Dogajalo se je na gimnaziji

27 dijakov naše gimnazije je med poletnimi počitnicami doživelo in občutilo zgodovino, ki smo jo prej prebirali in poglabljali na učbeniških straneh. Na Brinjevi gori nad Zrečami je pred našimi očmi skozi zgodovinsko – arheološki tabor zaživel duh preteklosti. Tabor je potekal pod mentorstvom profesorice zgodovine, mag. Aleksandre Boldin v sodelovanju z občino Zreče in Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na zanimiv način smo spoznavali vsebine iz iz obdobja prazgodovine in zgodnjega rimskega obdobja na arheološkem najdišču Brinjeve gore. Dr. Matija Črešnar nam je predaval o arheologiji in nj. metodah ter zanimivostih najdišča. Sodelovali smo tudi s strokovnjaki in znanstveniki z drugih področij. Uživali smo v gnetenju gline, izdelovanju kalupov, topljenju kovin; izdelali smo glineno peč, raziskovali prazgodovinska orodja, orožja, nakit. Ogledali smo si ostanke rimske vile, okušali »prazgodovinske« jedi ... Tabor je bil kljub koronakrizi popolnoma realiziran, brez vseh negativnih posledic. Združili smo prijetno s koristnim in pridobili nova znanja in kompetence, kar smo pri internem delu zgodovine, kjer poglabljamo vsebine za maturo še nadgradili ter hkrati pripravili seminarske naloge in ekskurzijo. Ob Dnevih evropske kulturne dediščine smo pripravili tudi Digitalne zgodbe z Brinjeve gore nad Zrečami kot lep spomin na projekt PREHistory Adventure.

Ana Retuznik, 4. Ga

V projektu DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2020 so sodelovali dijaki od 1. do 4. letnika. Letos obeležujemo 6. obletnico sodelovanja Gimanzije Slovenske Konjice v nacionalnem projektu DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE, ki je del evropskega projekta. Pripravili smo ZAKLJUČNI KULTURNI DOGODEK Z RAZSTAVO in 5 delavnic z različnih tematskih področij: ZGODOVINSKEGA, ETNOGRAFSKEGA, LITERARNEGA, ARHITEKTURNEGA, LIKOVNEGA in s področja tujih jezikov (ANG, NEM) ter INFORMATIKE:

Zgodovinska delavnica: DIGITALNE ZGODBE Z BRINJEVE GORE NAD ZREČAMI za dijake – udeleženci poletnega zgodovinsko-arheološkega tabora bodo v kreativnih delavnicah s pomočjo informacijske tehnologije in pametnih naprav ustvarjali lastne digitalne zgodbe s prikazom zanimivosti z arheološkega najdišča Brinjeva gora nad Zrečami (mentorica: mag. Aleksandra Boldin, prof.) – sodelovanje z Občino Zreče in Oddelkom za arheologijo FF UL (projekt PRE History Adventure)

Likovna delavnica: DIH GLINE za dijake 1. letnika – ustvarjanje glinenih izdelkov - povezanost z arheološkimi najdbami na Brinjevi gori nad Zrečami (mentorica: Doroteja Rušnik Stramšak) - sodelovanje z zunanjo sodelavko Tadejo Vrečko

Zgodovinska delavnica in informatika: KONJIŠKI STARI TRG IZ RODA V ROD za dijake 2. in 3. letnika – delavnice medgeneracijskega sodelovanja v konjiškem Starem trgu – spoznavanje zgodovine starega trškega jedra, fotografiranje detajlov kulturne dediščine s pročelij hiš ter uporaba inovativnih pristopov informacijske tehnologije (mentorici: mag. Aleksandra Boldin, prof. in mag. Vasja Ivančič) – sodelovanje z ZGODOVINSKIM DRUŠTVOM KONJICE Zgodovinsko-angleška delavnica: MOJ KULTURNI KOTIČEK za dijake 4. letnika – ramišljanje o kulturni dediščini kot skupnem kulturnozgodovinskem kapitalu in pisanje zgodovinskih esejev, v katerih se prepletajo sociološke teorije in zgodovinska dejstva ter prevod v angleščino (mentorici: mag. Aleksandra Boldin, prof. in mag. Marjetica Štante Kapun, prof.)

Literarna delavnica: PO STOPINJAH NAŠIH PREDNIKOV za dijake 1. in 2. letnika –spoznavanje kulturne dediščine Ivana Minattija (sprehod po Minattijevi poti v Slovenskih Konjicah) in literarno ustvarjanje dijakov ter prevod v nemščino (mentorice: mag. Katja Premru Kampuš, prof.; Mihaela Ribič, prof.; Jožica Orož Berginc, prof.) – sodelovanje s TIC Slovenske Konjice

Projekt DEKD 2020 smo na gimnaziji zaključili 8. 10. 2020 s kulturno prireditvijo ZAKLJUČEK DNEVOV EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2020 na Gimnaziji Slovenske Konjice z ODPRTJEM RAZSTAVE (izdelki dijkov z delavnic) in digitalne zgodbe. Zaradi ukrepov v zvezi s covid-19, so dijaki zaključno prireditev z digitalnimi zgodbami in razstavo obiskali ločeno po oddelkih.

Ponosni smo na naše gimnazijce, ki so s svojo izvirnostjo in energijo na svojevrsten način črpali iz kulturne zakladnice, ji dodali nove dimenzije ob informacijski tehnologiji ter tako pripomogli k njeni revitalizaciji in popularizaciji med mladimi generacijami. Iskrena zahvala tudi vsem mentorjem, zunanjim sodelavcem in ravnateljici-direktorici: mag. Jasmini Mihelak Zupančič. Vodja projekta DEKD na Gimnaziji Slovenske Konjice: mag. Aleksandra Boldin, prof.

Program Social Impact Award Program Social Impact Award je v drugih državah že večkrat pokazal moč, ki jo ima mentoriran podjetniški pristop k reševanju izzivov v lokalnem okolju, predvsem pa kako hitro lahko mladi ''preklopijo'' iz dvotirnega pogleda na vodenje projektov – zgolj podjetniškega, kjer je cilj dobiček, in družbeno-okoljsko angažiranega, kjer je cilj zmanjšanje neenakosti v družbi. Na žalost pri slednjem dostikrat mladi pozabijo na podjetnost, ki pa je tisti dejavnik, ki naredi bistveno razliko med projekti, ki zgolj ''obstajajo'' in tistimi, ki celostno rešujejo probleme, kamor sega njihovo poslanstvo,« je povedala koordinatorka projekta Social Impact Award za Slovenijo, Nika Stegovec. Župan Občine Slovenske Konjice, g. Darko Ratajc, je ob tej priložnosti povedal: »Občina Slovenske Konjice s sodelovanjem v tem projektu nudi vso podporo socialno podjetniškim idejam, vzpodbuja in povezuje mlade, ki delajo ali nameravajo ustvarjati spremembe v lokalnem, nacionalnem ali globalnem socialno podjetniškem okolju z željo po reševanju različnih družbenih in okoljskih izzivov, ustvarjanju spremembe in aktivnem sooblikovanju prihodnosti«. Vsled tega je na gimnaziji v mesecu marcu in aprilu potekalo izobraževanje in predstavitev socialnega podjetništva na sploh. Dijaki so ugotovili, da o socialnem podjetništvu niso vedeli tako veliko, vsebina jim je bila zanimiva, prav tako izvedbe delavnic, ki so bile atraktivne in aktivno naravnane tako, da so dijaki sodelovali z mnenji, igrali vloge, izbirali, razmišljali in analizirali. Menimo, da so si dijaki približali vsebino, razširili svoja obzorja znanja in morda se bo nekdo od njih navdušil za nadaljevanje dela z organizacijo SLOAM, ki bo dijake pri razvijanju idej v

smislu razvijanja socialnega podjetja, še dodatno vzpodbujala, izobraževala in pomagala pri razvoju idej.

Pomočnik koordinatorja projekta na Gimnaziji Slovenske Konjice mag. Vasja Ivančič,

Gimnazija Slovenske Konjice skupaj z Občino Slovenske Konjice in SIA Slovenijo sodeluje v projektu Socal impact award. Dijaki 3. letnikov so se v aprilu na daljavo udeležili več delavnic o socialnem podjetništvu. Delavnice so potekale v okviru predmetov ITS. Dijaki so v sodelovalnem učenju spoznavali organizacijo dogodkov za ozaveščanje in usposabljanje o socialnem podjetništvu, zagotavljanju mreženja s podjetniki in strokovnjaki ter o nudenju neposredne podpore najbolj obetavnim podjetniškim idejam. Projekt mladim zagotavlja podporo pri iskanju odgovorov na najzahtevnejša vprašanja našega časa, testirajo, eksperimentirajo in za svoje podjetniške cilje trdo delajo.

Valentina Riemer, 3. Gb

Projekt skupna prihodnost v Evropi traja od leta 2018. Zadnje aktivnosti v marcu 2020 nismo mogli izvesti zaradi izbruha pandemije koronavirusa. Projekt je bil podaljšan do novembra 2021. Pri projektu je sodelovalo več kot 50 dijakov naše Gimnazije in šole WI'MO iz Celovca. Tema projekta je priseljevanje iz drugih držav v Evropsko unijo in preseljevanje migrantov znotraj Evropske unije. V tem času smo raziskovali Slovenijo in Avstrijo. Podrobnosti naših potovanj, raziskovanj in ustvarjanja si lahko ogledate na spodaj priloženem linku. Obilo veselja pri listanju dnevnika projekta »Skupna prihodnost v Evropi«. https://read.bookcreator.com/qVEK8bXHu3DhzKVEYbc5ScGg7LPHZVJJLrWS2mo_WtM/0h bwV_SvSQiwUYBHnEo20Q

Koordinatorka projekta: Jožica O. Berginc, prof.

Začetek aktivnosti Erasmus+ projekta Gems of Europe, v katerega so poleg naše gimnazije vključene še partnerske šole iz Madžarske, Španije, Hrvaške, Portugalske in Avstrije, smo pričakovali že od septembra 2020, vendar smo uradno lahko začeli šele decembra. Z dijaki iz 1. in 2. letnika smo kar hitro virtualno opravili vse, kar je bilo načrtovano: pisali sestavke o sebi, pripravljali vprašanja z različnih področij za skupni internacionalni kviz, ustvarjali logotipe in Jožijev je tekmoval za najboljšega.

Od 7. – 9. 7. 2021 smo s skupnimi močmi uspeli organizirati 1. virtualno izmenjavo, za katero smo pripravili enourni interaktivni program na temo GEOGRAFIJA, kar smo koordinatorji poprej izžrebali na eni izmed videokonferenc. Razdelili smo si naloge in nastale so zanimive igre: GeoMenti, GeoCross, GeoHunt in GeoHoot. V vseh igrah so bili najboljši dijaki s Hvara na Hrvaškem, zato smo jim obljubili nagrado. Druge šole so se po svoje lotevale še literature in umetnosti, zgodovine, znanosti, športa in hrane. Za piko na i smo si priredili Eurosong, tako, da je vsaka šola izbrala eno pesem, ki predstavlja državo. Naša izbranka je bila udeleženka projekta Laura

Pesjak s pesmijo Decembrski poljub. Zaključili smo s pica pojedino in evalvacijo aktivnosti, ki je pokazala, da so se dijaki kljub virtualni izvedbi izmenjave imeli zelo lepo.

Mateja Smolar Tič, koordinatorka projekta

Ponedeljkov dan, 14. 12. 2020, smo Mladi ambasadorji EU na Gimnaziji Slovenske Konjice:

Ula Kitek in Marcel Zidanšek pod mentorstvom mag. Aleksandre Boldin začeli z online srečanjem v Strasbourgu, kamor bi morali resnično odpotovati kot nagrado za 2. mesto na državnem tekmovanju v debati, vendar nam je »korona situacija« prekrižala načrte. Kljub temu smo se preko kamer navdušeno povezali z Evropskim parlamentom.Razprave so se nanašale na delovanje⚖ in prihodnost EU, dogajanje v Evropi, rast prebivalstva, globalno segrevanje, terorizem, kako naraščajo potrebe Evropejcev in kakšna je evropska integracija. Debatirali smo tudi o aktualni situaciji, o pandemiji korona virusa. Srečanje se je zaključilo z mnogimi predlogi, idejami, rešitvami, ki so kar kipeli iz naših glav, kar zares dokazuje, da na mladih svet stoji in da je prihodnost Evrope na nas.

Ana Retuznik, 4. letnik

Na Gimnaziji Slovenske Konjice smo 7. maja obeležili DAN EVROPE, ki smo ga povezali z okoljsko tematiko. Zaslužnim mladim ambasadorjem evropskega parlamenta so pod mentorstvom mag. Aleksandre Boldin podelili certifikate EUROSCOLA. Med prejemniki so bile dijakinje in dijaki zaključnega letnika: Ana Retuznik, Miha Žnidarič, Larisa Ravnjak, Vid Stanovnik, Eva Golub, Marcel Zidanšek, Kristina Iršič, Maša Štante, Ula Kitek in Staša Hrženjak. Za kulturni program so poskrbele dijakinje 2. letnika: Ema Emilija Kvas, Zoja Ovčar in Emilija Miličević. Za sladko presenečenje v obliki EU sladic so poskrbeli srednješolci gastronomsko turistične šole iz Zreč. Ob tej priložnosti je župan Občine Slovenske Konjice, g. Darko Ratajc v znak trajnosti ob DNEVU ZEMLJE zasadil lipo na šolski zelenici. Upamo, da bo lipa lepo rasla in da se ji v prihodnjih letih pridruži še klopca.

Šolsko tekmovanjev znanju matematike, poznano kot »Evropski matematični kenguru« , je letos potekalo zaradi epidemije in šolanja na daljavo šele 22. maja. Zanimive problemske naloge je reševalo 23 dijakov naše šole. Bronasto priznanje je prejelo 7 dijakov. Za visoko udeležbo pa prejme pohvalo 1.Ga oddelek, saj se je tekmovanja udeležilo kar 9 dijakov.

Ker ravno poteka Evropsko prvenstvo v nogometu, pa odgovorite na naslednje vprašanje z letošnjega tekmovanja:

Matematično tekmovanje srednješolcev (kategorija A) poteka zadnja leta na dveh ravneh. Tako sta se 15. maja državnega tekmovanju v znanju matematike udeležila Ulrik Trstenjak Lebeničnik (1.Ga) in Primož Zidanšek (4.Ga) pod mentorstvom Doroteje Štunf. Tekmovanje je potekalo sicer v »jeklenih« Ravnah na Koroškem, naša dva dijaka pa sta postala srebrna -ČESTITAMO!

Naši dijaki so lahko tekmovali tudi v logiki in lingvistiki. Najbolj množično tekmovanje v Sloveniji na vseh ravneh izobraževanja je potekalo ponovno pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Šolskega tekmovanja, ki je potekalo 24. septembra, se je

udeležilo 45 dijakov, od tega je 16 dijakov prejelo bronasto priznanje. Državno tekmovanje se je zaradi izobraževanja na daljavo izvedlo šele 25.marca. Šolo so zastopali naslednji dijaki: Lara Gobec (1.Gb), Fiona Vodopivec (2.Ga), Katarina Skarlovnik (3.Ga), Katarina Kovačič (3.Gb) in Lev Rus (4.Ga).

Za doseženo srebrno priznanje čestitamo Fioni Vodopivec in mentorici Heleni Skaza Birk. Fiona je povedala: “Zelo sem vesela, da je letos državno tekmovanje potekalo, čeprav v posebnih okoliščinah. Zelo sem zadovoljna s svojim dosežkom in upam, da ga naslednje leto ponovim oziroma nadgradim.”

V času, ko boste pa med počitnicami ležali na katerem izmed otokov, pa vam zastavljam naslednji logični problem.

Za konec pa še besede edinega doktorja matematike med slovenskimi stand up komiki, ki navdušuje s pronicljivim in inteligentnim humorjem: »Če zmagaš brez treninga, je konkurenca zanič. Če pa izbereš izzive, ki so ti po meri, hitro ugotoviš, da zgolj talent ni dovolj! TREBA JE BITI VZTRAJEN.« Doroteja Štunf, vodja aktiva matematikov

ITS

Ameriška ambasada nas vsako leti obišče na Gimnaziji Slovenske Konjice. Dijakom na zanimiv način predstavijo različne teme, povezane z aktualno ZDA situacijo. Zavedamo se, da je znanje tujih jezikov zelo pomembno, prav tako pa tudi pridobivanje drugih znanj, ki sicer niso vključena v šolski učni načrt, a so za življenje še kako pomembna. Prav ta znanja na drugačen in zanimiv način naši dijaki pridobivajo v okviru ITS, kjer je še posebej poudarjena kompetenca podjetnosti, ki dijake spodbuja k drugačnemu, bolj kreativnemu načinu pridobivanja znanja in veščin. Tako smo v sklopu predmeta ITS 3 v sredo, 17. 3. 2021, izvedli intervju z ameriškim ambasadorjem Brianom Streetom. Pogovor je tekel predvsem o ameriški politiki in trenutnem stanju v državi ter o poklicu ambasadorja. Glavna tema pa je bila pesem The Hill We Climb (Amanda Gorman), ki so jo prebrali na inavguraciji novega ameriškega predsednika i je naletela na številne pozitivne odzive v javnosti. Poleg tega, da smo si popestrili naš šolski vsakdan, smo izvedeli tudi veliko novega.

mag. Marjetica Štante Kapun

V okviru pouka ITS 4, ki združuje več predmetov, in sicer biologijo, kemijo, geografijo in psihologijo, preučujemo alkohol: vse od njegovega nastanka, vse stanske uporabe pa do posledic, ki jih lahko prinese prekomerno uživanje te substance.

Večna ljudi ob besedi alkohol pomisli le na žlahtne kapljice, a to še zdaleč ni edino področje, na katerem se uporablja omenjena substanca. S čim pa razkužujemo rane? Kaj povzročajo kvasovke pri vzhajanju kruha?

Pod okriljem predmetov geografija, biologija in kemija proučujemo torej alkoholno vrenje. Pri psihologiji pa se učimo o posledicah uživanja alkoholnih pijač. Tako je bila na naši šoli organizirana delavnica, ki jo je izvajala psihologinja iz zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah. Na delavnici smo na zanimiv način spoznavali presenetljiva, morda celo neverjetna, dejstva o alkoholu in njegovih učinkih. Potekalo pa je nekako takole: igrali smo se pivsko igro beer pong (le da smo namesto alkoholne pijače seveda uporabili vodo). Igra poteka tako, da na vsako stran mize v obliko piramide postavimo 10 kozarcev s pijačo. Nato dva igralca ali dve skupini igralcev mečeta žogico iz ene strani na drugo. Ko žogica pristane v kozarcu, nasprotna skupina spije vsebino le-tega. K temu pa je bilo na predavanju dodano še, da ta igralec takrat na glas prebere dejstvo o alkoholu. Nadeli smo si tudi očala, ki nam prikažejo, kako naj bi videli svet, ko smo vinjeni, in se poskusili sprehoditi po ravni črti.

Poleg tega pa smo tudi mi delovali preventivno in informativno ter zasnovali dva plakata, s katerim želimo opozoriti na kratkoročne in dolgoročne posledice pitja alkohola na razvijajoče se možgane. V namen motivacije za previdnost na zabavah, kjer se uživa alkohol, pa smo pripravili zloženko z opozorili in nasveti, kako se lahko odločamo bolj konstruktivno in si naročimo prevoz, preprečimo zastrupitev z alkoholom in vožnjo pod vplivom.

Lara Mikolič, 3.a

Alkohol in mladi – učinki: Nejc Obrul, Aneli Vodovnik, Lara Ledinek, Laura Rorič, Katarina Kovačič

INFO_ZLOŽENKA_ITS4: Lara Adamič, Lorena Lukovič, Kaja Peček, Špela Vavdi, Hana Rika Kobale, Anja Černec

Pri predmetu ITS1 smo govorili o denarju in varčevanju. Odločili smo se, da izdelamo tudi šolski hranilnik. Hranilnik sprejema kovance po 10 centov, 20 centov, 50 centov, 1 euro in 2 eura in znesek beleži.

Izdelava je potekala skozi vse šolsko leto. Najprej smo izdelali vezje, na koncu pa je sledila izdelava ohišja. Hranilnik bodo uporabljali dijaki 2.b (naslednje leto dijaki 3.b), ki so bili pri izdelavi najbolj udeleženi.

Miha in Gašper (dijaka 2.b) pri izdelavi hranilnika

Šolski hranilnik, prikazovalnik Šolski hranilnik, reža za sprejemanje

kovancev

Odpadki so tema, s katero se srečujemo od vstopa v vrtec do zaključka izobraževanja. Vsi se zavedamo, da razvoj potrošniške družbe pelje v napačno smer. Pogosto smo seznanjeni z idejami, kako bomo leta xxxx ustvarili družbo brez odpadkov, z majhnim ogljičnim in vodnim odtisom. Vendar samo informiranje ni dovolj. Vsak posameznik bi se moral v času izobraževanja opremiti z zavedanjem, kako lahko zmanjša vpliv na okolje s trajnostnimi vsakodnevnimi odločitvami.

Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Manj kot 30 % jih recikliramo. Približno 85 % odpadkov na plažah po svetu je plastičnih. Plastika se znajde celo v naših pljučih in v naših jedeh, saj je mikroplastika lahko prisotna v zraku, vodi in hrani, pri čemer še ne poznamo njenega učinka na naše zdravje. (Naš Čas, 2021). Leta 2019 je vsak Slovenec ustvaril 509 kg komunalnih odpadkov (Statistični urad, 2019). Odpadke ustvarja vsak izmed nas. Pa lahko vsak izmed nas tudi prispeva k njihovemu zmanjšanju? Lahko. Na primeru uživanja jogurta smo gimnazijci spoznali, kako lahko s preprostimi vsakdanjimi osebnimi odločitvami prispevamo k njihovemu zmanjšanju.

Na to vprašanje smo skoraj vsi odgovori pritrdilno. Vsak ima tudi svoj najljubši izdelek, znamko in okus. Embalaže naših jogurtov so v zelo različnih embalažah: tetrapaku, plastičnih lončkih, plastičnih lončkih s papirnatim ovojem, trdih PET plastenkah, steklenih kozarčkih in še kaj.

Po analizi materialov naših embalaž smo individualno izračunali, koliko odpadkov ustvari posameznik samo z uživanjem jogurta v enem letu. Vse dele embalaže smo stehtali na miligramski tehtnici in rezultate oblikovali v tabeli.

Tabela 1: Primer dveh tipov jogurtovih embalaže: loček P5 s papirnatim ovojem in kovinskim pokrovčkom ter PET plastenko s PEHD pokrovčkom.

Meritev za: Masa plastike P5 Masa papirja Masa kovine Lonček s papirnatim ovojem 4,8 g 3,7 g 0,3 g Masa PET plastenke Masa pokrovčka PEHD Masa plastificirane etikete

PET plastenka s PEHD pokrovčkom 20,6 g 2,6 g 1.0 g

Slika 2: Tehtanje različnih delov plastičnega lončka s papirnatim ovojem in kovinskim pokrovčkom.

Slika 3: Tehtanje različnih delov PET plastenke s plastičnim pokrovčkom PEHD in plastificiranim napisom.

S tehtanjem embalaže smo pridobili podatke za izračun ustvarjenih odpadkov v enem tednu. Vsak dijak je ocenil, koliko jogurtov poje v enem tednu. Število jogurtov pomnoži s stehtanimi masami.

Tabela 2: Primer izračuna ustvarjenih odpadkov v enem tednu ob predvideni porabi 3 jogurtov na teden. V enem tednu ustvarimo:

Meritev za en teden: Masa plastike Masa papirja Masa kovine Lonček s papirnatim ovojem 14,4 g 11,1 g 0,9 g

Masa PET plastenke Masa pokrovčka PEHD Masa plastificirane etikete

PET plastenka s PEHD pokrovčkom 61,8 g 7,8 g 3,0 g

Tabela 3: Primer izračuna ustvarjenih odpadkov v enem letu ob predvidevanju, da pojemo v povprečju tri jogurte na teden.

Meritev za eno leto: Masa plastike Masa papirja Masa kovine Lonček s papirnatim ovojem 748,8 g 577,2 g 46,8 Masa PET plastenke Masa pokrovčka PEHD Masa plastificirane etikete

PET plastenka s PEHD pokrovčkom 3.213,6 g 405,6 g 156 g

Raziskujemo lahko še naprej in izračunamo koliko odpadkov ustvari celotna družina samo z uživanjem jogurtov v enem letu. Glede na dobljene rezultate smo bili zelo presenečeni, da samo z uživanjem jogurtov ustvarimo toliko odpadkov. Jogurt pa imamo radi, zato smo se odločili, da ga poskusimo izdelati sami. S tem korakom lahko zmanjšamo količino ustvarjenih odpadkov na samem izvoru. Spoznali smo, da lahko vsak posameznik močno prispeva k uresničevanju definicije, ki jo je leta 2018 sprejela Mednarodna Zero Waste zveza o zmanjševanju odpadne embalaže. S primerjanjem končnih rezultatov pa smo se tudi naučili, da je lahko eden od kriterijev za nakup jogurta tudi vrsta embalaže v kateri je naš najljubši izdelek.

Izdelali smo čvrsti jogurt.

1 do 4 l svežega domačega mleka (dobimo ga pri pridelovalcu ali na mlekomatu) 1 navadni jogurt ali jogurt iz prejšnje serije

➢ Sveže mleko zavremo in ohladimo. Tisti, ki želite jogurt z manj maščobe, ga lahko zavrete že prejšnji dan, postavite na hladno in poberete plast smetane. ➢ V mlačno mleko z metlico za stepanje vmešamo jogurt. ➢ Zmes nalijemo v steklene kozarce za vlaganje in jih pokrijemo s pokrovčkom. ➢ Kozarčke z mlečno mešanico vstavimo v pečico, ogreto na 45°C za 3 ure. ➢ Kozarčke z jogurtom pustimo v pečici ohladiti čez noč. ➢ Jogurt shranimo v hladilnik. ➢ Za sladkosnede posameznike lahko v jogurt dodamo po okusu sadje, marmelado, med, mleti lan, oreščke…

V poletnih mesecih lahko jogurt naredimo tudi brez segrevanja v pečici. Namesto v pečico, kozarce z mlečno mešanico postavimo v črn pekač in vse skupaj pustimo na soncu 3-4 ure. Preden odnesemo jogurt na hladno, preverimo ali je že dovolj čvrst. Če ni, čas podaljšamo za eno uro.

Z izdelavo jogurta ne zmanjšujemo samo količine odpadkov. S tem korakom podpiramo lokalne pridelovalce mleka, zmanjšujemo ogljični in vodni indeks zaužitega jogurta. To pa je že tema novega raziskovanja za naslednje šolsko leto.

mag. Mojca Šegel

Viri: Majetič, M. (2019). Ali se slovenske mlekarne (ne)pomikajo proti zero waste poslovanju? Pridobljeno s http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/Datoteke/apa_citiranje.pdf (25.4.20219) Naš Čas. (2021). Evropa vsako leto ustvari 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Pridobljeno s https://www.nascas.si/evropa-vsako-leto-ustvari-25-milijonov-ton-plasticnih-odpadkov/ (25.4.20219) Plastika v naravi, oznake, njene nevarnosti in preventiv. Pridobljeno s https://www.zdravstvena.info/preventiva/plastika-oznake-skodljiva-plastika-plasticnaembalaza-bisfenol-a-plastika-preventiva.html (25.4.20219) Slopak. Embalaža in embalaža embaliranih izdelkov. Pridobljeno s https://www.slopak.si/obveznosti_podjetij/kakovostne_zahteve (25.4.20219) Statistični urad. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/13/70 (25.4.20219) Zero waste zveza: Definicija zero waste. Pridobljeno s https://ebm.si/zw/o/definicija-zerowaste/ (25.4.20219) Zero waste zveza: Razbijamo mite o plastenkah in steklenicah. Pridobljeno s https://ebm.si/zw/o/2021/razbijamo-mite-o-plastenkah-in-steklenicah/ (25.4.20219)