanje v prvem delu zgodbe. Saj veste kot v žajfnicah, kjer na začetku vsake epizode prikažejo najbolj napete dogodke iz prejšnje. Mi seveda tukaj ne bomo razpravljali o kakih bedastih milnih mehurčkih, ampak gre zato, da vsi skupaj vsaj malo osvežimo naše spominske kartice. Skušal bom biti kar se da kratek in ob enem povedati tisto bistveno. Torej tako: Bil je nekoč nečimrn zombi z vzdevkom Šibica, ki ni maral možganov, želel si je postati frutarijanec, rad si je ogledoval modne revije in si želel postati podoben suhljatcem na slikah. [sedaj si obvezno predstavljajte, da slišite fanfare v ozadju! Slišite kako razglašeno igrajo?] Neverjetno, kako sem dober! Klobaso, za katero sem v prešnji številki porabil stran in pol, sem tukaj tako lepo povzel v enem stavku, da so mi kar solze privrele v oči. Kaj pa morem, če sem tako frdamano čustven... Šibica je bil potem, ko je odložil revijo že zelo trdno prepričan, da mora, s

sigacan@gmail.com

Siga’čan 36

an zla prepozden slan jamrau srid trawnka. Na hitra je je pabekau če da ta bliži kazla, se zlieknu na snu pa zaprou saje wači. Sajne sa pršle hitra, kot use ta prejšne dni. Nisa ga spustile, de bi se sploh spačeu. Sejneu je, de je srid murje na an ladij, ka njenga imiena ni wideu. Na ne je bi čest sam. Ta ladje je bla welika, dast wejč kot Purzn. Purzn je bla najwejč rič, ka je je bi wan da takat widu, pa še sam ni widu či, le zdilu se mu je, de je tu tu. Kar naajnkat se je ga nad nemu zrisau an tak welk črn wablak, ka ni wabitau prou neč dabrga. Jezk se mu je še tuk zdalšeu, de se je ga na nega ulawila ana riba, ka je pagliedau čez ruob ladje, de bi widu, kuk ima dal da murje. Tu pa ni bla čest nawadna riba. Tu je bla, kaku i že praije ldje drgač, ta zlata ribca. Patiegnu je jesk h seb, de bi si wagliedau, ki se tak suti dal na kanc, ka se ni bi neč zmislu, de bi si ki kešnu kawajne dajeu ntu nega. No, ka ga patiegne gar, začne tista rič trabezlet, de je ni blu za ustajt. Dja mu je, de mu spoune tri želje, če je sti. Ni widu ki nardit, se je wadlaču, de i ugadi, de bo lahka šla. Ta prej si je zaželu, de bi se znajdu u tist mej, čier je blu tawžnte drewies, de bi lahka spruobau tiste rcnje, ka sa mu ih prnesl tisti čudni duhowi. Waprou je wači in bi je tam. Niki ga je čakalu, še niki libiga, kot si je bi mislu, de bo. Ana lipa dekle, ka je u rakah imi tiste rcnje, pa zej wad neh ni le sejneu, zej ih je risnu spiu. Sam zasmejalu se mu je. In že je bla to ta druga želje.

Siga’čan 36

pomočjo prehranjevanja z izljučno sadjem, shujšati. Ne pozabite, da je bil že precej suh in da, zato tudi vzdevek Šibica. Če bi si nadel rdečo kapico, bi se gotovo lahko skril v vžigalično škatlico in ne bi ga odkrili. Problem bi verjetno nastal takrat, ko bi kdo z njim hotel prižgati cigareto. A bolj ko si je razbijal glavo s tem, manj realno se mu je zdelo, da bi zombi kot frutarijanec sploh lahko preživel, zato je to zamisel zaenkrat raje opustil. Ostajala pa je želja po sloki, vitki postavi. Ogledal si je svojo koščeno postavo in zajokal. V lastnih očeh namreč ni bil nič drugega kot svinja debela zavaljena, visokokalorična špehbomba, karjola sala, lonec najbolj mastne zaseke in ogromen kos obilno nadevane ocvirkovice. Njegova želja po vitkosti je še narastla in če bi obstajal naprava za merjenje intenzitete želja, bi števec gotovo eksplodiral. Kako torej shujšati? Najprej je pomislil, če bi občasno vtikal prst v usta ter sem ter tja priložnostno bruhal. A ker te to vtikanje prsta v usta hitro zasvoji in hočeš potem to kar naprej početi (pomislite, kako neestetsko se vam zdi naokrog hoditi s prstom v ustih?), je idejo o takšnem način doseganja idealne postave raje opustil. Odpovedal se je tudi kakršnimkoli športnim aktivnostim. Zombiji se premikajo zelo počasi in neverjetno veliko časa traja, preden jim uspe pokuriti kakšno kalorijo. Dejstvo, da bi takšno kurjenje špeha zahtevalo preveč časa (in truda), ga je hitro odvrnilo od tega. Moral je najti nekaj kar bi imel ekspresen, dolgotrajen in zanesljiv učinek. Ravno v tisti modni reviji, po kateri je listal je bil objavljen oglas za nekakšno kremo, s katero se namažeš po željenem delu telesa in bojda, po obljubah proizvajalca, nemudoma shujšaš. Torej če hočete manjšo rit, samo nanesete kremo in .... voila! že postanete lastnik lepo oblikovane atletske riti. Mogoče vas moti „pivski“ trebuh. Nič ne de! Nekaj čudežne kremice in že vaš trebuh prepredajo same mišice ... Če ste nežnega spola (in ženska) in vas motijo preširoki boki..nič ne skrbite, namažite se in nato s šiviljskim trakom vsaki 2 minuti zmerite obseg bokov, boste videli, kako se bo ta vztrajno manjšal! Dasiglihno si je Šibica bolj kot vse drugo želel zmanšanja indeksa mase, zombije po prirodoslovnem drevesu štejemo med zelo skeptična bitja. Odločil se je, da bo ta način rešitve problema pustil za konec, če bi slučajno vse ostalo spodletelo. Podobno je bilo njegovo mnenje tudi o raznih tabletkah za hujšanje... Torej, da povzamemo zgornje ugotovitve: Za hujšanje je potreboval nekaj z intenzivnim, takojšnjim učinkom, s čim manj truda, nekaj kar se ne namaže (krema) ali kar se ne na kakršenkoli način poje ali s tekočino popije (tablete ...). Ampak, kaj bi to še lahko bilo? (vsekakor se še nadaljuje)

www.sigacan.net

LENA MAGDALENA: Nepristranska vedeževalnica (3. del)

sigacan@gmail.com

Siga’čan 36

Zadelo ga je kot strela. Je to resničnost? Se to sploh dogaja? Je pravilno kar dela? Ali bo s tem lahko nadoknadil najlepše tedne svojega žalostnega življenja? Taka in drugačna vprašanja so se porajala v globini nedolžne duše ter mu napolnila misli. Ni se jih znal znebiti. Posrkala so mu vso moč in ga pustila na milost in ne milost. Le se kanček razuma se je zavedal, da mu ni ostalo več veliko časa. Ukrepati je moral hitro in odločno. Kakor, da bi ona slišala njegove skrite misli, ga je že začela vpisovati v računalnik v datoteke pod naslovom Vrnitev osebe. V tolikih letih veselja do te službe ni izgubila. Vsak dan je spoznala mnogo ljudi. Na začetku vse te ljudi, moške in ženske, ni ločila. Prav tako se nanje ni ozirala, kasneje pa je spoznala, da vsak prinese svoje tegobe. Že če jih je samo pozorno pogledala, je lahko razvidela, zakaj so prišli. Vsi pa so imeli isti razlog: znebiti se temačne preteklosti. Vendar pa je bila na žalost uspešnost odvisna od posmeznikove osebne moči in poguma. Tudi njega ni spregledala. Njegov raztresen pogled in nemirni, celo nepotrebni gibi rok so ga izdali. Iz te svoje igre z domišljijo jo je nazaj v realno Nepristransko vedeževalnico iztrgal dobro znani stavek, ki je z zamolklo rdečo barvo utripal na sivem ekranu. Cop. Jolanta ji je velela naj ga pošlje naprej. Z nedolžnim glasom, v katerem pa je bilo že čutiti kanček utrujenosti, mu je nakazala kam naj gre. Naredil je korak proti edinim vratom, ki so bila na nasprotni strani njene mize in neslišno so se mu odprla na stežaj. V trenutku so ga vse misli zapustile in tudi glava ni bila več težka tako kot prej. Prepustil se je toku dogajanja. V sobi, v katero je vstopil, se prvi hip ni znašel. Neke čudne aparture na levi so skoraj zakrile pogled na majhen hodnik, ki se je nadaljeval v sosednjo sobo. Kakor je čakalnica izgledala zanemarjeno, je ta soba kar blestela v čistoči in sijaju. S pogledom je sledil stenam od hodnika proti desni ter analiziral vsak košček stene. Rumena barva ga je kar ščemela v oči in komaj je opazil slike, ki so visele na skoraj nevidnih nitih. Podobe na slikah ga niso prav nič zmedle, čeprav so vsiljivo strmele v njegove oči. Naredil je korak in na njegovo veliko začudenje so mu sledile. V nekem trenutku se mu je celo zazdelo, da so se v njihovih očeh zaiskrile drobne iskric, ki so ga neopazno posvarile. Hitro je pogledal dalje in le preletel veliko omaro polno težkih in debelih knjig. Pred oči so mu prišle povesti o čarovnicah in vedeževalkah, starih in zgrbančenih, z dolgimi ter koščenimi prsti, okitenimi s prstani simboličnih pomenov. Na veliko začudenje pa je pred sabo zagledal mladenko srednjih let. Na nežni beli koži ni bilo niti sledu o kakšni bradavici. Dvignila je pogled, ga pozdravila in z lahno kretnjo pokazala na stol poleg njen mize. Tiho ji je odzdravil in kakor začaran ubogal ukaz. Nekaj sekund je še pozorno gledala liste, nato je pozornost zopet usmerila proti njemu. “Psihološke teste, ki sem jih davi dobila, ste opravili izredno dobro. Pa vendar to ni vse. Se zavedate tveganosti vaše odločitve? Kajti zavedati se morate, da za posledice ne odgovarjamo mi.” Dodala je še pomeljiv pogled in rahlo našobila ustnice. Sama se je dobro zavedala posledic, vprašanje je bilo le, kako dobro se jih je zavedal on.

SPRE-WODNIK

TIROLSKI JODLAR V NAROČJU DVEH DANSKIH DVOJČIC PREDSTAVLJA DOVTIPE, ŠALE MALE IN DOMISLICE TEGA POLETJA: Ti teče voda u grlo? – Zapri usta. Z ajdovo kašo se je znašel v kaši. Res Arsen Dedič navija za Arsenal? Kaj tebi trda prede? Volno? A morajo rokometaši nujno rok poslušat? Seveda ne, saj se igralci golfa tudi ne vozijo naokoli samo z golfom. Večkrat je vagal svojo bundo. Nič čudnega, da so mu pravili vagabund.

Siga’čan 36

Toliko so ga hvalili, da mu je stopilo glavo. Ker je živel v bloku, je vedno imel blokado, ko je želel kaj povedati. Baje je križarske vojake rado štihalo v križu? Nekoč so v starem Rimu v ulici Lešnikov živeli Pistacij, Arašidij in Kikirikij. Poznali so jih kot družino Nuts in skladno s svojim priimkom so tudi živeli.

Bejžma u Rim...

Ker je otrokom v šoli zmanjkalo navadnega listov, so svoje risarije predstavili na morskem listu. Vedno je bil len, brez razlike, poleti in pozimi, bil je zimzelen. Zimzelenoba je motila njegove sosede, njemu pa ni bilo mar.

K 10

SPRE-WODNIK

SPRE-WODNIK www.sigacan.net

SPRE-WOD

SPRE-WODNIK

SPRE-WODNI

NATO PA DVE DANSKI DVOJČICI NAŽENETA TIROLSKEGA JODLARJA IN ŠE SAMI NAPREJ STRESATA POGRUNTAVŠČINE ŽIVALSKEGA IN ČLOVEŠKEGA TIPA: Zakaj se levi ne levijo? Ker hočejo levji delež od prodaje kože! Nisem še videl kače, da bi se razkačila, ko ugleda kačjega pastirja, se pa razkači, ko dolgo stoji v kači, čakajoča na ogled plesa kač kolegic. Ali ježi uživajo v ježi? Je riba vedno zdrava kot riba ali se kdaj počuti kot riba na suhem?

Gugalnemu konju se ne gleda v zobe, niti se ga ne vpreže v voz.

Siga’čan 36

Poslušaj ti, tele, midva nisva skupaj krav pasla.

Kupil sem obutega mačka v žaklju, ki me je pestil celo jutro. Pes ptičar je živel kot ptiček na veji, saj je služil od ptičjega mleka in užival v ptičji perspektivi. Zajec, plah kot se za zajca spodobi, se je odločil, da bo tičal v grmu, dokler ga ne uporabijo za sezuvanje škornjev. Pes jazbečar je bil popolnoma na psu, saj je edini vedel, kam sosedov pes taco moli, ko je kramljal s prijateljem jazbecem.

NIK

SPRE-WODNIK

sigacan@gmail.com

SPRE11

Siga’čan 36

Štuorje wad anga kanca štreka piše: Frnihtan Nejče

An kanc štreka je sam pa seb zla nepanucna rič, se če je lih tuk doug, de se ga še zmežlet na da, ni prou za bena rič. Pa ta druj stran, če je predoug, de ga dwi ur mataš, se ga tud na da za ki zla panucat, ka prit pade nuč, kot ga ti ta prejkat zamataš. Zej, če je pa lih prou doug se negowa panucnast zla zwejče. Čeprou u switu, ka se neč weč na wieže, še ldje skuz mejn, pa le sami matawilje wakul pa switu, ka sa pa sami pa stari, se pa zamisleje, sam wad tega ni danc gawarejne, je tud ta štrek ma pad wprašajem. Učas, ka ni blu za žeble, se je wezalu use. Wad kazouceu, da palic, pa tud lbjezn se je weza. Zdej mre use bit u sekund narjenu, pa tud mre bit trdnu, de nej bi wabstalu za stu lit, čeprou se na kanc skaže, de je še bel začasnu, kot je blu, ka se je še use skop wezalu s štrekam. Štrek ima tud ana zla pozitiwna lastnust, tu je, de se s cajtam wagunca, pa se lahka dwa, ka sta čest skop tud ma sahseb sprajta, sam sta skuz še skop. Tak de se mi zdi, de bi mogl štrek wečkat panucat, kot ga nucama danc. Učas se je nucalu štrek tud za snu pa za drowa sprawlet z gričeu dal. Se tu ni bi nawadn štrek, je bi pleden z želiza, sam kanc kanceu je jemu paduobne lastnust kot un s kanaple, al s česa je bi že. Teleferika se zej zdi čest preweč komplicierana, zej je triba use imit pr rac, zatu, ka se namdrujm usem mdi. Zatu je tud štrek spadriwnu tejst lem, ka za nega praije, de te prlima u treh sekundah. Čeprou jest čest neč na wrjamem, če tak hitra prime tud zla hitra papsti. Sam tu ni wažnu, ka tu je štuorje wad anga kanca štreka, ka se bo prou na hitra kamplila, ka če ne bi se zawlikla, pa bi bla douga kot štrina, pa bi je spet lahk zwezal u štrek, ka bi bi panucn za ... Dast wad tega. U glawnem, štrek je bi in bo wečpanucn.

www.sigacan.net

PADEC LETA

  

Kajti, kdo pa ve kdo so oni in zakaj to vejo, verjetno so imeli kako slabo izkušnjo ali pa dobro, navsezadnje. Uglavnem, ta naš junaček je izredno iznajdljivo bitjece…, ne da bi hotel z oznako bitjece mojega protagonista kakorkoli devalvirati, saj navsezadnje je nekakšen produkt mojega truda, no tudi produkt se ne sme jemati kot mehanizacijo potencialnega človeškega bitja, čeprav tako daleč, da bi določili vrsto še nismo prišli, vsekakor ima izredno človeške lastnosti, navsezadnje je lahko poosebljen kakec, katerega padec leta je bil pač verjetno edini padec, ki ga kakec doživi (razen če ni storilec angora zajec, ampak pustimo detajle). Ampak to sploh ni ta padec o kateremu naj bi se govorilo, je pa dobra ideja in reprezentacija kako lahko stvari zaidejo. Brez skrbi, smo na pravi smeri. Naš junaček se pravi se je stvari lotil, vsaj od pričetka, na zelo vzpodbuden način, vedel je da… no, to je tudi

sigacan@gmail.com

Siga’čan 36

Kot pravijo stare zgodbe, se tudi najbolj vztrajnim in sploh pedantnim osebkom občasno pripeti, da stvari, ki bi sicer morale delovati več kot odlično, postavijo tam kjer sonce ne sije. (Ne, to ni tisti ﬂek zemlje ravno ko pripelješ čez kladje.). Kaj se je pripetilo junačku nadvse senzibilne narave, da si prilepi oznako čez zadevo, ki jo devalvira v nič hujšega kot padec leta? Tragika se prčne z malim spodrsljajem, pravijo. Kdo natančno to pravi ostaja zagonetka, od vekomaj so obstajali »oni« ki pravijo, bojda že od ne vem kdaj, da so stvari take kot so. Ne sicer, da bi to imelo kaki hudi impakt na prihajajoči pripovedni niz, je pa lepo vedeti, da vedno kadar je treba kako ﬂoskulo popolnoma opisati, ne da bi pri tem sploh povedali kaj je. Preprost obstajajo neki »oni« katerim naprtimo nehvaležno vlogo nosilca omnipresentnega znanja davnih let in pri tem še de facto razbijemo možnost replike.

Siga’čan 36

nekakšna predispozicija, svojega junaka označim za junačka in avtomatično se mu pripiše moški spol, čeprav, kot prej omenjeno možno personifikacijo, bi pravzaprav morali najprvo pripisati ciljnemu objektu personifikacije ženski spol. Personifikacija nosi namreč ženske atribute in take tudi prenaša na ideje in čustva ter kakce, h katerim se prilepi. Prav, če bi hotel ekplicitno poudariti, da je protagonist ženskega spola bi lahko napisal junakinja, junakica. Kako naj pa ohranim ambivalentnost? OK, ok, to res nima nič veze z zgodbo, govorimo o fiktivni osebi, spol je nepomemben. Če se zapletemo v neskončne debate o spolu smo že zgubili in potem se vsi igramo z snežonoti namesto snežaki. Nazaj k zgodbi. Kar je zelo definiralo našega junaclja v svojem poslanstvu je bila njegova namembnost… namembnost…. Ta beseda mi je všeč, kot da bi jo izgovarjal z polnim nosom, namembnost, tak debel zamašen zven ima, namembnost, ne res, zamašite si nos in skušajte reči, namembnost, totalno zakon. Namembnost… svašta…Khm, ker pa za uspešno nadaljevanje svojega … namembnost… namena,

potrebuje oviro, da jo premosti, da se potem lahko izgovarjam na eventuelno rast lika, oziroma iz ploščatega v tako imenovanega okroglega lika. Baje se danes to strašansko zahteva, da ti priznajo kakršnokoli uspešno preﬁnjeno paberkovanje pri pisunskem poslanstvu. Pa recite to petkrat nahitro, »preﬁnjeno paberkovanje pri pisunkem poslansvu« ure in ure zabave v družinskem krogu garantiram. Sem že povedal, da bi moral biti plačan na vrstico? No to me spomni na eno zanimivo anekdoto… »Ej a si že napisau?« »Ki?« »Ja, člank za Siga’čana, danc morš waddat?« »Ej lih pišem, no« »A še nis kampliu?« »Dej lih zej bom ?« »Ni cajta dej som.« »Lih še ma mi dej gmah.« »A zej boda pa usi tebe čakal al ki?« »Tulk hadu pa spet ni.« »Sej maš že preci, dej som.« »Bejš stran, pust namest!« »Dej som!« »Sam še tu napišem!« Dragi čitavci in čitavke padec leta je bil….

www.sigacan.net

Dwa dica ... -

sigacan@gmail.com

Siga’čan 36

O, lej ga dica. O. Tebe pa že douga ne. Ma ja, sm bi ležeu ma dama. Se člajk prou na vi, če je uridnu won z bajte hadit. Pa še taku grdu ureme je. A ti pa še zmjer usak dan sam to sediš pa čakaš, de bo južna skuhana, de boš jemu grund zaki greš damou? No, no. Taku pa spet ni. Jest grem damou takrat, ka me prime, de bi šou. Ne pa ti, ka s sam dama kot kešna baba. Se še tu na wiš, kešne farbe je skrjet papier, ka ti use če h ret prneseje. Hm..Sm bi slišau, de s se ti tuk wadebeliu, ka s sam to sedeu, de se t je še huojca zlamila. De nama začiel zdej, ki j blu komu h ret prnešenu. Le nahaj zej, ka tu, de sa teb h ret ki prnesl, sm se jest spounu. Se ris, zaki sva pršla zdej na ret. Pavej mi rajš, ki j’ ki najga. A je ki? Blezu, de sa najdl pišuka ga u Dewjih babah, ka sa tisti stari dici piskal na nuo. Pa kuot ti žviš, tu j’ pa ja že staru. Dej, dej, se se wid, de s sam not u

Siga’čan 36

spet na an kluopc -

bajt pa še cajtngau na dabiš. Usaj ABC bi lah učas pagliedau. A tu wiš, de boda zej wolitve? A ti zgliedam kot de sm ma naumn? Tu pa ja wim. Ma ja. Ja. ... ... ... ... Ki j’ zej? Zaki s tak tihu? Ti s začieu. Ni ris. Nahaj no, ka s kot ana opica. Pa majm s tihu zatu, ka nečeš pawidat, kjere boš walu. Ooo, ki de ne. Sam tega se na smi gawarit. Tu ti prajš. Dej no, ka m’ je prou prtisk mal gar šou, ka s’ me zdej čest zmatrau. Jah se s’ ti začeu. Mah.. A ‘uš še ki pawidau? Ma ne, bom kar šou, ka widm, de se s taba na da neč zmenit. Lih tak si kot s’ biu zmier. Če nisa volitve, je pa šurk u patic. Sam de niki dabiš pa pal drgneš ta saju. No, no. Jah neč, pa se spet an cajt nawa widla, de se wa imi pal spet ki za pagawarit. Taku je. Se se j’ blu lpu pa dougmu cajtu spet mal pagawarit. (ustaneta pa gresta) Ja, se tu maš pa tud prou. tipkownica matraw: Matraunk

www.sigacan.net

Izvleček iz govora Tirolskega Jodlarja ob 2. zasednju z dne 31. septembra letošnjega dvanajstmesečja:

sigacan@gmail.com

Siga’čan 36

Najprej bi rad pozdravil vse ponosne lastnike kos vseh oblik in velikosti, ki ste se zbrali tukaj, kljub temu, da ste v tem času polno zaposleni z nedvomno manj pomembnimi stvarmi! Danes bomo razpravljali o glavni nalogi vsakega „kasca“. Velika žalost me preveva v tem trenutku, ko vam polagam te besede na v srce. Na jok mi gre in moja želja po stoku je ravno tako velika, če ne še večja. Tulil bi, mahal z rokami ter cepetal z nogami kot razvajen mulček, če se ne bi zavedal svojega dostojanstva in odgovornosti, ki jo nosim. Škripal bi z zobmi, kajti proteza, ki mi jo je priskrbelo socialno zobozdravstvo, me žuli. V glavi me zaboli in v želodcu čutim slabost, kajti včerajšnje proslavlanje je prestopila meje dovoljenega! Da! Še bi lahko našteval razloge za svojo slabo voljo, a ker sem časovno zelo omejen, bom raje prehehal s ﬂacanjem (čeprav so ﬂancati dobri!) in prešel na konkretne zadeve. Da, dragi kosci tukaj zbrani! Dejstvo je, da je potreba po delovanju našega klubu več kot očitna. Mi ne verjamete??? Ozrite se na naše propadajoče vasi in zapuščene hiše. Slama na strehah prhni in gnije, po stenah se bohoti plesen. Zalučajte sedaj oko še na prelepa polja in zelene

Siga’čan 36

travnike. Ali opazite, kako divje so zaraščeni in v kakšne vrtoglave višine sega trava!? Dobro, človek še nekako razume, da v motornih kosilnicah ni niti kaplje nafte več, a kar najbolj boli, je to, da kose slonijo v kotih zaprašene, zarjevele, tope, skrhane in prepuščene piškavemu zobu časa. Nekatere imajo celo polomljene ročaje! Težko mi gredo naslednje težke besede z jezika, a nič drugega mi ne preostane, kot da jih izustim: Naj vas vrag pocitra, če ne boste vzeli svojih orodij v roke! Storite to še danes in zapomnite si: TO ŠE NI DOVOLJ. Začnite se z vzdrževalnimi deli: Klepajte, mažite, brusite, naj se zasvetijo vaši instrumenti ponosa ! Zato, dragi moji, šele ko boste vzeli kose v roke, boste resnično vredni naziva „kasc“ Tega naziva se ne pridobi čez noč, treba si ga je prislužiti s trdim delom, neizmernim garanjem in neumornim trudom!

Klub Anonimih Samcev Cerkno 18

www.sigacan.net

Bogatimo naš jezik skomponirali 3D Obkroži izraze, ki jih najpogosteje uporabljaš, in povemo ti KDO SI? 1. Panucn si kot: a) ta petu kalu. b) strgan waržet. c) ta peta škrpeta. Siga’čan 36

2. Bali me, kot: a) de bi me adn z rounca pa lapatc užgau. b) mačka, ka ga drista wod ta bilih hrenouk. c) polža ka se zawi, dej obojespolna žwau (more sam sebe j….). 3. Nasrejčn sm kot: a) wapran tepih, ka sej ulawiu u ršetke wod HE Doblar. b) strgan žek u dožji. c) kluč wod 13 pr matic wod 18. 4. Smeješ se kot: a) obračalnik brez zuob. b) pakašen traunk brš pad Purznam c) traktor u druj brzin. 5. Swoboden sm kot: a) jagade pad smetana. b) šparuopk na bažič. c) luč u hladilniku.

sigacan@gmail.com

6. Jezn sm kot: a) butaunči brez putra b) zarad črowa razkajfan lišnk, c) kaubojc brez karieraste srajce.

Siga’čan 36

7. Kajtkat se dilam, de spim, tud če u resnic tuhtam: a) kaku bi šou sasidu sjerk u kuhnsku wakna metat b) kaku bi tak wamaju usa plawa farba dalz majga rdejčga kaljesa c) kaku bi zamejneu vrstn rjed luči na semaforju. 8. Sitn sn kot: a) muha spad rjepa. b) gliwe kwasouke, ka suok nejče ratat mašt. c) kot dilauci, ka lih ulijeje plata, pa se pa an mačk še pa frišnmu betuonu sprehuod. 9. Taplu mi je kot: a) rib ntu pvc vrečk. b) kot naju za urati. c) kot japku u mikserju. 10. Drsi se mi, kot: b) mačku, ka sa mu nahte papulil, na ljedu. c) jeljenu pa anmu glažu Jagermaistra. d) kuhnsk cujn u centrifuh.

Rešitve na str. 22

www.sigacan.net

Siga’čan - literana delawnica prodakšn Opomba urednika: Naslednje stvari so nastale poleti na Siga’čan literarni delavnici in bi moralo biti objavljene že v prejšni številki. Ker imam, kakor vsi ,nekaj lukenj v glavi, mi rado skozi katero kaj uide. No ja, ne bomo dramatizirali. Bolje pozno, kot nikoli. Berite tukaj in sedaj!

Mali oglasi

Siga’čan 36

1. Oddam malo rabljeno morsko školjko. Cena po dogovoru! (Eva) 2. Zelena žabica z oranžno polakiranimi nohti išče prijetnega žabona za družbo. Prosim, priloži zvočni posnetek. Šifra: Ustvarjamo pevski zbor (Eva) 3. Prodam šal bele tropske lisice. (Mičo) 4. Mlada kozja družina najame garsonjero v centru Idrije. Zaželjeno je dvorišče z zelenjavo. (Matevž) 5. Prodam spojler za ta starga golfa, ajmar, ka je še uporabn m pa mal cementa, kar nam je še wastalu. Kupu bi pa ureča krampjerja. Star sm 27 lit in še kar lip. Prlaž slika (wad kramperja). (Matraunk) Reklama Revolucionarno odkritje! AKCIJA!!! LJEMPAČ Tudi vas boli trebuh? Imate tudi vi težave s spanjem, s prebavo, z dolgotrajnim spominom ali pa kar s čimerkoli? Če ste vsaj na eno vprašanje odgovorili pritrdilno, potrebujete novi Ljempač. Ker zdravo ljempo potrebujete vsaj 24 ur na dan. Ljempač – in ljempa vam bo hvaležna! (Matraunk) sigacan@gmail.com

www.sigacan.net Rešitwe z 19. m pa 20. strani Večina odgovorov A: Ste an zla fajn člauk, ka pa sicer nimate ki kajt pojma wod rabe saje šprahe, se pa zatu bel na ki drujga spaznate. Če bi pa ma pamjerkal na saje beside, bi pa tud znalu ki zla zanimijga wnz waših ust prlist. Večina odgovorov B: Wi ste pa ris an intelektualc, kajt ih pa misle, de wam ma fali. Saje beside wabračete tak, de lah tud ki čest ta šestga paminje. Brawo. Tače nucama. U resnic ste edini, ka wiste, kdu je u resnic un noj za urati. Večina odgovor C: Ste člauk, ka zla dabru zamjerkuje stwari wakul sebe. Tu znate tud dabru u beside pretapit. Waše spise pa pismce ldje zla radi bereje, no, sewide, če ste kdaj ki napisal. Wabma use bralce Siga’čana, de napišeje ana štorje, kuodr uporabje kar čimweč teh izrazau. Ta najbuli boma wabjaul pa nagradil. Swinčnik u rake pa grema. Pašlte kar na sigacan@gmail.com.

Siga’čan 36

Kosilo: Ocvrti metulji v oljčnem olju (Matevž) Malica: a.) Ocvrti kalamari polnjeni s prilogo b.) Kalamari polnjeni na žaru (Eva) Jedilniki P.S.: Pridite le, če ste dovolj lepi za našo družbo. OBVEZNA SLIKA! (Matraunk) Kje? Dobili se bomo v prelepi senci brškega spomenika. Kaj? Pozabavali se bomo ob taktih prečudovitega ptičjega petja in se zavrteli ob melodiji Sigačanovih besedil. Kdo? Vsi! Pridite, zabavali se bomo do poznih ur! Sigačan veselica Vabilo

Pisnšk kotičk

Frnihtanga Nejčeta

Asfalt

Smišnu, kaku se znajde. Same nawe rajde. Usaka olimpiada se ih an kop paklada.

Kam gre ta dalina Siga’čan 36

Kam gre ta dalina? Na ta druj kanc kanﬁna? A se nam le zdi, a use le še won leti? Kadaj se bo nardilu, de se bo ki pawrnilu, de se na bo use le zgubilu, pa se switu prepstilu. Trawa še skuz rase? Žwina se še pase? Prazne sa terase? Al sa le še sajne? Raj pazim za te wnajne? Pa an kop afnajne?

sigacan@gmail.com

risba: Saša

Z-WODNIK

wic

Ljudožerc je teu nardit samomor. Lih ta zadn cajt sa ga ršil pa prpelal u psihijatrična bolnica. Tam ga je psihiatr prašeu, zaki je teu tu nardit. “A wiste, ldi sm že set!” je wadgawaru.

Siga’čan 36

SUPERCITAT

“ja ja, glabaku u seb sm jest plitk!” Tokrat ne bomo izdali, koga smo “supercitirali”, ampak gre za neverjetno ﬁlozofsko misel, kajne. Izjava podana dne 15.10.2006 okrog 16 ure.

CERKNO POMAGAJTE RAZBITI TA ZAČARANI ZAPRTI KROG Čeprav bi si lahko zunanji opazovalec in opazovalka mislila, da je kolektiv Siga’čana zaprt krog asocialnih posebnežev in čudakinj, je to na deset tisoče svetlobnih let proč od resnice. Ravno nasprotno, kolektiv je željan novih vedrih obrazov ter svežih idej, ki bi prepihale naše ustaljene navade ter pogled na ustvarjalnje kot tako. Zatorej, poiščite nas na ulici, ali pa nam pišite na v tej številki Siga’čana večkrat omenjen e-naslov.

.................................................. In vedite...

 opazujemo vas... www.sigacan.net