Pedagoška vodja sta zapisala

“Vzemi si čas za premislek, ukrepaj pa naglo in odločno”.(Sokrat)

Posebne razmere so spremenile šolski vsakdanjik, preživljanje dnevov v »družbi zaslonov« je postala naša stalnica za dolge mesece. Že pri načrtovanju šolskega leta 2020/21 so bile razmere epidemije pričakovane, zato smo se profesorji in dijaki skrbno pripravljali na pouk na daljavo z izobraževanji na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, uredili smo AAI prijave, pripravili Teams spletne učilnice ter urejali gradiva za pouk v spremenjenih razmerah. Čeprav sem potihem upala, da nas realnost »daljave« ne bo doletela že drugo leto zapored, so se vsi upi razblinili že teden dni pred jesenskimi počitnicami. A smo zmogli, hitro smo reagirali in uporabili vse tiste veščine in znanja, ki smo jih imeli »na zalogi«. Pouk smo popestrili z dodatnimi gradivi in spletnimi predavanji znanstvenih, kulturnih in izobraževalnih institucij, ki so se prav tako prilagodili neljubi situaciji. Tudi šolske in mednarodne projekte smo na daljavo nemoteno izvajali, nastalo je mnogo odličnih IKT gradiv, za katere so zaslužni naši gimnazijci in profesorji. V posebnih razmerah smo izpeljali tudi športne dneve in kulturne prireditve: Dneve evropske kulturne dediščine z digitalnimi zgodbami, literarne čajanke, obeležitev 30. obletnice plebiscita ob osamosvojitvi Slovenije in slovenski kulturni praznik, Obisk ameriške ambasade, Dan zemlje in Dan Evrope, virtualno mednarodno izmenjavo, Odsev leta z obeležitvijo 30. obletnice osamosvojitve Slovenije ... Na zanimiv način smo na daljavo nagovorili tudi naše bodoče dijake in njihove starše ob informativnih dnevih. Nastalo je mnogo predstavitvenih posnetkov, ki odražajo energijo in dodano vrednost naše gimnazije.

Zadovoljna sem z odzivom naših dijakov, ki so pri opravljanju nalog in zadolžitev večinoma zelo vestni, poleg tega pa zelo ustvarjalni in inovativni. Vešči so uporabe informacijskokomunikacijske tehnologije; posluževali so se tudi sodelovalnega učenja. Žal so se pokazale tudi negativne plati dolgotrajnega pouka na daljavo: odsotnost socialnih stikov s posledicami apatičnosti in stisk. Le-to smo poskušali kompenzirati s predavanji strokovnjakov na daljavo in z individualnim pristopom šolske svetovalne službe in razrednikov. Profesorji smo socialno bližino z dijaki ohranjali preko videokonferenc, prav to nas je vse skupaj hrabrilo, da se znova in znova trudimo v upanju, da se čimprej vrnemo v šolske klopi in za kateder. Ravnateljica nas je tedensko spodbujala in v podrobnejši analizi z obema pedagoškima vodjema postavila dobre temelje, da je bil pouk uspešno izpeljan; zato gre ravnateljici-direktorici posebna zahvala. Za velik trud in opravljeno delo se zahvaljujem gimnazijskim profesorjem in dijakom ter njihovim staršem za podporo, da nam je skupaj uspelo.

Pedagoška vodja Gimnazije Slovenske Konjice: mag. Aleksandra Boldin, prof.

In res se vrti ... Včasih so fantje hodili k vojakom. Po prihodu domov so se zaposlili in si ustvarili družino. Dekleta so hitro osvojila izvajanje domačih opravil in skrb za družino. Vse se je zgodilo zelo hitro, običajno v kakšnem letu, dveh, po končani srednji ali pa že kar po osnovni šoli. Včasih so fantje in dekleta hodili v šolo … Učenje v razredu, praktični pouk v delavnici, delo v laboratoriju, šport s sošolci v telovadnici, druženje pri malici … Vse se je zgodilo zelo hitro. Šola je sedaj precej doma, kjer vklapljamo kamere in gledamo v majhne in velike zaslone. No, pa s tem prehodom vse le ni bilo tako slabo. Hitro si se zavedal bistva življenja. Prišla je samostojnost, sicer tudi odgovornost, razporejanje svojega prostega časa, vlaganje energije v projekte, ki so se ti zdeli smiselni. Pridobili smo nova znanja, odprl se nam je cel svet. Začeli smo govoriti »računalniščino«, »fonsščino«, »teamsščino«…

Energijo smo usmerili v nove aktivnosti. Družili smo se, čeprav se nismo, skozi cel dan. Razporedili smo si obveznosti tako, kot nam je ustrezalo, že v začetku tedna smo vedeli, kaj nas čaka v prihodnjem tednu, ustvarjalno energijo smo sproščali v svoji sobi in delavnici, svoje športne dosežke smo elektronsko primerjali s svojimi vrstniki, in seveda, »kafetkali« smo s celotnim razredom tako, preko Teamsa in se veliko družili s svojimi domačimi. Nekateri so si lahko omislili celo psa.

Novi izzivi so zahtevali nove pristope in povezave. Učitelji smo še bolj prisluhnili dijakom in oni so na nas prenesli tudi svoja razmišljanja in čutenja. Naša vloga učitelja se je razširila na vlogo prijatelja in še močneje na poslušalca, mentorja, svetovalca, soustvarjalca in iskalca posebnega znanja, ki ga sami dijaki mogoče nikoli ne bi našli. Delo se je zaradi novega načina dela selilo iz klasičnih učilnic na spletne učilnice, v virtualno okolje, podatkovne oblake in še kam. Predavanja je nadomestila komunikacija preko videokonference, ogledi videoposnetkov, vodenje elektronskih gradiv in skupno delo na elektronskih dokumentih. Tudi na takšen način smo pedagogi spoznavali do sedaj skrito, iznajdljivo in nadvse ustvarjalno dijaško plat, kateri največja nagrada že dolgo ni več samo ocena, temveč pridobljeno znanje, dober izdelek ali dobro opravljena domača storitev. Vse to bo kasneje najpomembneje za morebitni vpis na fakulteto in prihodnje samostojno življenje, v ospredju katerega bo »človek«. Ob rednem vzgojno izobraževalnem delu lahko med pomembnejše aktivnosti in ugotovitve preteklega, nekoliko okrnjenega šolskega leta štejemo: • Da so najpomembnejši zdravje, dobro počutje in medosebni odnosi, kar smo do sedaj mnogokrat pozabili, • uspešna nadgradnja vzgojno-izobraževalnih in ostalih aktivnosti ter uspešen premik iz prostorov šole na splet in podatkovni oblak, • uspešno usvajanje novih računalniško podprtih metod dela,

• močno zaupanje delodajalcev v naše vzgojno-izobraževalno delo in s tem intenzivno izobraževalno in tehnično podprto sodelovanje, • povpraševanje delodajalcev po naših dijakih, ki zaključujejo šolanje, kar je pokazatelj o odlični usposobljenosti, • sistemsko delo na področju kakovosti vzgoje in izobraževanja, • sodelovanje z ostalimi enotami ŠC na področju izobraževanja in izvajanja interesnih dejavnosti, • zelo dobro sprejeto in bogato sodelovanje z univerzami in lokalnimi osnovnimi šolami na področju ozaveščanja in prenosa znanj, • nagrade in priznanja za timsko in individualno delo dijakom in njihovim mentorjem, • uspešno zastavljene in tudi opravljene šolske in mednarodne projekte na področju strojništva ter gastronomije in turizma, ki vključujejo znanja podjetništva, inovativnih znanj, sociale, zgodovine … • kar nekaj strokovnih ekskurzij in obiskov uspešnih slovenskih in mednarodnih podjetij ter posameznikov, • več organiziranih in uspešno opravljenih aktivnosti, ki so jih dijaki uspešno organizirali in izpeljali sami, • objavljanje prispevkov dijakov, mentorjev, staršev, delodajalcev in članov lokalne skupnosti v različnih lokalnih medijih in širše.

Dobre stvari pri nas ostajajo in upam, da vam naslednje leto ne bom pisal iz vesolja. No, kakorkoli, če bomo v skafandru, bomo pač v skafandru. Mi gremo naprej!

Spoštovani bralci, tudi letošnji letopis v vaših rokah vam daje ogromno informacij o našem skupnem delu v preteklem šolskem letu in je kot takšen tudi odličen pokazatelj aktivnosti in usmeritev šole za vas, ki ste nas kadarkoli obiskovali in tudi za prihodnje generacije prvošolcev. Shranite ga na primerno mesto, da ga boste lahko ob »po spominih željnih trenutkih« ali ob morebitni vzgoji svojih otrok z lahkoto našli in se nato ob njegovem prebiranju z veseljem spomnili svojih in naših skupnih trenutkov.

Na koncu bi se še enkrat lepo zahvalil vsem, ki nam zaupate in nam pri našem delu pomagate.

Tomaž Černec, pedagoški vodja Srednje poklicne in strokovne šole Zreče