Naš list, št. 31 by Salonit Anhovo

ĹĄtevilka 31 29 - december november 2018 2019

glasilo skupine

Priloga: Evropski dnevi mineralov NaĹĄ list

31/2019

GLASILO SKUPINE SALONIT

UVODNIK SALONIT ANHOVO 4 Dejstva o cementu, cementarni in okolju Salonit Anhovo med najboljšimi tovarnami v Sloveniji

SALONIT ANHOVO, gradbeni materiali, d.d. Anhovo 1, 5210 Deskle

4 6

HE Brežice in Salonit Anhovo kot primer dobre prakse v Evropi

Prenova stare cementarne

T: 05/ 39 21 000, F: 05/ 39 21 700 E: salonit@salonit.si

PRILOGA

Evropski dnevi mineralov

INDE, Salonit Anhovo, d.o.o. Anhovo 83, 5210 Deskle T: 05/ 39 21 550, F: 05/ 39 21 775 E: inde@inde-salonit.si

SODELAVCI

Nova sodelavka

Damjan Turk

Salonit Anhovo, KAMNOLOMI, d.o.o. Anhovo 1, 5210 Deskle

Ponosni smo, da smo s trdim delom in pravimi odločitvami ustvarili cementarno, ki v evropskem merilu sodi med primere dobre prakse. Tudi kar se tiče vplivov na okolje. Imamo eno najnižjih emisij CO2 na tono klinkerja. Preko 200 cementarn nas je v Evropski uniji, ki smo dolžne spoštovati povsem enake okoljske predpise. Salonit Anhovo je med najboljšimi pri izpolnjevanju strogih okoljskih zahtev. Investicije v najsodobnejše tehnologije in odgovornost vseh zaposlenih skrbijo za to, da je cementarna med manjšimi viri, ki prispevajo k obremenitvi zraka v občini Kanal ob Soči. Zrak v Kanalu ob Soči je po sestavi primerljiv z zrakom v Bohinju in Bovcu. Od 30 merilnih postaj v Sloveniji le dve izkazujeta boljšo kakovost zraka, kot je ta v okolici Salonita Anhovo. Ni niti enega podatka, ki bi kazal na razloge za zaskrbljenost. Živimo v kakovostnem okolju. Podatke lahko preverimo tako na naši spletni strani salonit.si, kjer so objavljeni povsem transparentno že vrsto leto; kot tudi v vrsti drugih podatkovnih baz (ARSO, ROTS). Mogoče je primerjati okoljsko uspešnost tudi s podatki drugih cementarn v Evropski uniji. Dostopne so tudi raziskave o sestavi tal in kakovosti zraka, ki jih je naročila občina. Podatke je mogoče celo preveriti za sestavo divjačinskega mesa. Ob tem opravljamo tudi vrsto prostovoljnih meritev.

T: 05/ 39 21 212, F: 05/ 39 21 650 E: kamnolomi@kamnolomi.si

ŠPORT IN REKREACIJA

Kanalski odbojkarji dobro zakorakali v novo sezono 41 Tudi leto 2019 je bilo v Salonitu zelo aktivno!

SALINVEST, d.o.o. Anhovo 1, 5210 Deskle

Leto 2019 je bilo za našo ekipo poslovno uspešno, a zelo dinamično in polno izzivov. V najem smo vzeli cementarno v Trstu. Beležimo rekordno proizvodnjo in prodajo. Poleg tega pa smo se osredotočili na tehnologijo in proizvodnjo, saj le tako lahko zagotovimo kakovostne izdelke za kupce. Najsodobnejša tehnologija nam omogoča proizvodnjo cementa, ki nas v regiji uvršča med vodilne po kakovosti. Salonitov cement je iskan v Sloveniji in v Italiji, pot si ponovno utira tudi na Hrvaškem. Z našimi cementi navdušimo najbolj zahtevne graditelje.

T: 05/ 39 21 352, F: 05/ 39 21 656 E: salinvest@salinvest.si

Sodelavci v cementarni smo v sodelovanju z lastniki zagotovili dobro poslovanje, tehnološki razvoj in ves čas skrbeli za okolje. In zato tudi utemeljeno zahtevamo, da vsi, ki komentirajo podatke Salonita Anhovo uporabljajo točne navedbe, saj je odgovornost nas vseh, da imajo prebivalci točne podatke. V več kot 850 raznih objavah o Salonitu Anhovo smo zato letos osemkrat zahtevali točnost navedb – kar ni niti en odstotek vseh objav o Salonitu Anhovo. Prizadevamo si za predhodni dialog, da tudi tega manj kot en odstotek ne bi bilo potrebnih posredovanj. Naša vrata so vedno odprta. Za 2020 vsem želimo dobre odločitve, ki bodo temeljile na podatkih.

Pobarvanka 44 Križanka 47

ROKAVA, d.o.o. Dekani 3/c, 6271 Dekani, Slovenija T: +386 5 66 32 663 E: rokava@rokava.si

UREDNIŠTVO Peter Korenjak – področje kadrov in splošnih zadev (odgovorni urednik) Dr. Tanja Ljubič Mlakar – varnost in zdravje pri delu, okolje Sašo Seljak – razvoj Marjana Šuligoj – proizvodnja Lucija Zalaznik – poslovanje Jelka Usico – tehnična urednica DOPISNI ČLANI Tanja Šuligoj – Inde, Salonit Anhovo d.o.o. Milojka Leban – Salinvest, d.o.o. Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o. Metka Grbec – Rokava, d.o.o. Lojzka Reščič – Združenje za beton Slovenije (ZBS)

FOTOGRAFIJE: Foto arhiv družb v skupini Salonit IZDAJATELJ Salonit Anhovo, d.d. E: glasilo@salonit.si NAKLADA 4000 izvodov

Julijan Fortunat, predsednik uprave dr. Tomaž Vuk, član uprave mag. Dejan Zwitter, član uprave Peter Korenjak, odgovorni urednik

Glasilo je brezplačno in ni namenjeno prodaji. Publikacija se uvršča v 6. točko Priloge I ZDDV-1.

Naslovica: Triglav

Naš list

31/2019

Naš list

31/2019

POSLOVNO

Dejstva o cementu, cementarni in okolju Cement Cement potrebujemo za gradnjo domov in infrastrukture. Cement je najbolj razširjen gradbeni material v svetovnem merilu. Uporabljamo ga za gradnjo cest, mostov, stavb in drugih objektov. V mestih bosta čez deset let živeli dve tretjini ljudi – za to potrebujemo kakovosten gradbeni material z nizkim okoljskim vplivom. Ponosni smo, da je v Sloveniji vsak drug objekt zgrajen s cementom iz Salonita Anhovo. CO2 odtis našega cementa je med najnižjimi v Evropi. Cementarne prispevajo približno 8 % CO2. Z uporabo alternativnih goriv iz predpripravljenih odpadkov cementarne emisije CO2 iz goriva znižujemo za skoraj polovico. Kitajska prispeva 56,5 % svetovne proizvodnje cementa, 6,3 % ga proizvedemo v Evropi (CEMBUREAU, 2017).

Okolje Danes industrija v Evropi predstavlja manj pomemben vir obremenitev zraka. Večji del prispevata promet in ogrevanje domov. Tako je tudi v Anhovem, kar je mogoče preveriti v eni najobsežnejših baz okoljskih podatkov, ki jo gradimo v sodelovanju s slovenskim in evropskimi univerzami in raziskovalnimi organizacijami. Koncentracije PM10 (µg/m3) v letu 2017

Cementarna v Anhovem danes ni poglaviten dejavnik onesnaženosti zraka v občini Kanal ob Soči. Salonit Anhovo ima na primer pri benzenu in dioksinih manj kot 2 % prispevka v skupni vrednosti v zraku v občini Kanal ob Soči. Dokazano danes izpolnjujemo zahteve, za katere lahko pričakujemo, da bodo v veljavi leta 2030. Imamo eno najobsežnejših baz okoljskih podatkov, ki jo ustvarjajo najuglednejše univerze ter raziskovalne institucije iz Slovenije, Italije in Avstrije (Tehnična univerza Gradec, Bolonjska univerza, Univerza v Milanu).

Iskrba

Predpripravljeni odpadki za gorivo V Salonitu Anhovo več kot 30 let uporabljamo predpripravljene odpadke. Od leta 2016 smo v cementarni za gorivo uporabili 150.000 ton slovenskih odpadkov. Posamezne vrste odpadkov uporabljamo že več kot 30 let. Z najsodobnejšimi tehnologijami smo ob uporabi predpripravljenih odpadkov bistveno znižali emisije. Kje so razlike in enakosti med cementarno in sežigalnico? Sežigalnice so primarno namenjene uničenju odpadkov, v cementarnah pa proizvajamo cement.

Škale Morsko

Trendi koncentracij delcev PM10

Gorenje Polje Šoštanj MB Vrbanski

Koper

Ruše

Velenje Nova Gorica Hrastnik Pesje CE Gaji NG Grčna LJ Biotehnična

Cementarna Cementarna v Anhovem je med najboljšimi cementarnami v Evropi. V najsodobnejše tehnologije smo v zadnjih 15 letih vložili več kot 150 milijonov EUR. V širši regiji smo referenčna cementarna glede kakovosti cementa in nizkih vplivov na okolje. Za projekt uporabe predpripravljenih odpadkov smo prejeli mednarodno priznanje. EBRD ocenjuje da smo na nivoju, ki bo od industrije zahtevan 2030.

LJ Bežigrad Ptuj Kranj

Maribor Miklavž

Naš list

30 25

WHO priporočilo

20 15 10 5 0

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Morsko PM10

Zagorje Trbovlje LJ Gospodarsko Celje CE Mariborska LJ Center

Emisije iz cementarne so predvsem odvisne od uvedene tehnologije in od surovine za proizvodnjo. Lahko zagotovimo, da se z uporabo predpripravljenih odpadkov emisije ne spremenijo. To potrjujejo tudi primerjave med vsemi evropskimi cementarnami CEMBUREAU. Kakovost tal je enaka kot v regiji. Na vode praktično nimamo vpliva.

Cementarne in sežigalnice imajo za večino parametrov enake mejne vrednosti, za vse ne, ker gre za dva različna tehnološka postopka. Do razlik prihaja pri parametrih, ki so izrazito povezani s tehnologijo in surovinami. Za te parametre se za vsako cementarno posebej določi mejne vrednosti v okoljevarstvenem dovoljenju.

G. Polje PM10

MS Rakičan

Kakovost zraka je v okolici Anhovega boljša kot v večini slovenskih krajev, sestava je primerljiva z Bovcem in Bohinjem. 31/2019

Novo mesto

Vir - podatki o PM10 v letu 2017, Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017, ARSO

Koncentracija (µg/m3)

Žerjav

EU mejna vrednost

Vnajnarje

Vse cementarne po celi Evropski uniji in naša v Anhovem imamo povsem enake okoljske zahteve. Cementarne v Avstriji uporabljajo predpripravljene odpadke kot gorivo – več kot 80 % energije pridobijo iz predpripravljenih odpadkov. Emisije iz cementarn niso odvisne od vrste uporabljenih goriv, temveč predvsem od surovine za proizvodnjo in razpoložljive tehnologije. Prav tako pri tem ne nastaja pepel, ker se ves ostanek vgradi v proizvod.

Emisije iz cementarne niso odvisne od uporabe goriv iz odpadkov. Ob uporabi iz odpadkov proizvedenih goriv emisije niso nič višje, kot pri uporabi klasičnih goriv. Za sežigalnico na Dunaju in cementarno v Anhovem so mejne vrednosti enake za večino spojin. Za dioksine, furane, težke kovine in vrsto drugih so enake mejne vrednosti za sežigalnico na Dunaju in cementarno v Anhovem.

Naš list

31/2019

SALONIT ANHOVO

Salonit Anhovo med najboljšimi tovarnami v Sloveniji Peter Korenjak – Salonit Anhovo

Izbor Tovarna leta Časnik Finance organizira od leta 2018, strokovni partner pri projektu je KPMG poslovno svetovanje. V letu 2019 smo se v proces izbora in temeljite presoje vključili tudi v Salonitu Anhovo. Cilj projekta Tovarna leta je predstaviti dobre prakse v slovenskih tovarnah na področju digitalizacije proizvodnje in poslovanja, tehnološke naprednosti, učinkovitosti proizvodnje, energetske učinkovitosti in skrbi za varstvo okolja, skrbi za zaposlene ter doseganja dolgoročne vzdržnosti in dobičkonosnosti.

Razpis za uspešna proizvodna podjetja Razpis za sodelovanje v izboru Tovarna leta 2019 je bil odprt za vsa uspešna proizvodna podjetja v Sloveniji. S posebnim vabilom so k sodelovanju posebej povabili skoraj 150 uspešnih proizvodnih podjetij, ki pri svojih rezultatih izstopajo po dodani vrednosti na zaposlenega, doseženem EBIDTA, EBIT marži, nizki zadolženosti in tako dalje. Med njimi je bil tudi Salonit Anhovo.

Komisija nas je uvrstila med 6 najboljših v Sloveniji Najprej smo izpolnili obsežen vprašalnik, ki je vključeval vrsto podatkov. Na podlagi presoje vprašalnika nas je KPMG uvrstil med 6 polfinalistov. Polfinaliste je strokovna komisija obiskala na terenu ter med pogovorom in ogledom proizvodnje dopolnila oceno. Naša ekipa je strokovnjake KPMG prepričala s predstavitvijo tehnoloških rešitev, dobrih praks v proizvodnji ter okoljske in družbene odgovornosti. V finale izbora so se uvrstili Henkel Maribor, Ljubljanske mlekarne in Revoz. Strokovno komisijo so na sklepnem dogodku, ki ga je gostila Krka, tovarna leta 2018, najbolj prepričale Ljubljanske mlekarne, ki so osvojile lovoriko Tovarna leta 2019.

Kaj so pokazale ocene Salonita Anhovo? V procesu priprave na tekmovanje smo sistematično pregledali in dokumentirali vse, kar je povezano z avtomatizacijo in industrijo 4.0. Na področju poslovanja, okolja in družbene odgovornosti imamo to sistematičnost že vrsto let v veljavi, kar je bilo razvidno tudi iz ocene. Proces ocenjevanja je za našo ekipo ena izmed pomembnih potrditev, da delo opravljamo dobro in odgovorno. Še posebej smo ponosni na rezultate iz zaključnega poročila.

Primerjava z udeleženci natečaja Po izvedeni analizi podatkov iz vprašalnika, ogleda tovarne in razgovorov je Salonit Anhovo, v primerjavi z ostalimi tekmeci natečaja v letu 2018 in 2019, doseglo primerljiv skupen rezultat, pri čemer je potrebno upoštevati, da so se na natečaj prijavila podjetja, ki se uvrščajo med tehnološko bolj napredna.

Interna primerjava vsebinskih sklopov V primerjavi treh vsebinskih sklopov natečaja je Salonit Anhovo dosegel najvišjo stopnjo zrelosti na področju Skrb za trajnostni razvoj (okolje). Drugo najbolje ocenjeno področje je Skrb za zaposlene, tretje pa Tehnološka naprednost proizvodnje. Vir: Tovarna leta 2019, Poročilo za podjetje Salonit Anhovo d.d., KPMG v Sloveniji – strokovni partner pri projektu Časnika Finance, d.o.o. Tovarna leta, november 2019

Cementi Salonita Anhovo v Luki Trst Jožef Kralj - Salonit Anhovo Načrti Luke Trst o širitvi dejavnosti v Tržaškem zalivu so se začeli že leta 2004. Izvedba projekta Logistična platforma je postala prvi del projekta širitve Luke Trst, ki obsega več faz. Za zaključek del v Luki Trst smo poleg izjemno velike konkurence uspeli pridobiti prve dobave cementa (cca 15-17.000 ton). Ker je projekt

državnega pomena in se izvaja znotraj skrbno nadzorovanega območja luke, je bilo za izvajanje dobav potrebno zagotoviti administrativne pogoje (izjave, potrdila, soglasje upravnega organa v Trstu itd.). Začetek takega sodelovanja pomeni veliko odgovornost. Vsi procesi pri pripravi betonskih mešanic so skrbno

Naš list

31/2019

Trenutno je prvi del projekta v zaključni fazi. Naša skrb bo z ustreznimi pogoji in kakovostjo zagotoviti konkurenčno ponudbo tudi v nadaljevanju.

HE Brežice in Salonit Anhovo kot primer dobre prakse v Evropi Lojzka Reščič in dr. Andrej Ipavec - Salonit Anhovo Cembureau je reprezentativen predstavnik evropske cementne industrije s sedežem v Bruslju, njegov član je tudi Salonit Anhovo. Običajno so člani so nacionalna združenja, v nekaterih primerih pa tudi posamezne cementarne. Cembureau nastopa v imenu cementne industrije pred evropskimi institucijami in ima pomembno vlogo pri promociji cementa, betona in proizvodov iz betona. Eden glavnih poudarkov in ciljev dela združenja je zmanjševanje emisije CO2. V ta namen vsakih nekaj let pripravi publikacijo Cementi za nizkoogljično Evropo. Publikacija predstavlja raznolike rešitve, ki jih ponuja evropska industrija cementa z nadomeščanjem klinkerja za zmanjšanje ogljičnega odtisa cementa in betona v Evropi.

Združenje je za zadnjo publikacijo pozvalo tudi Slovenijo, da predstavi primer dobre prakse. Odločili smo se, da predstavimo Hidroelektrarno (HE) Brežice, ki je bila v celoti zgrajena iz našega cementa, za njeno izgradnjo pa so uporabili tri vrste cementa za različno zahtevne betone. Naslov

HE BREŽICE

Država

Slovenija

Vrsta objekta

HIDROELEKTRARNA

Vrste cementa

CEM III/B 32,5 N - LH/SR CEM II/B-M (LL-V) 42,5 N CEM II/A-M (LL-S) 42,5 R

HE Brežice je peta od šestih hidro elektrarn v spodnjem toku reke Save v vzhodnem delu Slovenije. Z letno proizvodnjo 161 GWh energije ni samo največja in najmočnejša hidroelektrarna na tem delu reke Save, ampak ima tudi največji prispevek k obvladovanju hidravličnega režima visokih voda in poplavne varnosti. Povišanje podzemne vode na bazenskem območju je omogočilo oskrbo z vodo v sušnih obdobjih. Pri gradnji so upoštevali tudi pogoje za življenje živalskih in rastlinskih vrst, ki prispevajo k biotski raznovrstnosti, pa tudi družbeno sprejemljivost okolice, kar je lep primer trajnostnega pristopa.

nadzorovani s strani zunanjih nadzornih institucij, neustrezne dobave pa prinašajo kazni in velike stroške.

Zaradi posebnih pogojev izvedbe in obratovanja imajo betonske konstrukcije HE Brežice poleg betona za konvencionalne gradnje še dve vrsti betona s posebnimi zahtevami: hidrotehnični (masivni) beton in beton, odporen na podvodno abrazijo. Za dosego teh posebnih zahtev, so bile med ostalimi lastnostmi najpomembnejše nizka hidratacijska toplota, nizko krčenje, odpornost na prodiranje vode, abrazijo ter zmrzovanje in tajanje. Pri gradnji HE Brežice so uporabili tri vrste cementa: CEM III/B 32,5 N - LH/SR, CEM II/B-M (LL-V) 42,5 N in CEM II/A-M (LL-S) 42,5 R. Vsi trije cementi se proizvajajo z mineralnimi dodatki, kot so granulirana plavžna žlindra, apnenec in filtrski pepel, kar predstavlja zmanjšano vsebnost klinkerja in pomembno prispeva k nizkoogljičnemu gospodarstvu. V betonskih konstrukcijah HE Brežice so pri gradnji uporabili pomemben pristop »pravi cement na pravo mesto«.

Vir: www.he-ss.si/he-brezice Naš list

31/2019

SKUPINA SALONIT

Prenova stare cementarne Rok Mozetič - Salonit Anhovo Zaključili smo s sanacijo objektov stare klinker hale. Nadaljujemo odstranitev objektov v osrednjem delu starega kompleksa: dimnik, objekt homogenizacije s silosi, objekt elektrofilter in dimna komora, spodnja zgradba peči, vodni

Nova vrtalna garnitura v kamnolomu Anhovo Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi

stolp in dve pomožni stavbi ter pripadajoča tehnološka oprema. Slednja obsega rotacijsko peč s filtri, starejšo peč in vso pomožno opremo. Okvirna površina sanacije obsega 4.500 m2. Časovni okvir odstranitve objektov je predviden do meseca maja leta 2020.

Za vrtalno garnituro Ranger DX800i smo se odločili tudi zaradi precejšnje gibljivosti kabine in roke z vrtalnim drogovjem. To je zelo koristno pri odpiralnih delih novo razširjenega kamnoloma, ko je potrebno iz posameznih dostopnih poti doseči mesto vrtanja tudi na pobočju med potmi. Pri mirujočih gosenicah je s to vrtalno garnituro mogoče doseči željeno mesto vrtanja na površini 55 m2 do 5,2 m daleč v loku 290 stopinj, kar pomeni do 4 vrtine s posameznega stojišča.

Sredi novembra je v kamnolom Anhovo s Finske prispela 19,6 tone težka vrtalna garnitura Ranger DX800i proizvajalca Sandvik. Uporabljali jo bomo za vrtanje minskih vrtin premera 89 milimetrov. Še pred koncem meseca smo izvedli poskusni zagon. Inštruktor in pooblaščeni serviser sta nas naučila upravljanja in osnovnega vzdrževanja tega pol milijona EUR vrednega stroja. Pri zagonu je sodeloval tudi dobavitelj geodetske merilne opreme in brezpilotnega zrakoplova, ki ga potrebujemo pri načrtovanju in merjenju prostorskih podatkov in tudi sami izvedbi minskih vrtin. Najnovejša vrtalna garnitura omogoča vse večje povezovanje posameznih strojev v celovit informacijski sistem celotne proizvodnje. Operacijski sistem operaterju odvzema posamezna rutinska opravila, kot so mikrolokacija in naklon vrtine, dodajanje in odvzem cevi ter hitrost vrtanja, in mu daje več časa za nadzor nad okolico in ukrepanje ob odstopanjih.

Dizelski motor Volvo je skladen z okoljskim standardom Tier4 in uporablja AdBlue za odpravo NOx iz izpušnih plinov. Z močjo 185 kW oz. 246 KM omogoča premikanje stroja in poganja: • hidravlično zunanje kladivo, ki z močjo 25 kW drobi kamnino pri poglabljanju minske vrtine, • kompresor s kapaciteto 8,5 m3/min pri tlaku 10 barov, ki izpihuje kameni drobir z dna vrtine proti ustju in • odpraševalni sistem, ki s podtlakom 0,1 bara prevzame 23 m3/min iz vrtine izhajajočega zraka ter iz njega s pomočjo ciklona in vrečastega filtra izloči zdrobljeno kamnino. Gre za prvi tovrsten vrtalni stroj v Sloveniji, zato na komandnem zaslonu uporabljamo angleški jezik. Finski inštruktor nam je zagotovil, da bomo do konca leta dobili tudi slovensko verzijo komandnega zaslona.

Naš list

31/2019

Naš list

31/2019

SKUPINA SALONIT

Kamnolom Črnotiče že 60 let zagotavlja surovine za gradnjo Željko Franca, Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi

Kamnolom Črnotiče leži severozahodno od vasi Črni kal in zahodno od vasi Črnotiče. Sega v hribovje Grucelj – Gaber – Hrib. V njegovih šestdesetih letih se je zvrstilo več različnih imen podjetja, sodelavci so prihajali in odhajali. Kamnolom pa ostaja ves čas s svojim osnovnim namenom: narava nam je tu pripravila material, s katerim gradimo infrastrukturne objekte, hiše, vrtce, šole in tudi domove za upokojence. Zelo pomembno je tudi dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo ter podpora sodelavcev in lastnikov. Pri 60 letih ljudje že kar temeljito vemo, kako bo šlo z upokojitvijo. V primeru kamnoloma pa je to prelomnica, ko se pogovarjamo o njegovem življenju za naslednjih 60 letih.

1959 - Začetki pred 60 leti V kamnolomu je 10. junija pripravljalna dela začelo izvajati podjetje Gradbena direkcija za industrijo. Kamnolom je začel delovati 15. oktobra istega leta. Dela so potekala na državnem zemljišču.

1980 do 1989 - Širitev kamnoloma

1960 do 1969 - Mehanizacija V kamnolomu je bilo 54 zaposlenih, delali pa so v treh izmenah. Njihov vodja je bil Božo Mihič. Z načrtovanjem železniške proge so tudi v kamnolomu okrepili mehanizacijo. Najprej so kupili drobilec UČD – 3 in sita za proizvodnjo tolčenca in tampona kapacitete 10m3/h. Delavci so ročno vrtali in izvajali miniranje. Material so ročno nakladali na manjše vagončke in jih porivali do drobilca. Material, ki ni šel v drobilec, so ročno z macolo razbijali in ga porivali v drobilec. Na začetku so ročno nakladali tudi odpremo materiala. S povečanjem odvzema in gradnjo železnice se je podjetje odločilo za nakup še enega drobilca in sita. Tako se je kapaciteta povečala na 20m3/h. Delovnim strojem so se pridružili še nakladač goseničar in mini demper za prevoz materiala ter nakladač gumaš za nakladanje materiala za odpremo.

1970 do 1979 - Preoblikovanje podjetja in prve raziskave Podjetje se je v začetku 70. let preimenovalo v Gradis – gradbeno podjetje Ljubljana, leta 1974 je nastal TOZD Gradbeno podjetje Koper. 10

Naš list

31/2019

V začetku leta 1980 je postal vodja kamnoloma Mladen Grgurić. Zaradi vse večjega povpraševanja po materialih iz kamnoloma se je vodstvo odločilo za razširitev obstoječe separacije. Začeli so tudi z odkupi zasebnih zemljišč, ki so bila potrebna za dopolnitev in razširitev raziskovalnega in pridobivalnega prostora. Leta 1985 so se odločili za nakup in dobavo rabljene opreme iz Hrvaške, in sicer iz kamnoloma Škrljevo. Postavili so primarni del in dodatna binder sita na sekundarnemu delu. Ob 30. obletnici kamnoloma je bil primarni del končan. Ta je še del mehanizacije, ki jo uporabljamo za delo. Ostala dobavljena oprema iz Škrljeva je ostala na deponiji.

Ko se je zaključila gradnja železniške proge, je ostajal tolčenec. V podjetju so se odločili za nakup sekundarnega drobilca IZ 31, ki je premleval tolčenec. Kupili so tudi sito za sejanje zdrobljenega materiala in tako so dobili še frakcije 16-32 in mešanico 0-16, ki so jo uporabljali za različne vrste betona. Prva raziskovalna vrtanja za projekt pridobivanja apnenca v kamnolomu so bila izvedena leta 1976. Leto kasneje so pridobili dovoljenje za izkoriščanje na parceli, ki je bila v lasti države.

1990 - 2001 - Podjetje se je že drugič soočilo s stečajem V začetku leta 1990 se je začelo povpraševanje po prevozih z vagoni po železniški progi. Po opravljenih razgovorih so začeli urejati deponijo in pričeli z nakladanjem na vagone na železniški postaji v Podgorju.

Poslovanje Gradisa je začelo upadati in leta 1993 je šlo podjetje v stečaj. Nekaj zaposlenih je odšlo in število se je zmanjšalo na 34. V času stečaja so rekonstruirali in tehnološko dopolnili separacijo. Opremo iz Škrljeva so počasi začeli vgrajevati. Dogradili so tudi bokse za ločevanje materialov in tako so lahko začeli predelovati in ločevati različne dodatne materiale. Proizvodnja se je krepko povečala in dosegla kapaciteto 250m3/h. Kot taka v veliki meri obratuje še danes. Ekipo so okrepili s podizvajalci in mehanizacijo. Leta 1999 so vgradili tehtnico za tehtanje materiala in uredili prostore upravne stavbe. Istega leta je kamnolom kupilo podjetje Hidro Koper, ki je kasneje tudi prišel v slabo finančno stanje in leta 2001 šel v stečaj. Ponovno je upadlo število zaposlenih, in sicer na 23.

2003 - Kamnolom Črnotiče začenja novo življenje

Takoj so začeli z urejanjem obstoječe separacije, zapirali so obstoječe bokse za skladiščenje materialov s pločevinastimi stenami in gumijastimi zavesami, kakor tudi sita, presipe trakov in same trakove. Postavili so novo hidrantno omrežje, kupili cisterno za polivanje materiala in manipulativnih površin. Po separaciji so razvejali vodovodne cevi in postavili razpršila za zmanjševanje prašenja. Tudi zaposleni so dobili svoj nov prostor, vključno z novo delavnico. Od leta 2008 naprej je tehnični vodja kamnoloma Željko Franca. V kamnolomu so posodobili in avtomatizirali delovanje obstoječe separacije. Materiali, ki se danes prodajajo, so certificirani. S tem namenom so uredili tudi laboratorij za lastno kontrolo materialov. Število zaposlenih se zmanjšuje zaradi same narave in specifike dela v kamnolomu. Danes je tako v kamnolomu zaposlenih 9 delavcev in zunanji podizvajalci.

Salonit Anhovo je postal novi lastnik kamnoloma leta 2003. Vzpostavil je drugačen pristop do zaposlenih in kamnoloma kot njegovi predhodniki.

Naš list

31/2019

SKUPINA SALONIT

Novi avtomešalec Volvo FMX v Rokavi

Salinvest vedno bolj prepoznaven Jan Ferjančič in Mitja Pirih - Salinvest

Milan Rajko - Rokava

Pred več kot petimi leti smo si zadali cilj, da postanemo prepoznaven izvajalec vseh vrst strojnih storitev, kar smo danes že dosegli in celo presegli. Naši izdelki so vgrajeni na trgih v celotni Evropi, na Arabskem polotoku ter v Južni in Severni Ameriki. Kupce podpiramo s proizvodnjo zahtevnih in posebnih izdelkov. Omogočamo izdelavo komponent strojev, naprav, rezervnih delov in tudi celovitih linij, za katere izvajamo tudi testni zagon v prisotnosti investitorja. Povezujemo, izboljšujemo in omogočamo, da naše stranke dobijo rešitev, ki jo potrebujejo. Hkrati pa s svojo pomembno vlogo pri procesih vzdrževanja in investicijskih projektih ostajamo ključni partner v Skupini Salonit. Z ustrezno predanostjo, pozitivnim pristopom zaposlenih in ekipnim delom dokazujemo, da lahko meje postavljamo še višje. Salinvest vlaga v nova delovna sredstva, delovne pogoje, zaposlene in sledi vrednotam skupine Salonit, in sicer tako pri razvoju lastne dejavnosti kot pri razvoju skupnih procesov. Pridobivamo in vpeljujemo nova znanja na področju vodenja ter organizacije proizvodnih in nabavnih procesov, pridobivanja nepovratnih sredstev in se uspešno vključujemo v logistiko ter pakiranje končnih produktov.

Novi mešalec v Rokavi

Vsako zdravo podjetje z jasno vizijo in s trdno zastavljenimi cilji mora za svoje delovanje na trgu nenehno uvajati spremembe in novosti v svojem poslovnem procesu. Tudi podjetje Rokava z vsakodnevnimi aktivnostmi sledi temu in zagotavlja kakovostne in strokovne storitve v skladu z željami svojih strank. Zavedamo se, da z naložbami v nove tehnologije razvijamo uspešno podjetje. S tem v naši panogi žanjemo veliko mero zaupanja, ugleda in prepoznavnosti. Z nakupom novega avtomešalca dokazujemo, da poleg izvajanja primarne dejavnosti proizvodnje in prodaje betonskih mešanic, v veliki meri skrbimo tudi za okolje in zaposlene. Vozilo znamke Volvo FMX ima vozniku prijazno in sodobno zasnovo, s čimer je delo lažje in upravljanje tovornjaka bolj varno. Nekaj tehničnih podatkov o vozilu: Delovna prostornina : 12777 cm3 Nazivna moč: 315 kW Število osi: 4 Masa praznega vozila: 14990 kg

Naš list

31/2019

Nekaj tehničnih podatkov o nadgradnji proizvajalca ITAS: Nazivni volumen bobna: 9,00 m3 Volumen rezervoarja za tehnično vodo: 650 l Možnost upravljanja bobna iz notranjosti vozila K manjši porabi goriva pripomore dizelski agregat razreda EURO VI, ki v najmanjši meri obremenjuje okolje z izpušnimi plini. Z ravnjo hrupa 80 dB med vožnjo tudi bistveno manj onesnažuje okolico s hrupom, kar je pogosto zanemarjen, a še kako pomemben podatek.

V Salinvestu se lahko pohvalimo s primerom dobre prakse. Izbrana ekipa je prepoznala, da lahko naredi nekaj več in razvije novo dejavnost, ki je bila za izbranega kupca ključnega pomena. V sodelovanju s sestrsko družbo Inde d.o.o. smo letos skupaj za zahtevnega avstrijskega kupca pripravili namensko leseno embalažo. Sodelavci so razrezali in toplotno obdelali les, ki smo ga v Salinvestu uporabili za namenske palete za 40-inčni kontejner. Naredili smo kar 22 takih zabojnikov in s tem omogočili, da so izdelki ustrezne kakovosti prispeli na cilj in da je kupec v ZDA izvedel montažo v zahtevanem času. Antikorozijska zaščita, ustrezno pakiranje in odprema končnih produktov je za večino naročnikov vedno bolj pomemben člen proizvodnega procesa, zato je zelo pomemben nadaljnji razvoj.

S predanim delom naših zaposlenih skrbimo za svoje stranke na slovenskem in mednarodnih trgih. Zadnja leta izdelujemo vedno bolj zahtevne produkte in strmimo k temu, da jim posvečamo pozornost od faz konstruiranja do končnega pakiranja.

Z novim avtomešalcem si želimo na trgu utrditi status zanesljivega in uglednega podjetja ter hkrati olajšati delo zaposlenim, zagotavljati boljši servis našim strankam in nenazadnje dodati kamenček v mozaik k varovanju okolja.

Naš list

31/2019

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

SKUPINA SALONIT Pomemben del Salinvesta je tudi ekipa Gradbene dejavnosti, s katero uspešno sodelujemo pri letnih remontih tako v Anhovem, kot v cementarni Wietersdorf. Sodelavci uspešno vzdržujejo in obnavljajo tudi industrijske in poslovne zgradbe v okviru skupine Salonit.

Vsak dan boljši: 7 zlatih pravil varnosti v podjetju dr. Tanja Ljubič Mlakar in Tereza Pahor – Salonit Anhovo Področje varnosti in zdravja pri delu je bistvenega pomena, zato mu je potrebno posvečati veliko pozornosti in ga sistemsko obravnavati. Že 10 let (od leta 2009 dalje) imamo vpeljan sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu BS OHSAS 18001. Certifikat imata družbi Salonit Anhovo, d.d. ter družba Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o. Zadnja uspešna presoja tega sistema je potekala v maju 2019.

Rezervoarji, pontoni in podesti za plavajoči delovni most.

Za boljše razumevanje koncepta 7 zlatih pravil smo pripravili brošure in table v različnih jezikih, nameščene so na različnih lokacijah po podjetjih.

Table s 7 zlatimi pravili pred kadrovsko službo ter na odpremi cementa

Nova ekipa promotorjev varnega dela družbe Salonit Anhovo je 1. oktobra 2019 ob imenovanju tudi simbolično prejela nove čelade. Te so novost s področja nadgradnje osebne varovalne opreme. Nove čelade so nato v naslednjih dneh prejeli tudi drugi sodelavci iz proizvodnje in vzdrževanja. Aktivnosti promocije spodbujanja varnega ravnanja pri delu se bodo nadaljevale in nadgrajevale tudi v drugih družbah skupine Salonit.

Gosenice: od konstrukcije do zapakiranega izdelka.

Včasih nas preseneti, kako izdelke sploh spravimo v delavnico. Eden izmed mnogih silosov, ki so bili narejeni za tuje kupce in tudi za skupino Salonit: Obnova silosa laporne moke

S kakovostjo in predanim delom pridobivamo zaupanje pri partnerjih, s katerimi gradimo prihodnost.

Obnova garderob v kamnolomu

Vsak posameznik je del celote. Bodimo realni, predlagajmo, razmišljajmo širše ter mislimo na druge in celoto. Če s čim nismo zadovoljni, posredujmo to nadrejenim, pogovarjajmo se in strmimo k izboljšanju skupnosti. Vsi skupaj smo prihodnost. Kakšna bo, je odvisna od nas samih in veliko začimb, ki nam popestrijo življenje. Naj bodo podjetnost, želja po dokazovanju, trdo delo, samoiniciativnost in pozitivna energija glavne začimbe našega recepta za uspeh. 14

Naš list

31/2019

V okviru sistema izvajamo dva programa, in sicer Program izboljševanja varnosti in zdravja pri delu ter Program promocije zdravja pri delu. Preko obeh programov dvigujemo varnost in zdravje delavcev na višji nivo: z zmanjševanjem tveganja, zmanjševanjem števila poškodb pri delu ter nevarnih dogodkov. Pozitivni učinki izvajanja programa se kažejo v zmanjšanju števila resnih poškodb pri delu. Ker pa je naš glavni cilj še vedno NIČ POŠKODB, torej preprečiti nastanek kakršnihkoli nesreč pri delu, s programi tovrstnih izboljšav nadaljujemo.

Nov komplet osebne varovalne opreme ter brošure s 7 zlatimi pravili

Ekipa promotorjev varnosti pri delu v družbi Salonit Anhovo

Pravila veljajo za vse zaposlene in tudi za zunanje stranke, ki se gibljejo na našem industrijskem območju. Bodimo varni v podjetju!

7 zlatih pravil Zelo pomembno je tudi uvajanje dobrih praks znotraj celotne skupine Wietersdorfer, zato smo začeli z vpeljavo koncepta »7 ZLATIH PRAVIL VARNOSTI«. Naš list

31/2019

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Defibrilatorji v Salonitu Anhovo Tereza Pahor – Salonit Anhovo

Defibrilator je nepogrešljiv in zelo koristen pripomoček, ki ga lahko opazimo na mnogih javnih mestih in v poslovnih stavbah, kjer je na voljo za prvo pomoč. Gre za nujno opremo, ki lahko v primeru srčnega zastoja odloča o življenju in smrti, zato ga je seveda dobro imeti vedno pri roki. Zaradi velikega števila ljudi v Salonitovem industrijskem kompleksu smo se v sklopu promocije zdravja odločili za nakup dveh defibrilatorjev. Salonit Anhovo je skupaj z Občino Kanal ob Soči in v sodelovanju z Društvom obolelih zaradi azbesta omogočil nakup osmih defibrilatorjev, ki so nameščeni v vaseh v občini. Na Turistično informacijskem centru je en prenosni defibrilator na razpolago skupinam ob raznih dogodkih. Nesreča nikoli ne počiva, srčni zastoj pa se pojavi nenadno in brez opozorila.

Kriterij za določitev lokacij defibrilatorjev je hiter dostop za čim širši krog ljudi. Enega od dveh defibrilatorjev smo namestili pri recepciji v novo cementarno, drugega pa na zunanje pročelje gasilskega doma prostovoljnega gasilskega društva Salonit Anhovo.

Novi defibrilator na pročelju gasilskega doma

Naš list

31/2019

Sekundarni srčni zastoj je posledica stanj, ko sicer pri zdravem srcu nastane nenadna srčna smrt zaradi pomanjkanja kisika. Vzroki, ki vodijo v sekundarni srčni zastoj, so: možganska kap, prometne in druge nesreče, huda dihalna stiska, zadušitev, utopitev, zastrupitev, udar električnega toka, podhladitev ipd. Srčni zastoj še vedno predstavlja enega najpogostejših vzrokov smrti v Evropi. Nenadni srčni zastoj je dogodek, ki se pojavi brez opozorila. Srce zastane in če oživljanje ni pravočasno, človek umre. Možnost preživetja brez oživljanja se vsako minuto zmanjšuje. Ko srce izgubi svoj ritem do take mere, da ne more več črpati krvi, ostane celo telo brez dotoka krvi, polne kisika. To pa povzroča ključno težavo v

vgrajen EKG senzor za zaznavanje srčnega utripa. V primeru, da je srčni utrip pri pacientu zaznan, AED ne dovoli možnosti oddajanja šokov. AED ima še en dodaten senzor, ki preverja pravilno namestitev elektrod. Če elektrode niso pravilno nameščene, nas o tem opozori. To je varovalni sistem za preprečevanje poškodb pacientov. Ima tudi obširni glasovni vodnik v slovenskem jeziku, kar daje uporabniku večjo samozavest in občutek obvladovanja situacije, to pa ima za posledico večjo prisebnost in manj napak pri samem postopku. V primeru nepripravljenosti ali pomanjkljivosti delovanja, sistem na težavo opozori z zvočnim alarmom.

Kako uporabljamo defibrilator? Četudi se z defibrilatorjem še nismo srečali, je uporaba povsem enostavna, saj ob vklopu aparat prične dajati navodila v slovenskem jeziku. Najpomembneje je, da napravo vklopimo, iz embalaže vzamemo nalepki - elektrodi, odstranimo zaščitno folijo in ju nalepimo na gol prsni koš osebe, kot je narisano na elektrodah (pod desno ključnico in na levo spodnjo stran prsnega koša pod pazduho).

Prva pomoč ob nenadnem srčnem zastoju se začne s klicem na številko 112, temeljnimi postopki oživljanja in uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED). Vsi ti koraki so ključnega pomena za preživetje bolnika. S temeljnimi postopki oživljanja zagotavljamo ustrezno nasičenost krvi s kisikom in pretok skozi življenjsko najpomembnejše organe, kot so srce, možgani in pljuča. Z oživljanjem skušamo preprečiti t.i. nenadno smrt. Nenadna smrt je stanje, ko pacient ne kaže več znakov življenja, torej je nezavesten, ne diha in ne kaže znakov krvnega obtoka. Vzrok nenadne smrti je v 80 % primarni srčni zastoj, ki je posledica angine pectoris, srčnega infarkta ali nenadne motnje srčnega ritma.

Lokacija defibrilatorja pri recepciji nove cementarne

možganih, ki brez krvi in kisika preživijo samo nekaj minut. Nato nastanejo nepopravljive poškodbe. Posledično se lahko zgodi, da bomo človeka po nekaj minutah oživeli, vendar bo imel hude možganske okvare. To motnjo ritma lahko prekinemo le z električnim sunkom oz. šokom. Hitra defibrilacija, poleg kontinuirne masaže srca, je še kako pomembna. Bistveno je, da hitro pričnemo z oživljanjem.

Oživljanje je tekma s časom. Za vsako minuto, ki preteče od nastopa zastoja srca do prve defibrilacije, se zmanjša verjetnost za preživetje za okoli deset do dvanajst odstotkov. Strokovnjaki si želijo, da bi človeka prvič stresli z električnim sunkom v 3-5 minutah od trenutka, ko se je zgrudil, kar seveda reševalna ekipa z rešilcem ne zmore. Povprečen dostopni čas ekip nujne medicinske pomoči je od 5 do 10 minut ali več. Odvisno od hitrosti klica, oddaljenosti reševalne postaje in kraja dogodka. Očividec, ki je ob dogodku prisoten, pa to zmore. Defibrilator je namenjen laikom, ki ne smejo oklevati, ko človek potrebuje pomoč. Hitreje kot začnemo oživljati, več možnosti za preživetje ostane. Avtomatski eksterni defibrilator je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Prav zaradi tega so defibrilatorji postali nepogrešljivi del vsakdanjika. S to napravo lahko bistveno izboljšamo možnosti preživetja pri nenadnem srčnem zastoju. Izraz avtomatski pomeni, da mora uporabnik za uporabo samo namestiti elektrode in po potrebi pritisniti na sprožilni gumb. Vse ostalo naredi defibrilator sam. Defibrilator ima

V trenutku, ko sta elektrodi na svojem mestu, prične naprava analizirati dogajanje v srcu. V primeru, da oceni, da je električni sunek potreben, nas na to jasno in glasno opozori. Preden pritisnemo na gumb za elektrošok pa je zelo pomembno, da se nihče ne dotika bolnika. Zato pred tem še enkrat preverimo, da se bolnika nihče ne dotika in pritisnemo na osvetljeni gumb za šok. Telo osebe bo trznilo, mi pa takoj nadaljujemo z masažo srca po navodilih defibrilatorja. Če opazimo življenjske znake, npr. da oseba zadiha, jo zvrnemo na bok in pustimo elektrode na prsnem košu, saj aparat neprestano nadzoruje delovanje srca. Če aparat oceni, da električni sunek ni potreben, ponovno preverimo življenjske znake in če jih ni, nadaljujemo z oživljanjem, brez električnega sunka. Aparat bo kasneje ponovno preveril srčni ritem. V primeru, da električni sunek ni potreben, pa vseeno pritisnemo na gumb, se sunek ne bo sprožil, saj ima aparat varovalo. Tako z njim nikakor ne moremo škoditi. Temeljne postopke oživljanja in AED uporabljamo do prihoda reševalcev.

Naš list

31/2019

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Tudi sam lahko pomagam pri oživljanju – Temeljni postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja (AED) Temeljne postopke oživljanja (TPO) izvajamo pri osebi, ki je nezavestna (neodzivna), ne diha oziroma ne diha normalno in se ne premika. Če pri prizadetem opazimo občasne neučinkovite poskuse »lovljenja« sape, moramo posumiti, da je prišlo do srčnega zastoja in pričeti s TPO. Postopki so sledeči: 1. Preverimo odzivnost (poškodovanca stresemo za ramena in ga večkrat pokličemo). 2. Pokličemo pomoč mimoidočih. 3. Sprostimo dihalno pot ponesrečenca in preverimo njegovo dihanje: 10 sekund preverjamo dvigovanje prsnega koša ter poslušamo in čutimo izdihano sapo. Glavo nagnemo nazaj, dvignemo čeljust, približamo svoje uho k obrazu ponesrečenca in 10 sekund poslušamo ter preverjamo če čutimo izdihan zrak in smo pozorni na dvig prsnega koša. 4. Če ponesrečenec ne diha, se ne premika, je oseba v srčnem zastoju – pokličemo 112. 5. Začnemo z oživljanjem: a. Razpremo prsni koš ponesrečenca, da je odkrit. b. Poiščemo sredino prsnega koša, položimo peto dlani na prsni koš, s prsti druge roke jo prekrijemo in s težo celega telesa začnemo s pritiski na prsni koš (roke so iztegnjene, položaj našega telesa je pravokoten na telo ponesrečenca) – 30 stiskov prsnega koša (5-6 cm globoko), 2 vpiha. 100 stiskov moramo opraviti na minuto. c. To delamo dokler ne dobimo defibrilatorja ali do prihoda reševalcev. d. Mimoidoče pošljemo po defibrilator, medtem nadaljujemo z oživljanjem. Defibrilator uporabimo znotraj treh minut od ugotovitve nedihanja. 6. Defibrilator vključimo (zelena tipka), prilepimo elektrode (na vsaki elektrodi je narisano kam jih položit) in sprožimo električni šok (pritisnemo rdečo tipko). Sledimo navodilom defibrilatorja. 7. Preden sprožimo električni šok se prepričamo, da se nihče ne dotika poškodovanca (z roko odstranimo ljudi od poškodovanca). 8. Po sprožitvi električnega šoka, nadaljujemo z oživljanjem: 30 stiskov prsnega koša, 2 vpiha. Po dveh minutah defibrilator analizira stanje poškodovanca in nam da navodila za naprej - sledimo navodilom defibrilatorja. Počakamo na reševalce.

Naš list

31/2019

VARNOST IN ZDRAVJE POSLOVNO PRI DELU Tečaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED smo takoj po nakupu organizirali tudi za naše zaposlene, najprej z varnostniki gasilci in zaposlenimi v družbah Salonit z opravljenim tečajem Prve pomoči. Na tečaju smo predstavili: kaj je zastoj srca in kako ga prepoznamo, navedba in zaporedje ukrepov ob zastoju srca, opis in prikaz temeljnih postopkov oživljanja za laike pri odraslih in otrocih, opis in praktični prikaz uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) ter prepoznavanje in ukrepanje ob življenje ogrožajočih stanjih s primeri iz prakse. Skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja, podružnica za Severno Primorsko (prim. Herbert Bernhardt, dr. med.) smo organizirali za vse zainteresirane zaposlene še predavanje na temo srčno-žilnih bolezni, ukrepih in preventivi ter uporabi defibrilatorja. Na ta način smo ozavestili ljudi o srčnem zastoju in prvi pomoči ter pomagali premagati strah, ki ob nesrečah velikokrat preprečuje ustrezno ukrepanje. Ob tem dogodku smo posneli celotno predavanje prim. Herberta Bernhardta, dr. med., in primer pravilnega pristopa k nudenju prve pomoči. Izdelali smo kratek filmček o tem, kako lahko sami pomagamo pri oživljanju, ki si ga lahko ogledate na naši spletni strani: https://www.salonit.si/aktualno/video/ Glede na pozitiven odziv bomo v prihodnje organizirali podobne delavnice in s tem krepili zavest ljudi o pomenu nudenja prve pomoči. Življenje je dragoceno in je le eno. Človek nikoli ne ve, kdaj mu bo prav prišlo poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in pomoči sočloveku. Dejstva • Skoraj vsaka druga smrt (48 %) je nenadni srčni zastoj • Pogosti razlogi za zastoj srca so: infarkt, krvavitve, zadušitve, alergije, strdek itd. • V Sloveniji vsak dan umre med 5 in 7 oseb zaradi nenadnega zastoja srca (2.000 letno). • Verjetnost preživetja nenadnega zastoja srca je okoli 7 %. • Z vsako minuto neukrepanja se možnost preživetja zmanjša za 10 %. • Po 4 minutah nepravilne pomoči začnejo umirati možganske celice. • Če pri osebi, ki ima srčni zastoj, uporabimo defibrilator v 2 minutah po zastoju, je lahko verjetnost preživetja 50 % ali več. • Okoli 80 % nezgod se zgodi doma. • Vsakdo je dolžan nuditi pomoč poškodovanemu ali bolnemu v nujnih primerih po svojih močeh in sposobnostih. • Ostanimo mirni in zbrani, saj tako povečamo možnost preživetja bolnika. • Najslabše je, če ne storimo nič. Največji problem je strah in neznanje. Veliko boste storili že, če boste poklicali reševalce.

Promocija duševnega zdravja v družbi Salonit Anhovo: stres in tehnike sproščanja Tereza Pahor – Salonit Anhovo V razvitem svetu se soočamo z epidemijo stresa in z njim povezanih zdravstvenih težav. Stres prehitro označimo za negativnega in pri tem pozabimo na njegovo kompleksno naravo. Stres je povsem normalno odzivanje. Določena količina stresa je nujno potrebna za normalno življenje. Gre namreč za telesni, duševni in vedenjski odgovor posameznika, ki se skuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim pritiskom. Stresnim situacijam se ni mogoče izogniti, saj se z njimi srečujemo vsakodnevno, življenje namreč od nas nenehno zahteva prilagajanje novostim in spremembam.

iskanje preprostih načinov za izboljšanje zdravja, počutja in kakovosti življenja. Naučili smo se, kako lahko z različnimi tehnikami in strategijami zaustavimo uničujoče telesne in biokemične spremembe, ki so zveste spremljevalke prekomernega stresa. Te spremembe so tiste, ki povzročijo oslabelost srca, vplivajo na zmanjšano sposobnost spomina, zmanjšajo odpornost organizma in sčasoma vodijo v razvoj kronične bolezni.

Stres in njegovi dejavniki niso za vse ljudi enaki in enako težko (ali lahko) rešljivi. Kako bo posameznik doživel stres, je odvisno od njegove osebnosti, izkušenj, energetske opremljenosti, okoliščin ter širšega in ožjega okolja, v katerem živi. Tako bo določen dogodek za nekoga predstavljal stres, za drugega pa dobrodošlo spodbudo v življenju. Znano je, da nastane problem tam in takrat, ko je stresnih situacij za posameznika preveč in so preveč zgoščene, intenzivne, premočne ali trajajo predolgo. Tako nastane neskladje med zahtevami in kapacitetami za spoprijemanje z njimi. Problem nastane, ko nam stres zamaje ravnovesje. V tem primeru lahko stres vodi celo v bolezen, med drugim lahko tudi v depresijo in bolezensko tesnobnost (anksioznost). Dolgotrajen in slabo obvladovan stres lahko posredno vodi v zelo resna obolenja, kot so rak in srčno-žilne bolezni.

Trik zadovoljnega življenja torej ni v tem, da se stresu in travmi izogibamo, temveč v tem, da se naučimo, kako se z njima spoprijeti. Potrebno se je naučiti, kako okrepiti svoje telesne in duševne sposobnosti, da nam stres ali travmatična izkušnja ne pride do živega in da ne zbolimo. Nihče nam ne more zagotoviti, da se nam slabe stvari v življenju ne bodo dogajale. Skrb za dobro psihofizično kondicijo:

Ob ustreznem obvladovanju stresa bi imeli mnogo manj težav oz. bi se jim lahko celo izognili. Prepoznavanje in obvladovanje stresa v obliki psihoizobraževalnih delavnic se uvršča med dejavnosti promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj ter preprečevanja s stresom povezanih telesnih bolezni.

- Potrebujemo pozitivno mišljenje o sebi. Negovati moramo pozitivne misli. Redno uporabljamo pozitivne potrditve. Opominjamo se na lastne kvalitete in sposobnosti, ki jih imamo. Če jih ne bi imeli, nas danes ne bi bilo tukaj. Moramo se pohvaliti in si čestitati za vsak odziv, ko smo ravnali dobro in pametno.

Tako smo tudi v Salonitu skupaj z zdravstvenim domom Nova Gorica organizirali delavnice na temo stres in tehnike sproščanja. Delavnico je vodila univ. dipl. psihologinja Maša Brezavšček iz zdravstvenega doma Nova Gorica.

- Poskušajmo ohranjati ravnovesje med ''moram'' in ''želim''. Poskrbimo za to, da si vzamemo čas in ga preživimo z ljudmi, s katerimi se radi družimo. Vzeti si je treba čas, da napolnimo svoje baterije.

Prostovoljna delavnica je bila razdeljena na štiri tematsko ločene sklope, kjer smo govorili o doživljanju stresa in travmah ter se seznanili z duševnimi in telesnimi težavami, ki so povezane s stresom. Spoznali smo, kako so čustva povezana z doživljanjem stresa in kako jih prepoznamo ter obvladamo, načine odziva v stresnih situacijah in preprečevanje preobremenjenosti.

- Uravnotežena prehrana, redna telesna vadba in kakovosten spanec so dejavniki, ki imajo velik vpliv na odpornost posameznika proti stresu. Redna telesna vadba vzpodbuja rast mišičnih in možganskih celic, dobrodejno vpliva na naše počutje (ob vadbi se sproščajo hormoni sreče) in krepi odpornost proti stresu.

Delavnica je omogočila pridobivanje znanj, ki so ključna za spremembo življenjskega sloga. Poudarek je bil na učenju o stresu in načinih spoprijemanja z njim ter medsebojnem izmenjevanju izkušenj med člani skupine. Pridobili smo znanja in veščine, s katerimi si lahko pomagamo sami in izboljšamo svoje počutje (tehnike sproščanja, tehnike preusmerjanja misli in čustev, načrtovanje odziva na stresne situacije, razvijanje čustvenega zavedanja ipd.). To je bil izziv in tudi spodbuda za

- “Dober spanec je zlata vreden” pravi pregovor, saj je spanec nujno potreben za učinkovito delovanje naših možganov in telesa. Kadar smo pod stresom, je kakovost našega spanja ogrožena. V nas prevladujejo negativna čustva jeze, strahu, želja po maščevanju, občutki krivde ali zaskrbljenost. Takrat je potrebno preusmeriti misli: predstavljajte si, kako s sabo prinašate mir, pozitivne misli, lepe slike in čustva. V miru in pozitivnih občutkov se prepustite spancu. Naš list

31/2019

NA OBISKU

Delovno srečanje predstavnikov Občine Kanal ob Soči s sodelavci Salonita Anhovo Peter Korenjak – Salonit Anhovo V torek, 12. novembra 2019, smo na povabilo uprave delniške družbe Salonit Anhovo in županje Občine Kanal ob Soči v Salonitu Anhovo gostili občinske svetnike, predsednike krajevnih skupnosti in občinsko upravo Občine Kanal ob Soči. Srečanje, ki ga z Občino Kanal ob Soči organiziramo že mnogo let, je bilo prvo v novi sestavi občinske ekipe. Cilj srečanja, ki ga je z uvodnim nagovorom začel predsednik uprave Julijan Fortunat, je bil predstaviti poslovanje skupine Salonit, aktualno dogajanje in načrte za prihodnost. Na tokratnem srečanju je dr. Tomaž Vuk celovito predstavil položaj naše cementarne v perspektivi najboljših evropskih cementarn in razvojne priložnosti, ki jih imamo zaradi dosedanjega razvoja in lokacije na obrobju Padske nižine. Naš cilj je nadaljnje zniževanje emisij CO2, ki ga bomo dosegali s povečevanjem deleža alternativnih goriv in s povečanjem energetske učinkovitosti ob uporabi umetne inteligence. Obiskovalcem smo odgovorili na vprašanja, kot so: zakaj najrazvitejše države uporabljajo najvišje deleže odpadkov za goriva? Zakaj je uporaba odpadkov v cementarnah varna in sprejemljiva za okolje? Povečevanje deleža odpadkov

Naš list

31/2019

za gorivo skozi 15-letno obdobje smo primerjali s pozitivnim trendom zmanjševanja vplivov na okolje, podkrepljenim z vrsto meritev in podatki o kakovosti zraka, ki je v občini Kanal med boljšimi v Sloveniji ter v okviru priporočil Svetovne zdravstvene organizacije. Županja Tina Gerbec, direktor občinske uprave, svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti so dobili odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Predstavitev in pogovor smo zaključi z zavezo, da se v enaki sestavi najkasneje spomladi ponovno srečamo in se ponovno pogovorimo o aktualnih temah.

EVROPSKI DNEVI MINERALOV 2019

MINERALI – GONILO LOKALNEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA

PRILOGA

Evropski dnevi mineralov in njihova zgodovina v Salonitu Anhovo

Evropski dnevi mineralov 2019

V Salonitu Anhovo smo se letos že tretjič pridružili Evropskim dnevom mineralov, ki so potekali od 20. do 22. septembra 2019. Osrednji dogodek v Anhovem je obiskalo več kot 200 obiskovalcev.

Ker je čar življenja, da si vedno postavljamo nove in nove izzive, smo si tudi za letošnje dogajanje zaželeli nekaj novega in drugačnega. Ob spominu na pozitivne odzive o akustiki pred dvema letoma je bila ideja na dlani: koncert z našim Pihalnim orkestrom v kamnolomu Lastivnica. Kljub velikemu navdušenju nad koncertom smo želeli ohraniti ključen namen dogodka Evropskih dnevov mineralov in poleg koncerta ponudili tudi vodene strokovne oglede. Najprej je potekal ogled učne poti v opuščenem kamnolomu Lastivnica, sledil pa je ogled aktivnega kamnoloma Rodež. Največja zanimivost za obiskovalce je bil ogled delovanja brezpilotnega zrakoplova. Novosti v kamnolomu – pridobljeno novo okoljevarstveno dovoljenje in načrtovan večji investicijski ciklus – smo na zanimiv način predstavili na etaži kamnoloma Perunk, na nadmorski višini 280 m.

Evropski dnevi mineralov so prvič potekali leta 2007 na pobudo evropskega mineralnega sektorja. Od takrat naprej vsaki dve leti pridruženi kamnolomi in tovarne na izbran konec tedna odprejo svoja vrata. Namen projekta je približati svet mineralov širši javnosti, predvsem družinam, mladim in otrokom. Projekt je podprla tudi Evropska komisija, saj gre za zelo dober način ozaveščanja o vlogi mineralnih surovin v vsakdanjem življenju ter o pomenu za nacionalna in evropsko gospodarstvo. Minerali so pomembni deli proizvodov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju: od telefonov, računalnikov, avtov, pa vse do stavb, v katerih živimo, šol, ki jih obiskujejo naši otroci. Ali si še lahko predstavljamo življenje brez njih?

V Salonitu Anhovo smo se projektu Evropski dnevi mineralov prvič pridružili v letu 2015, ko smo začeli z urejanjem učne poti v opuščenem kamnolomu Lastivnica - z naslovom Raziskujmo minerale v cementni industriji. Tega leta smo postavili prvih šest razlagalnih tabel in sprejeli preko 300 obiskovalcev. Z urejanjem učne poti smo nadaljevali in ob naslednjih Evropskih dnevih mineralov, leta 2017, predstavili še dve novi razlagalni tabli, litološki stolpec, betonsko klop ter uredili sprehajalno pot ob celotnem zaščitenem flišnem profilu vse do slapa Mednik. Skupaj z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, območna enota Nova Gorica, smo izdelali posebno pojasnjevalno tablo Anhovo - Lastivnica - flišni profil, s katero smo zaščiten flišni profil obeležili kot naravno vrednoto lokalnega pomena. Pojasnjevalno tablo Anhovo - Lastivnica - flišni profil smo prvič predstavili v okviru Evropskih dnevov mineralov 23. septembra 2017. Dogodek ob otvoritvi je pospremil tudi kratek koncert mladih godbenikov glasbene šole Deskle in takrat smo skupaj s profesorji glasbene šole Deskle ugotovili, da je akustika na glavnem platoju učne poti dobra in tako primerna tudi za kakšen večji koncert.

Buldožer so uporabljali predvsem za izdelavo dostopnih poti, prerivanje razstreljene surovine z nedostopnih etaž v doseg nakladalnika in za vzdrževanje transportnih cest kamnoloma. Poleg dela v kamnolomu Anhovo je opravljal tudi dela v površinskih kopih gline in kremenčevega peska Brežice in Globoko. Z njim so izvajali zemeljska dela pri širitvi ceste do Kala nad Kanalom, izdelavi igrišča v Levpi in pri izdelavi nekaterih gozdnih cest na severnem Primorskem (Gorenje Polje, Trenta itd.). Za obiskovalce je bil buldožer izjemna atrakcija. Zanimivo je bilo, ker je kar nekaj obiskovalcev razstavljeni buldožer prepoznalo. Zelo velik vtis pa je naredil v večernih urah, med koncertom, ko je z zanimivo osvetlitvijo izgledal res veličastno. Zanimiva skupina obiskovalcev so bili otroci s starši iz Osnovne šole Renče, ki so k nam prišli v okviru tehničnega krožka, in so bili nad dogodkom zelo navdušeni. Z veseljem so svoje vtise prenesli tudi snemalcu reportaže o dogodku.

Obiskovalci so z veseljem prisluhnili strokovni predstavitvi ob buldožerju

Čudovit sončni zahod na etaži 280

Pričetek dogodka na učni poti Lastivnica, dopolnjeni s prvimi eksponati »muzeja na prostem« Dva avtobusa obiskovalcev smo najprej sprejeli na učni poti Raziskujmo minerale v cementni industriji v kamnolomu Lastivnica. Pripravili smo kratke predstavitve ob pojasnjevalnih tablah in zanimivih eksponatih, novost in morda tudi največja zanimivost je bil razstavljen buldožer, ki predstavlja začetek »muzeja na prostem«.

Utrinek z otvoritve pojasnjevalne table Anhovo - Lastivnica – flišni profil iz leta 2017

Naš list

31/2019

Buldožer CAT D9E z maso 25 ton je služil svojemu namenu od leta 1965 pa vse do letos spomladi. O njem krožijo zanimive zgodbe, med drugim ta, da je bil predmet stalnih inovacij delavcev, ki so ga upravljali. Inovacije so bile predvsem v smeri lažje in udobnejše uporabe. Tako so mu med drugim naredili kabino, vitel z jeklenicami za pomik pluga so zamenjali s hidravličnimi cilindri, manjši bencinski motor za zagon dizelskega motorja so nadomestili z zaganjačem s 24 V akumulatorjem. Zelo dobri inovatorji, kajne!

Buldožer kot čudovita kulisa Koncertu med minerali Naš list

31/2019

EVROPSKI DNEVI MINERALOV 2019

MINERALI – GONILO LOKALNEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA

PRILOGA

KAMNOLOM LASTIVNICA

V nadaljevanju je bil predstavljen načrtovan investicijski ciklus v kamnolomu. V rednem letnem remontu 2020 bo potekala prenova obstoječega procesa drobljenja surovine, ki zagotavlja surovinsko mešanico za proizvodnjo klinkerja. Obstoječi sistem drobljenja surovine se ni spreminjal vse od izgradnje cementarne Skale v letu 1977. Sama linija peči za pečenje klinkerja je bila v zadnjih 10 letih modernizirana in tudi njena nominala kapaciteta je iz prvotnih 2.000 t klinkerja /dan pred 10 leti narasla na sedanjih 3.180 t klinkerja/dan, medtem ko se nominalna kapaciteta drobljenja surovinske mešanice 600 t/h od izgradnje cementarne, ni povečala.

naRaVna VReDnota

anhovo – lastivnica – flišni profil Kamnolomi v Anhovem se odpirajo v flišoidnih kamninah, ki ležijo pod apnenčevim grebenom Jelenka in Rebra na vzhodni in med reko Sočo na zahodni strani. Zaradi pridobivanja mineralne surovine za proizvodnjo cementa so kamnine v več odprtih kopih dobro razgaljene. Profil fliša v opuščenem kamnolomu lastivnica predstavlja geološko zanimivost in je od leta 2004 varovan kot geološka naravna vrednota lokalnega pomena. Je odlično ohranjen, lahko dostopen in se razteza v dolžini skoraj 600 m.

V profilu Lastivnica prevladuje menjavanje karbonatnih peščenjakov in laporovcev.

KaMnine fliša laporovec sestavljajo delci velikosti mulja (delci so manjši od 0,063mm). Vsebuje od 30 do 70 odstotkov karbonata. Laporovec na površju zelo hitro razpada v značilne manjše plošče in luske. Peščenjak je iz delcev v velikosti peska (velikost delcev od 0,063 do 2mm). Zrna so vidna s prostim očesom.

laporovec peščenjak

Pisana druščina kamnin je nastajala na prehodu iz paleocena v eocen, pred približno 50 milijoni let. Takrat je območje današnjega Srednjega Posočja prekrivalo globoko morje s strmimi robovi in posamezni ostanki starejših apnencev kredne starosti, ki so tvorili podvodne pragove. Sedimentacija flišnih kamnin se je pomaknila proti jugu in jugozahodu, kar kaže na smer umikanja morja.

Kaj je in KaKo nastane fliš Breča je sestavljena iz ostrorobih delcev različnih starejši kamnin ali fosilov, večjih od 2mm.

Fliš je zaporedje ali menjavanje različno zrnatih sedimentnih kamnin, nastalih v morju s podvodnimi plazovi in kalnimi (turbiditnimi) tokovi. Na strmih obalah so se kopičili sedimenti s kopnega, ki so kot ogromni podvodni plazovi občasno zdrseli v morski bazen. Iz njih so se razvili kalni (turbiditni) tokovi, iz katerih so se na morsko dno odložili najprej debelozrnati in nato vedno drobnejši sedimenti. Sedimenti so se sčasoma povezali in strdili v različne kamnine, ki gradijo fliš. Najbolj debelozrnate so breče z ostrorobimi delci in konglomerati z zaobljenimi delci, sledijo peščenjaki in najbolj drobnozrnati laporovci. V flišnih kamninah najdemo številne fosile, med njimi školjke, korale, foraminifere, pogosti so tudi sledovi premikanja različnih organizmov. Zaradi tektonskih aktivnosti v flišnih plasteh pogosto opazimo različno nagubanost, prelome, zmike plasti in druge strukturne pojave, ki kažejo na zgodovino nastanka kamnine.

fosili V flišU

ali ste vedeli? • Starost flišnih kamnin določamo s pomočjo mikroskopskih fosilnih ostankov morskega planktona, ki se večinoma nahaja v laporovcih. • Fosilni sledovi ali ihnofosili so biološke sedimentne teksture, ki so jih povzročili organizmi s svojim delovanjem in kažejo na njihovo hranjenje, lazenje, vrtanje in druge vrste gibanja na morskem dnu.

Fosilni sledovi premikanja organizmov

• »Boumova sekvenca« je popolno zaporedje plasti v flišu, ki jo sestavlja pet različnih slojev kamnin; od najbolj debelozrnatih (breče, konglomerati), preko peščenjakov do zelo drobno zrnatih laporovcev z vidnimi sedimentnim teksturami (vzporednimi in navzkrižnimi laminacijami). Imenuje se po francoskem geologu Arnoldu Bouma, ki jih je prvič znanstveno opisal in določil leta 1962. • Flišne plasti so za vodo slabo propustne, zato se na stiku z apnenci ali ob prelomih lahko pojavljajo izviri. Na levi strani kamnoloma Lastivnica se nahaja manjši slap, ki ga napaja voda iz bližnjega izvira Mednik. • slovenski geologi, ki so največ raziskovali flišne kamnine v okolici Anhovega so dr. Rajko Pavlovec, dr. Stanko Buser, dr. Jernej Pavšič, dr. Dragomir Skaberne in dr. Željko Pogačnik.

Preseki rudistnih školjk, ki se pojavljajo v breči

Foraminifere in drugi mikrofosili v flišnem peščenjaku

Tekst: Martina Stupar in Tanja Lukežič, Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica; Fotografije: Arhiv ZRSVN, OE Nova Gorica in dr. Željko Pogačnik; Postavitev table je omogočilo podjetje Salonit Anhovo, d.d, 2017

Kamnolom Lastivnica se nahaja med aktivnim kamnolomom Perunk in kamnolomom Deskle, ki je prav tako že več let neaktiven. Za pridobivanje surovin za proizvodnjo klinkerja, katerih sestava je v Lastivnici zelo ugodna, je bil v uporabi do leta 1989, ko je bilo ugotovljeno, da je količina surovin premajhna, da bi bila uporaba še smiselna. Tako je ob koncu uporabe kamnoloma ostala odprta zanimiva stena iz flišnih plasti, ki je bila, prav zaradi svoje posebnosti in zanimivosti, leta 2004 zaščitena kot naravna vrednota lokalnega pomena. Tu se nam utrne zanimiva misel, kako nam lahko kamnolom, ki je sicer poseg v okolje in naravo, v tem primeru odpre poglede v notranjost našega planeta in nam pripoveduje zanimive zgodbe mineralov. Temu je tudi namenjena naša učna pot, ki smo jo začeli urejati leta 2015 in jo v letu 2017 nadgradili tudi z otvoritvijo razlagalne table o naravni vrednoti Anhovo – Lastivnica – flišni profil, ki smo jo postavili in otvorili skupaj za Zavodom za varstvo narave RS.

Dogajanje na etaži aktivnega kamnoloma Obiskovalce smo popeljali skozi kamnolom Rodež v kamnolom Perunk, na etažo 280. Na etaži sta obiskovalce pričakala prekucnik (demper) in nakladač. Seveda sta ta dva velikanska stoja najbolj navdušila najmlajše obiskovalce, saj so iz avtobusa kar poskakali.

Leta 2013 je bila po nakupu zemljišč in izdelavi dokumentacije na pristojno ministrstvo vložena Vloga za pridobitev rudarske pravice, ki nam je bila podeljena leta 2016. Isto leto smo na ARSO oddali vlogo za pridobitev Okoljevarstvenega soglasja, ki smo ga prejeli letošnjo pomlad.

S prenovo bomo zamenjali star enorotorski kladivasti drobilec z dvorotorskim kladivastim drobilcem v obstoječi zgradbi drobilarne. Zamenjali bomo transportno linijo med drobilnikom in predhomogenizacijsko halo, zamenjali pretočni silos surovinske mešanice, ki omogoča bolj enakomerno sestavljanje surovinskega kupa v prehomogenizacijski hali surovin ter prenovili odlagalno napravo, ki v prehomogenizacijski hali surovin formira kup.

Sašo Seljak je predstavil uporabo brezpilotnega zrakoplova. Naša pilotka Marjana Šuligoj pa je prikazala polet le-tega, kar je navdušilo obiskovalce, predvsem otroke. Brezpilotni zrakoplovi predstavljajo novo sfero zajemanja prostorskih podatkov in omogočajo pridobivanje aeroposnetkov visoke ločljivosti - zaradi manjše višine leta. Aibot X6 V2 predstavlja zadnjo generacijo letečih robotov. Prilagojeni so posebej za industrijske inšpekcije in za zajem prostorskih podatkov iz zraka. To je več-rotorni letalnik, ki omogoča preprosto letenje in povsem avtonomno izvedbo nalog. Zagotavlja stabilnost in varnost med letom, ter nosi aero-foto kamero za zajem aerofotografij. S pomočjo aerofotografij bomo izdelali 3D model in geološki profil kamnoloma. Model bomo glede na nove/sprotne raziskave posodabljali. S pomočjo modela bomo lahko začeli s kratkoročnim, srednjeročnim in dolgoročnim planiranjem izkopa.

Nov sistem nam bo omogočal večjo kapaciteto drobljenja surovine, povečal bo zanesljivost delovanja ter omogočal drobljenje surovine na manjšo granulacijo, ki je bolj primerna za mletje na cevnih krogelnih mlinih za pripravo surovinske moke. Več o poteku procesa prenove in tehničnih specifikacijah nove opreme, bomo predstavili v naslednjih številkah Našega lista.

Ko pogledam nazaj, vidim da je postopek širitve kamnoloma trajal kar dve tretjini moje celotne delovne dobe. Želim si, da bom v zadnji tretjini svoje delovne dobe uspel s sodelavci tako varno in okolju prijazno opraviti predvidena rudarska dela s sprotno sanacijo, da bodo okoliški prebivalci lahko z večjim zaupanjem poslušali predlog naslednje spremembe OPN, da se bo pridobivanje dovoljenj naslednje širitve odvilo dovolj hitro, da bomo zagotovili nemoteno oskrbovanje cementarne z kakovostno surovino, za proizvodnjo cementa za vse, ki gradijo.«

Prikaz letenja brezpilotnega zrakoplova Aibot X6 V2

Bolj okolju prijazna bo tudi načrtovana sprememba pri načinu pridobivanja surovine »od zgoraj navzdol«, kar pomeni tudi sprotno sanacijo brežin.

Otroci so z veseljem raziskovali tako velik stroj

Mitja Šuligoj je na etaži predstavil zahtevno pot pridobitve novega okoljevarstvenega dovoljenja: »Leta 1992 je bila vložena pobuda za spremembo občinskega prostorskega načrta. Zaradi postopka ustanovitve novih občin in s tem tudi novonastale Občine Kanal ob Soči ter postopkovnih ovir, je bil sprožen postopek izdelave OPN šele po volitvah 2002. Nov Občinski prostorski načrt je bil sprejet leta 2004. S pobudo za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta v letu 2006 je bil le ta izdelan in sprejet leta 2009. 24

Naš list

31/2019

Obiskovalci so z zanimanjem poslušali

Novi dvorotorski kladivni drobilnik

Skupinska fotografija iz brezpilotnega zrakoplova Naš list

31/2019

EVROPSKI DNEVI MINERALOV 2019

MINERALI – GONILO LOKALNEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA

PRILOGA

Koncert med minerali Letošnje Evropske dneve mineralov smo želeli tudi kulturno obarvati, zato smo poleg ogledov organizirali koncert. Koncerta nismo želeli postaviti v zaprto dvorano, temveč smo želeli izkoristiti prijeten ambient in akustiko opuščenega kamnoloma Lastivnica. Tako smo »industrijsko« okolje obogatili tudi s kulturnim programom in druženjem ob prijetni glasbi.

Dirigent Peter Pavli Uvodoma sta obiskovalce pozdravila predsednik uprave družbe Salonit Anhovo Julijan Fortunat in županja Občine Kanal ob Soči Tina Gerbec. Nato smo se prepustili kombinaciji melodij, ki so jo ustvarjali glasbeniki pihalnega orkestra Salonit Anhovo. Poslušali smo tudi zgodbo o mineralih, ki nam jo je pripovedoval napovedovalec Boštjan Simčič.

Pihalni orkester Salonit Anhovo nas spremlja na najrazličnejših prireditvah že več kot 67 let. Z lanskim septembrom je vodenje orkestra prevzel prof. Peter Pavli.

Koncert, ki smo ga poimenovali KONCERT MED MINERALI, smo organizirali skupaj s pihalnim orkestrom SALONIT ANHOVO.

Pihalni orkester Salonit Anhovo z dirigentom prof. Petrom Pavlijem

Prof. Peter Pavli je akademski glasbenik in profesor tube. Z glasbo se ukvarja že od otroštva, od nižje glasbene šole v Domžalah, kjer je obiskoval pouk klavirja in trobente, do diplome na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je svojo glasbeno izobrazbo tudi formalno potrdil. In glasba je postala njegov poklic, kljub delu na glasbeni šoli v Novi Gorici, igranju v godbi Domžale, kjer je član že več kot 30 let, vodenju šolskega pihalnega orkestra Glasbene Šole Nova Gorica, pa si od septembra 2018 vzame čas tudi za naš pihalni orkester. O vodenju pihalnega orkestra Salonit Anhovo in Koncertu med minerali smo s prof. Peter Pavlijem pripravili kratek pogovor. Zakaj ste se odločili za prihod v Deskle in kakšni so bili vaši prvi vtisi ob srečanju z našim orkestrom? »Z godbeniško glasbo se ukvarjam že od otroštva, tako da mi je način dela pri pihalnih orkestrih dobro poznan. V času študija sem imel že nekaj ponudb za vodenje pihalnih orkestrov, vendar je moj študij potekal ob delu in za kaj takega nisem imel časa. Vodenje pihalnega orkestra namreč človeku vzame kar precej časa in energije. Študij je končan, tako sem se javil na razpis za dirigenta, ki ga je objavil PO Salonit Anhovo. Prišel sem na razgovor in hitro smo našli skupni jezik.«

Ali ste že imeli kdaj priložnosti igrati v takšnem industrijskem okolju, kot je kamnolom? »Nikoli. Igrati v kamnolomu je prav posebna izkušnja. Najprej se ti zdi, da vsaj približno veš, kaj te čaka, ko pa si enkrat tam, so stvari precej drugačne. Na našem koncertu v kamnolomu Lastivnica sem pričakoval več odmeva, saj smo vendarle v kamnolomu. Vendar ni bilo tako. Orkester je bil obrnjen od kamnoloma navzven, tako da je zvok odnašalo ven in se ni odbijal od kamnoloma. Bili smo kar malo v šoku, saj smo se med seboj slabo slišali. Vendar bili smo dobro pripravljeni in poslušalci so dejali, da je bilo odlično.« Kakšni so vaši vtisi o Koncertu med minerali? »Vtisi so zelo pozitivni. Izkušnja več. Naslednjič orkester nujno potrebuje monitorje, da se bolje slišimo med seboj. To je za člane orkestra zelo pomembno, saj tudi mi potrebujemo neko zvočno informacijo.« Ali bi bili pripravljeni še sodelovati ob podobnih dogodkih, npr. čez dve leti ob 100-letnici tovarne? »Vsekakor. Orkester potrebuje izzive, saj z njimi rastemo.«

Kakšni so vaši občutki in izkušnje po več kot enem letu sodelovanja? »Občutki in izkušnje so zelo pozitivni in lepi. Z amaterskimi orkestri je seveda ogromno dela, saj je dojemanje glasbe počasnejše, vendar so rezultati. Za seboj imamo že kar nekaj uspešnih nastopov in koncertov, odmevi so zelo pozitivni. Zame in ostale člane orkestra je to duševna hrana in nam daje energijo za delo v prihodnosti.«

Koncertni list: prof. Pavli je za koncert pripravil sklop dobro znanih zimzelenih pesmi, ki so navdušile vse generacije

Naš list

31/2019

Članice Športnega twirling kluba Deskle so dogajanje popestrile s svetlobnimi učinki obogateno točko

Kakšna je bila prva misel, ko ste z naše strani dobili pobudo za izvedbo koncerta v opuščenem kamnolomu Lastivnica? »Prva misel: super, gremo! Za nas glasbenike tak prostor prinaša veliko zvočnih izzivov. Ko zapustimo naše vadbene prostore, se spustimo v nekakšno glasbeno pustolovščino, v kateri nikoli ne veš, kaj te točno čaka. Kakšna bo akustika, vreme, temperatura, vlaga ipd.«

Dirigent prof. Peter Pavli Naš list

31/2019

PIGD SALONIT ANHOVO

EVROPSKI DNEVI MINERALOV 2019

PRILOGA Veseli smo bili velikega števila obiskovalcev in njihovega pozitivnega odziva na predstavljene vsebine. Vreme nam je malenkost ponagajalo z izredno nizkimi temperaturami za tisti čas, vendar na žalost na to nismo imeli vpliva. O dogajanju smo posneli kratek reportažni film in koncert. Oboje si lahko ogledamo na spletni strani www.salonit.si. Z urejanjem učne poti Lastivnica nameravamo nadaljevati. Največji izziv bo ureditev označene krožne pešpoti iz gorenjih Deskel. In še kakšne načrte imamo skrite v rokavu, saj nas čez dve leti, ko bodo naslednji Evropski dnevi mineralov, čaka tudi 100-letnica cementarne.

Organizatorji letošnjih Evropskih dnevov mineralov in Koncerta med minerali se zahvaljujemo predvsem članom Pihalnega orkestra Salonit Anhovo, na čelu z dirigentom gospodom Petrom Pavlijem, za pripravljenost za sodelovanje. Zahvaljujemo se županji Tini Gerbec, ki nas je pozdravila z uvodnim nagovorom, občinskim svetnikom in svetnikom krajevnih skupnosti ter prav vsem obiskovalcem, ki ste nas počastili s svojim obiskom in izrazili svoje navdušenje nad našim dogodkom. V čast nam je, da se odzovete v tako lepem številu. Hvala!

Pestra jesen gasilcev PIGD Salonit Anhovo Rihard Ivančič – PIGD Salonit Anhovo Mesec oktober je že po tradiciji mesec požarne varnosti po vsem svetu in tudi člani Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Salonit Anhovo smo bili to jesen zelo aktivni. Predstavniki društva so se v septembru udeležili otvoritve novega gasilskega doma orodišča v Kovinoplastiki Lož njihovega gasilskega društva, s katerim smo že 10 let pobrateni. Nadaljevali smo z obiskom v vrtcu Deskle, srečanjem za vse naše člane in članice, na katerem smo prevzeli tudi novo gasilsko prikolico. V novembru smo izvedli predavanje in vajo, za operativo našega društva na temo požari odpadnih gum in se udeležili posveta Požari v industriji v izobraževalnem centru na Igu.

Sredi oktobra smo gasilci PIGD Salonit Anhovo tradicionalno obiskali otroke v vrtcu v Desklah ter jim predstavili in približali našo dejavnost. Predstavili smo primer, ko se v kuhinji zažgejo palačinke, potek evakuacije vseh otrok in zaposlenih in kako poteka iznos poškodovane kuharice. Pogovorili smo se o opremi, prikazali delovanje gašenja z gasilsko cevjo, otroci pa so bili najbolj navdušeni nad zvoki gasilske sirene. Po skupinskem fotografiranju so nam otroci še zapeli pesmice, ki so se jih naučili v tem šolskem letu. Tovrstno sodelovanje je v zadnjih letih obrodilo tudi sadove pri novih članih, saj se v naše društvo po kar dolgoletnem premoru vrača podmladek. To je izredno pozitivno za naše društvo. Upamo, da bodo z nami vztrajali čim več časa, kljub vsem obremenitvam, ki jih imajo otroci in najstniki v tem modernem svetu. Naš list

31/2019

Tradicionalno srečanje gasilk in gasilcev društva že nekaj let poteka v našem gasilskem domu, ki se počasi, a vztrajno spreminja tako na zunaj kot tudi v notranjosti. Srečanje je potekalo v dobrem vzdušju, poskrbeli smo za družabno dogajanje ter dobro hrano in pijačo. Imeli smo se res zelo lepo. Bravo mi!

Obisk vrtca v Desklah

Avtorji: Lojzka Reščič, Mateja Čubej Gašparin, Marjana Šuligoj, Mitja Šuligoj

Srečanje članov PIGD Salonit Anhovo

Gasilski dom PIGD Salonit Anhovo ima danes razširjeno notranjost, urejeno zunanjo ploščad, novo fasado, zamenjana so bila okna in funkcionalna dvižna vrata. Vse te pridobitve so prispevale tako k lepšemu izgledu kot tudi boljši funkcionalnosti doma. Vsem sodelujočim pri prenovi se najlepše zahvaljujemo!

Prevzem nove gasilce prikolice

V sklopu srečanja članov smo prevzeli novo gasilsko prikolico, ki je namenjena črpanju vode ob poplavah ali drugih podobnih intervencijah. Prikolica je opremljena z motorno črpalko Rosenbauer, ki so jo v sklopu izdelave

prikolice tudi obnovili; manjšo črpalko Tomos, potopno črpalko in z vso pripadajočo opremo za hitro in učinkovito izvedbo intervencije. Del te opreme se uporablja tudi pri tekmovalnih gasilskih vajah in tudi tu bo nova pridobitev prišla še kako prav.

Predavanje in vaja Požari odpadnih gum V četrtek, 14. novembra 2019, smo se operativni člani društva udeležili predavanja na temo odpadnih gum. Predavatelja Klemen Stanič in Martin Kodelja sta povzela stališča o ravnanju z odpadnimi gumami: pravilno skladiščenje, možnosti za nastanek požara, izkušnje in izvedba intervencije tistih, ki so se s takimi požari že srečali in tudi posledice, ki jih tak dogodek prinese dolgoročno. Koristno predavanje in ogled terena poteka že nekaj let (mlinica premoga, plastika -3D, hala surovin, odpadne gume), s čimer želimo usposobiti in seznaniti čim več ljudi, ki bodo v ključnih trenutkih znali pravilno odreagirati. Srečanje smo zaključili z željo, da tega znanja v praksi nikoli ne bi potrebovali.

Posvet na Igu: požari v industriji V sredo, 20.11.2019, smo se udeležili posveta Preventiva in požari v industriji. Osrednja tema je bila organiziranost same požarne varnosti v podjetjih, pomembnosti le-tega tako na nivoju industrijskih društev, kot tudi izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih. Vlaganje v tovrstno preventivo je za podjetje investicija in ne strošek, kot si predstavlja veliko delodajalcev. Na posvetu smo pogrešali predstavnike podjetij, saj je bila udeležba večinoma s strani industrijskih društev. Z gasilskim pozdravom na pomoč ali z drugimi besedami naš prosti čas za vašo varnost!

Naš list

31/2019

LABORATORIJ

Novosti iz laboratorija: akreditacija, nova oprema in novi sodelavci! Lojzka Reščič, Tatjana Pešič, Suzana Žnidarčič Šuligoj – Salonit Anhovo

Leto 2019, od katerega se bomo kmalu poslovili, je bilo za naš laboratorij zelo pestro, polno sprememb, novosti, izzivov in izboljšav.

Uspešna akreditacijska presoja Zgodba o akreditaciji v Salonitu je stara že več kot 8 let. 10. junija 2011 nam je namreč uspelo prvič pridobiti akreditacijsko listino za preskuševalni laboratorij LP – 095. V zadnjem tednu avgusta letos smo uspešno opravili redno kontrolno presojo Slovenske akreditacije. Akreditacijski postopek vključuje metode analiz, ki so potrebne za poročanje o emisijah toplogrednih plinov, čemur je Salonit Anhovo zavezan po zahtevah evropske uredbe. Letošnja presoja pa je bila še posebej zahtevna, saj smo morali presojevalcem Slovenske akreditacije dokazati, da smo uspešno uvedli vse spremembe, ki jih prinaša nova izdaja standarda ISO 17025:2017.

Kaj je akreditacija?

Akreditacija je uradno in neodvisno priznanje usposobljenosti za opravljanje določenih dejavnosti. Odločitev za akreditacijo je prostovoljna, včasih pa tudi predpisana z zakoni ali podzakonskimi akti, kot je to tudi v našem primeru. V Sloveniji akreditacije podeljuje Slovenska akreditacija (SA), ki opravlja naloge nacionalne akreditacijske službe. Njihove listine so priznane v večini evropskih držav.

Zahteve sistema kakovosti laboratorija po standardu SIST ISO 17025 Sistem kakovosti po zahtevah standarda ISO 17025 za preskuševalne 30

Naš list

31/2019

laboratorije je v osnovi zelo podoben ostalim sistemom vodenj, ki jih že zelo dobro poznamo na področju splošnih zahtev. Dodatno pa ta določa tehnične zahteve, ki se nanašajo na obvladovanje preskusnih metod. Tako smo se v laboratoriju v okviru akreditacije srečali s številnimi novimi zahtevami, ki se nanašajo na same postopke preiskav, kot so: validacija metod, določanje merilne negotovosti rezultatov preiskav, sodelovanje v medlaboratorijskih preiskavah, stalno zagotavljanje kakovost rezultatov itd.

Zakaj akreditacija laboratorija? Status akreditiranega laboratorija nam omogoča uporabo rezultatov laboratorija za napoved in poročanje emisij toplogrednih plinov v skladu z zahtevami evropske direktive. Poleg tega predstavlja neodvisno potrditev kakovosti našega dela, ki je pomembno tudi pri obvladovanju vseh procesov v cementarni. Z izpolnjevanjem strogih zahtev akreditacije, vključno s številnimi medlaboratorijskimi preiskavami, kjer se primerjamo z laboratoriji s celega sveta, stalno dokazujemo, da so naši rezultati zanesljivi, točni, ponovljivi in tako izpolnjujejo vse zahteve naročnikov.

Nov standard ISO 17025:2017, ki smo se mu morali v letošnjem letu prilagoditi, pa je postavil pred nas nove izzive. Na področju splošnih zahtev so to predvsem zahteve glede nepristranosti in zaupnosti osebja ter obvladovanja tveganj, ki jih zahtevajo tudi vsi ostali sistemi vodenja, ki so že vpeljani v Salonitu Anhovo. Zahteve urejajo tveganja, ki jih je treba pravočasno prepoznati ter jih glede na verjetnost pojavljanja in težo posledic obvladovati z ustreznimi ukrepi. Njihov namen je: da preprečimo proizvodnjo in prodajo neustreznih proizvodov (ISO 9001); preprečevanje nesreč pri delu (OHSAS 18001); preprečevanje negativnih vplivov na okolje (ISO 14001) in preprečevanje neustreznih rezultatov laboratorijskih preiskav.

Letos smo lahko še posebej ponosni na to, da smo v zelo kratkem času uspeli v prakso vpeljati novo interno metodo določanja vsebnosti CO2 v surovinski moki z metodo suhega sežiga. Nabava instrumenta in uvedba nove metode, ki bo nadomestila dosedanji postopek, je bila nujna, saj je aparat za termično analizo SDT 2960 dotrajan in zanj ni več na razpolago rezervnih delov.

Na tehničnem delu je nova zahteva po določanju merilne negotovosti vzorčenja. Za vzorčenje petrol koksa iz sarž, velikih od 800 – 1.000 t, klinkerja in surovinske moke neposredno iz procesa z avtomatskim odvzemom je to velik izziv. Določitev merilne negotovosti pomeni, da moramo oceniti, kakšna je možna napaka rezultata analize, ki izvira iz vzorčenja.

Metoda suhega sežiga spada med analizne postopke za določanje ogljika v tleh in podobnih trdnih materialih. V našem primeru je to surovinska oz. laporna moka, pridobljena z mletjem surovin iz kamnoloma. Z metodo določamo tako vsebnost organske kot anorganske oblike ogljika. Organski ogljik je vezan v organski snovi tal, mineralni (anorganski) del pa se nahaja

Nova oprema 1. ELTRA CW MULTIPHASE – instrument za določanje CO2 v surovinski moki z metodo suhega sežiga

v mineralih karbonatov. Apnenec in dolomit sta glavni vir karbonatnih mineralov v tleh. Organski ogljik je v vseh tleh, predvsem v zgornjih plasteh, kjer je največ organizmov in glavnina koreninskega sistema. Analize skupnega ogljika zajemajo pretvorbo vseh oblik ogljika v analiziranih materialih v CO2 z merjenjem količine sproščenega CO2, ki pri tem nastane. Nov instrument CW 800 MULTIPHASE ELTRA nam zagotavlja enostavno, natančno in zanesljivo določanje CO2 v surovinski moki. Osnova metode je suhi sežig vzorca v zgorevalni pečici, pri katerem se CO2 sprosti iz vzorca pod predhodno točno določenimi pogoji (temperatura zgorevalne pečice in prepihovanje s plinom). Detekcija CO2 temelji na absorpciji infra rdeče svetlobe valovne dolžine, značilne za ta plin. V surovinski moki določamo skupni anorganski ogljik (TIC) kot razliko med skupnim ogljikom (TC) in skupnim organskim ogljikom (TOC).

2. Nov član v družini rentgenskih aparatov Večkrat smo že pisali o tem, da je rentgenska spektroskopija zelo uporabna, hitra in natančna instrumentalna kemijska analizna metoda, nepogrešljiva v cementni industriji. Največ se uporabljata dva tipa rentgenske analize: strukturna oz. fazna analiza z rentgensko difrakcijo (XRD) in elementna analiza z rentgensko fluorescenco (XRF).

Prednosti novega instrumenta so enostavna uporaba, minimalna priprava vzorca, hitrost izvedbe analize, možnosti analize široke palete materialov, zmogljiva programska oprema (prilagodljiv prikaz, izvoz rezultatov). Robustna zasnova pa omogoča nizke stroške vzdrževanja.

Za nemoteno izvajanje procesne kontrole smo zato nujno morali povečati pretočnost vzorcev in zagotoviti visoko razpoložljivost avtomatskega laboratorija, saj vemo, da je elementna analiza materialov danes ključna za regulacije vseh naših proizvodnih procesov.

Metoda je pomembna pridobitev tudi zato, ker bomo lahko zdaj TOC spremljali v vseh materialih, ki jih v naših procesih uporabljamo, tako zaradi možnih vplivov TOC na emisije, kot tudi na kakovost proizvodov.

V Salonitu Anhovo rentgensko fluorescenčno analizo uporabljamo že vse od leta 1976, ko nam je prvi ARL instrument omogočal določanje štirih glavnih elementov in izračun modulov v laporni moki. Leta 1993 smo ga nadomestili z ARL instrumentom, ki je bil že bistveno bolj zmogljiv. Na osnovi predpripravljenih umeritvenih krivulj je omogočal analizo skoraj vseh elementov periodnega sistema v tekočih in trdnih vzorcih. Kaj kmalu je postalo nujno, da smo laboratorij opremili še z manjšim namiznim Oxford instrumentom LAB-X 3500, ki nam je vse do letošnjega leta služil kot rezervni instrument za primer okvare glavnega instrumenta. Velik korak naprej na področju uporabe rentgenskih tehnik smo v Salonitu Anhovo naredili pred tremi leti, ko smo laboratorij opremili z dvema najsodobnejšima instrumentoma Bruker XRF S8 TIGER in Bruker XRD D8 ENDEAVOR. Oba instrumenta sta od leta 2018 vključena v avtomatiziran laboratorij za procesno kontrolo, poleg tega predvsem XRF instrument uporabljamo tudi za mnoge druge analize: od redne kontrole vhodnih surovin in goriv do kontrole končnih izdelkov ter številnih drugih vzorcev.

Vsak instrument ima omejeno življenjsko dobo, zato smo morali razmišljati tudi o nadomeščanju instrumenta LAB-X 3500. Letos smo opremo našega laboratorija dopolnili z novim rentgenskim analizatorjem Bruker S8 Tiger 2. generacije, ki ga bomo poleg obstoječih XRF in XRD vključili v avtomatiziran sistem procesne kontrole. Nov XRF instrument, ki je kaj kmalu dobil ljubkovalno ime »junior«, se od svojega starejšega in zmogljivejšega brata loči zlasti po manjši moči rentgenske cevi, zato ne potrebuje dodatnega zunanjega hlajenja, njegova konfiguracija pa je povsem prilagojena potrebam procesne kontrole. Zmogljivejši XRF instrument s 4 kW rentgensko cevjo bomo v prihodnje prednostno uporabljali za dolgotrajnejše analize goriv in surovin ter za zahtevnejše analize neznanih vzorcev.

Naš list

31/2019

SODELAVCI Nova sodelavka Izpolnjevanje vseh zahtev za izvajanje laboratorijskih preskušanj in uvajanje novih metod ne bi bilo mogoče brez ustrezno izobraženih in usposobljenih sodelavcev. V laboratoriju smo z veseljem sprejeli novo sodelavko Suzano Žnidarčič Šuligoj, ki je morala že ob zaposlitvi januarja 2019 začeti s polno paro. V kratkem času je prevzela delo, ki ga je mnoga leta opravljala Silvana Lazar, ki se je marca upokojila.

Spoznajmo Suzano

»Sem domačinka iz Deskel. Osnovno šolo sem zaključila v domačem kraju in šolanje nadaljevala na Gimnaziji v Novi Gorici. Vedno so me bolj zanimali naravoslovno-tehniški predmeti, zato sem se po opravljeni maturi odločila za univerzitetni študij kemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Študijska leta so bila prepredena z raznovrstnimi občutki: selitev iz manjšega kraja ob reki Soči v Ljubljano je bil velik preobrat. Prilagoditev na nov sistem dela in urnik študija so mi prijetnejša naredila nova spoznanja in prijatelji s fakultete. Smer izbranega 32

Naš list

31/2019

SODELAVCI študija mi je omogočila pridobitev širokega spektra inženirskega, tehničnega in kemijskega znanja. Obvezno študijsko prakso sem opravljala tudi v laboratorijih Salonita Anhovo. Takrat sem se prvič seznanila z delom, ki je tesno povezano s proizvodnjo. Med študijem sem se navdušila predvsem nad anorgansko tehnologijo materialov. Jeseni 2013 sem diplomirala iz razvoja novega materiala, potrebnega za visokotemperaturne gorivne celice. Prvo službo in delovne izkušnje sem si nabirala v podjetju TKK Srpenica d.d. Pot me je nadalje vodila nazaj v Ljubljano in nazadnje tudi do avtomobilske industrije (Mahle), kjer sem se podrobneje seznanila z različnimi regulativami na področju kemijske varnosti in materialno skladnostjo.« Kaj te je vodilo do odločitve za Salonit Anhovo? »Podjetje Salonit Anhovo sodeluje z mladimi na področju iskanja zaposlitev, saj podeljuje kadrovske štipendije za dijake in študente za različna področja. Dijakom in študentom omogoča praktično delo preko študijskih praks in usposabljanj na delovnem mestu. V letu 2018 sem dobila izjemno priložnost, da sem se v sodelovanju s kadrovsko službo in laboratorijem lahko vključila v dvomesečno usposabljanje preko projekta lokalno partnerstvo za povečanje zaposlovanja mladih na lokalnem trgu. Na usposabljanju sem se naučila, kako potekajo vsakodnevne analize na najsodobnejših laboratorijskih napravah in instrumentih. S tem me je delo v laboratoriju pritegnilo, saj je zelo dinamično in polno izzivov. Nato sem začela podjetje in njihove razpise redno spremljati. Kaj kmalu se je pojavila odlična priložnost, saj je bil objavljen razpis za delovno mesto laboratorijskega inženirja. Odločitev, da se prijavim, sem sprejela brez oklevanja, saj sem v podjetju videla priložnost, da svoje znanje in dosedanje izkušnje še nadgradim. Bila sem izjemno srečna in vesela, da sem bila izbrana in sem lahko postala del kolektiva v laboratoriju.«

Kakšni so tvoji vtisi po prvih mesecih dela v Salonitu Anhovo? »Ob nastopu novega delovnega mesta so vedno pričakovanja, strahovi in vsakodnevno se pojavlja nešteto vprašanj zakaj, kako, kaj itd. Novi sodelavci so me lepo sprejeli, nesebično delili svoje znanje in pri uvajanju nudili izjemno pomoč. Kmalu sem začutila, da sem dobrodošla, zato se v laboratoriju počutim odlično in vsak dan z velikim veseljem pridem v službo.

Kemija - veda, znanost o lastnostih, sestavi in spremembah snovi s pomočjo kemijskih reakcij. Vedno je prisotnih nešteto dejavnikov, ki lahko vplivajo na končni rezultat oz. produkt in zato je kemijsko delo tako raznoliko, drugačno in polno raziskovanja in neprestano je treba pridobivati nova znanja. V letu, ki bo kmalu naokoli, sem se naučila veliko novega, določena znanja izpopolnila in okrepila ter ne nazadnje sem vesela, ker vem, da bom v podjetju lahko svoja znanja še nadgrajevala. Zahvaljujem se podjetju Salonit Anhovo, da me je sprejel v svoj kolektiv in bom lahko v prihodnje del skupne zgodbe.«

Damjan Turk Damjan Turk - Inde Nekaj o moji izkušnji zaposlitvene rehabilitacije in mojega občutenja in dojemanja kot avtista z Aspergerjevim sindromom. Zaposlitev… delo… služba… avtizem… moje sprejemanje in občutenje… to so besede, ki me spremljajo skozi vse življenje že od malega…

In velikokrat si postavljam vprašanja, potem jih ovržem, a se spet pojavijo. In v nekaterih primerih odgovori (da, sam pridem do njih). Delo in zaposlitev: o tem bi lahko veliko govoril, saj sem zamenjal precej delodajalcev, del in veliko doživel. Če bi me vprašali, ali bi šel po isti poti, bi rekel: da ,ne bi imel nič proti. Bilo je zanimivo in lepo ter zelo raznoliko. Nikakor pa ne dolgočasno. Na trenutke naporno, toda zanimivo. Bolje bo, da se v opisu izkušnje iskanja dela usmerim na zadnje obdobje, ki vključuje tudi zaposlitveno rehabilitacijo. Nedolgo tega mi je potekla pogodba o delu prek programa zaposlitve preko javnih del. To možnost sem kot invalid lahko koristil dve leti. Spomladi leta 2018 mi je potekla pogodba o zaposlitvi preko javnih del po programu Zavoda za zaposlovanje in tako sem po dveh letih pristal spet na Zavodu za zaposlovanje. Delal sem na zunanji ureditvi oz. urejanju okolice – vzdrževalna dela. Pristal sem ponovno na zavodu za zaposlovanje.

Na zavodu sem bil po treh mesecih razporejen k svetovalki, ki me je prijavila v postopek zaposlitvene rehabilitacije. Povezala me je s svetovalko, ki je na IP Posočje zadolžena za postopek zaposlitvene rehabilitacije. Skupaj smo pregledali možnosti zaposlitve v bližnji okolici in se odločili za podjetje INDE Salonit Anhovo d.o.o. Kmalu je sledil dogovor o razgovoru in predstavitvi pri direktorju podjetja. Na pogovoru pri direktorju sem bil sproščen in je lepo uspel. Svetovalka mi je rekla, da je direktor navdušen – karkoli že to pomeni. Občutek sem imel dober. Mogoče je vse celo dobro. Tega nisem vajen. In tako smo se dogovorili za začetek zaposlitvene rehabilitacije v mizarski delavnici. Podpisati je bilo treba precej papirjev, tako na zavodu kot na podjetju. Občutki so bili dobri. Želel sem si nekaj novega. Dobil sem tudi mentorja. Mentor je delavec, s katerim sem delal in me je uvajal v vsa opravila. Dobil sem dobrega mentorja. Sedaj hodim na delo z avtobusom iz Šempetra pri Gorici do Anhovega, kjer je mizarska delavnica v Salonitu Anhovo. Delam enako, kot bi bil zaposlen za normalni 8-urni delovni čas. Delo je na trenutke težko in nevarno za neveščega pa tudi za usposobljenega delavca. Treba je delati previdno: paziti nase in na druge (skoraj vedno delam še z nekom). Treba je delati usklajeno s sodelavcem in se znati prilagajati drug drugemu. K sreči se dobro razumemo. Včasih je težko razumeti navodila zaradi hrupa, a prednost je, da si res za dogovor vzamemo čas. In tako delo steče in je lepo delati. Je pa res, da mi je na trenutke naporno. Toda tudi za to je zdravilo. Lahko vprašam za zamenjavo dela. To pa že počasi prihaja v navado tudi pri drugih. Dogovorimo se, kdo bo kdaj delal na kakšnem delu in kdaj se zamenjamo. Tako lahko običajno v osmih urah zamenjam in delam tri različna dela. Seveda ne samo jaz – tako sem tudi ostale pripravil do tega, da malo krožijo po različnih delovnih mestih, kar je tudi zanje zelo dobro in razbremenjujoče. Kot bolničar - negovalec vem, kako se razbremeniti oziroma pravilno prijeti breme in tako lažje opraviti delo. Žal opažam, da v proizvodnji le malo delodajalcev upošteva in prilagodi ritem dela, tako da je delavec lahko pozoren na to in se tudi nauči pravilno delati. To bi bilo treba naučiti tako delodajalca kot tudi delavce, ko se uvajajo za neko delo. Ravno to sem doživel, ko sem bil zaposlen v Iskri Avto-elektriki. Tu, kjer zdaj delam, imam k sreči tudi to možnost, čeprav ne govorim o tem. Pravzaprav zelo malo govorim. Govorijo drugi dovolj. Zakaj bi delal hrup, že tako ga je zadosti. Počutim se v redu in v pričakovanju, da se končno uredi »papirologija« in me končno zaposlijo. Ja, zdaj bi bil res že čas da me končno zaposlijo. Če govorim o mojih občutjih, je to tako enostavno: srečen sem, ko delam in ko lahko delam. To pomeni, ko me razne zdravstvene hibe ne ovirajo. Sem avtist – Aspergerjev sindrom. Taka je diagnoza. In vesel sem da sem, kakršen sem. Doživel sem že marsikaj lepega in hudega, ampak veste imam eno lastnost, da težke in hude stvari pustim za sabo. Vem, da je nekaj bilo, ampak nekako pozabim na slabo in delam na tem, da bi bilo vse lepše. Je pa življenje včasih tako neusmiljeno, da ti da videti svoje bližnje, kako jim je hudo. In zavedaš se svoje nemoči, ko jim ne moreš pomagati … ne njim … in niti sebi. Doživel sem stvari, ki jih večina ljudi ne doživi celo življenje, lahko tudi v več življenjih ne. Živel sem kot nevrotipik, ki je malo drugačen. Šolal sem se normalno kot drugi. Ne znam si predstavljat, kako bi bilo, če bi bili takrat sedanji časi. Bi dosegel isto? Bi dosegel več? Manj? V svojem otroštvu sem bil vzgojen v ljubezni, kot upam da je večina ljudi. Večkrat se vprašujem: Zakaj ljudje vse tako zakompliciramo? Da, res je, tudi sebe sem že ulovil v tem. Zakaj stvari raje ne poenostavimo?

Naš list

31/2019

ZNANOST

SODELAVCI Avtisti smo se sposobni posvetiti točno določenim stvarem in se poglobiti in raziskovati, kolikor se sploh da. Je tudi nekaj jeze zraven. Da, seveda, to je dokaz, da nismo neki supermani ampak običajni ljudje, ki svoje dejavnosti drugače usmerjamo in drugače dojemamo rezultate teh dejavnosti. Za nas ni tako pomembna količina, ampak kakovost. Včasih eksperimentiramo in nalašč naredimo kaj narobe. Zakaj? Da vidimo in občutimo razliko! Vendar o tem ne govorimo. In to verjetno ni prav, saj bi si prihranili težave. Včasih poslušamo svoj glas in delamo z njim zvočne eksperimente, kar naključnemu opazovalcu in poslušalcu deluje kot norost. Mi pa uživamo v svojem svetu zvočne terapije, seveda dokler nas ne prekinejo. Moram priznati da mi nekaj takega res manjka. Čutim, da bi se lahko tako sprostil. Vendar v tem svetu je povsod toliko motečih elementov, da res ne vem, kje bi lahko kaj takega izvedel. Pa še kar nekaj časa bi rabil, da bi se prepričal, da res lahko to naredim.

pri raziskovanju in igri ne rabimo nekih dragih igračk. In še nekaj: ko to počnem, me prosim ne moti.

Smo resni, delovni in redoljubni. Hitro se zmedemo, če se spremeni način dela, vendar se ponovno prilagodimo – eni prej, drugi kasneje. Od strani z očmi lovimo odbleske svetlobe in raznih svetlobnih učinkov v prostoru, pripiramo oči, da na naše senzorje v očeh na drugačen način pada svetloba in v tej preprosti kompleksnosti uživamo. Ja, to smo mi: za zaposlitev

To je nekaj stvari, o katerih bi morali vsi ljudje razmisliti, tako delodajalci kot delojemalci, pa tudi drugi. Sam sem veliki iskalec dela, pa ne zaradi tega, ker ga ne bi bilo. Delo imam vedno in povsod. Tisti, ki želi delati, bo delal. Problem je drugje: delo vedno ne nudi preživetja. Vse je odvisno od okolja in nekaj tudi od posameznika. Treba je imeti zagotovljene življenjske pogoje, potem lahko tudi delaš. Rad delam in delo, ki ga imam v INDE Salonit Anhovo, rad opravljam. Lepo je po napornem dnevu pogledati in videti rezultate dela, ki so, to moram reči, zelo vidni. Ravno danes, ko to pišem, sem govoril s strokovno svetovalko in izvedel, da se je urejanje dokumentacije zavleklo in da me zagotovo še en mesec ne bo mogoče zaposliti. Tako živim trenutno v pričakovanju morebitnega zaključka zaposlitvene rehabilitacije in zaposlitve. Vsem, ki se podajo na podobno pot, svetujem, naj se opremijo z veliko potrpežljivosti. Pa vso srečo!

Želimo vam prijetne praznike! Prazniki so pred vrati, zato smo tudi v 1. nadstropju poslovne stavbe pričarali praznično vzdušje. V času jutranjega druženja smo postavili in okrasili novoletno jelko. S sodelavci smo si tako popestrili čas za jutranjo kavo, okrašeno drevesce pa nam bo polepšalo predpraznične delovne dni.

Projekt EMPIR MercOx– razvoj sledljivih in primerljivih metod za ugotavljanje vsebnosti živega srebra v dimnih plinih in v zraku Salonit Anhovo bo v projektu sodeloval kot testno okolje za preizkušanje novo razvitih metod meritev živega srebra v dimnih plinih in v zraku. prof. dr. Milena Horvat - profesorica in dekanja na Mednarodni podiplomski šoli Instituta Jožef Stefan

Salonit Anhovo je bil izbran za testno območje za testiranje metodoloških pristopov razvitih v mednarodnem projektu EMPIR »Sledljivost oksidiranega živega srebra« (16ENV01, MercOx). Podjetje sledi vsem zahtevam zakonodaje, izvaja zakonske meritve emisij živega srebra, razpolaga z merilno mrežo za spremljanje kakovosti zraka, vključuje pa se tudi v raziskave na področju okolja in okoljskih tehnologij. Projekt koordinira Institut »Jožef Stefan«, v njem pa sodelujejo partnerji iz Slovenije, Danske, Velike Britanije, Nemčije, Kanade, Francije, Turčije, Italije, Finske in Španije. Projekt razvija sledljive metode, ki bodo izboljšale primerljivost meritev živega srebra v atmosferi in industrijskih izpušnih plinih. Živo srebro je zelo strupena kovina, ki lahko močno vpliva na zdravje ljudi in živali. Pomembno je, da živo srebro ne obstaja le v elementarnem stanju, ampak tudi v oksidiranih in drugih bolj reaktivnih, bioakumulativnih oblikah. Projekt je razvil meroslovne pristope, ki zagotavljajo natančno spremljanje ravni živega srebra v okolju, kar v bistvu pomaga pri izvajanju pomembnih okoljskih direktiv EU in Konvencije Minamata. Merjenje živega srebra v ozračju je prepoznan kot ključni kazalnik za oceno učinkovitosti Konvencije Minamata, globalne pogodbe UNEP za zaščito zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki živega srebra. UNEP priznava pomembne korake projekta EMPIR k izboljšanju merilne primerljivosti ravni živega srebra v okolju, kar je razvidno iz rednega obveščanja o rezultatih projekta na konferencah pogodbenic (COP 2 v letu 2018 in 2019), ki jih organizira UNEP na njihovem sedežu v Ženevi v Švici, poudarila pomemben prispevek projekta MercOx EMPIR k izboljšanju merilne primerljivosti živega srebra v svetovnem merilu. Rezultati tega projekta bodo nedvomno izboljšali merilne zmogljivosti okoljskih agencij, kar bo ustvarilo zanesljivo in dosledno podlago za poročanje o emisijah živega srebra in omogočilo varno izpolnjevanje zakonodajnih ravni nadzora, ki jih zahteva Minamatska konvencija. Projekt EMPIR sofinancirata raziskovalni in inovacijski program Evropske unije Obzorje 2020 ter sodelujoče države EMPIR. Zaradi varnosti in zdravja ter za izvajanja vse strožjih predpisov so potrebne natančne meritve in s tem tudi umerjanje instrumentov za meritve. V zadnjih letih so raziskave privedle do sledljivega umerjanja koncentracij

Naš list

30/2019

elementarnega živega srebra (Hg0), vključno s primarnim standardom, ki trenutno deluje na meroslovnem inštitutu na Nizozemskem. Vendar se živo srebro pojavlja tudi v oksidiranih oblikah (Hg2+), ki so reaktivne in se lahko pretvorijo v organske kemijske oblike Hg, kot je metil živo srebro (MeHg), ki je zelo strupena oblika živega srebra in je najbolj nagnjena k kopičenju v vodnih sistemih (slika 1). Polovica emisij živega srebra v atmosferi je naravnega izvora, preostali del pa je antropogenih virov, predvsem izgorevanja fosilnih goriv in drugih visokotemperaturnih industrijskih procesov, kot so proizvodnja klinkerja cementa, sežig odpadkov, praženje rude in proizvodnja jekla.

Slika 1. Kemijske oblike živega srebra in njihove pretvorbe v naravnem okolju

Cilj evropskega meroslovnega programa za inovacije in raziskave (EMPIR) Sledljivost živega srebra (MercOx, 2017 - 2020) je razvoj zanesljivih in neposrednih merilnih tehnik za Hg2+ ter zanesljivih in sledljivih Hg2+ standardov. To bi zapolnilo vrzel v sledljivosti, ki trenutno obstaja pri merjenju celokupnega živega srebra (Hg tot) in koncentracij Hg2+, ki izvirajo iz različnih antropogenih virov. Poleg tega se v projektu MercOx razvijajo izboljšane metode vzorčenja, in meritev na terenu. Osnova projekta MercOx je razvoj kalibracijskih metod za vzpostavitev in izvajanje sledljive metodologije umerjanja za Naš list

31/2019

ZNANOST najpomembnejše vrste oksidiranega živega srebra, zlasti za živosrebrni klorid (HgCl2). Znan proizvajalec opreme LUMEX Analytics GmbH je razvil dvokanalni analitični sistem z dvema plinskima kanaloma za vzporedno določanje koncentracij Hg0 in Hgtot (slika 2). Hg tot kanal vsebuje atomizer in oba kanala sta opremljena z atomskim absorpcijskim spektrometrom, ki uporablja Zeeman-ovo korekcijo ozadja. Ustrezna kalibracija instrumentov in metod za merjenje živega srebra je ključnega pomena za določitev meroslovne sledljivosti v mednarodnem sistemu enot (SI). Tako sledljiv vir Hg0 za pripravo dinamičnih mešanic plinov, ki vsebujejo Hg0 v zraku, v območju od 0,1 do 100 µg / m3 po ISO 6145-8, je v prejšnjih projektih sodelovanja razvil VSL - Nizozemski inštitut za meroslovje. Ta primarni generator Hg0 omogoča sledenje faznim kalibracijam živega srebra na podlagi gravimetrije, to je sledljivosti do kilograma. Ta vir Hg0 je bil uporabljen za kalibracijo obeh kanalov dvokanalnega analitičnega sistema v območju 0,8 - 14 µg / m3 za meritve emisij plinov (slika 3). Stopnje pretvorbe v verigi sledljivosti iz virov Hg0 prek HgCl2 ali Hg tot so opisane na naslednji način: Hg0 (sledljiv vir) → Hg0 (merjenje) Hg0 (sledljiv vir) → HgCl2 + Hg0 → Hg tot (merjenje)

ZNANOST hladno He plazmo je sledljiv do certificiranega referenčnega materiala NIST (SRM) 3133, saj znano količino Hg 2+ v raztopini reduciramo kositrovim (II) kloridom. Hg0 v plinski fazi s tokom He plina uvajamo He plazmo in ga ponovno oksidiramo in lovimo na past, ki je napolnjena s kremenčevim peskom ki je impregniran z KCl. S segrevanjem Hg sprostimo in ga potem izmerimo z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo. Tu opisane kalibracijske metode, razvite v projektu MercOx, se trenutno uporabljajo za potrjevanje merilnih metod, metod vzorčenja in sprotnih Hg meritev, ki so bile razvite v projektu MercOx. Kot testno območje za preverjanje metod meritev v izpušnih plinih in v atmosferi smo izbrali Salonit Anhovo. Živo srebro, ki je sicer prisotno v sledovih v vseh vhodnih materialih pri proizvodnji klinkerja, se zaradi visokih temperatur sprosti in preko izpušnih plinov prehaja v ozračje. Predhodne študije, ki so bile narejene v okviru doktorske disertacije dr. Tanje Ljubič Mlakar so pokazale, da ima živo srebro pri proizvodnji klinkerja v cementarni Anhovo edinstveno pot kroženja.

Slika 3. Hladna He plazma za kvantitativno oksidacijo elementarnega živega srebra

Načelo delovanja sistema hladne plazme temelji na kvantitativni oksidaciji Hg0 v hladni helijevi plazmi. Hladna helijeva plazma nastaja z uporabo radiofrekvenčnega toka na pretoku helija v kremenovi cevi. Hg0, ki ga uvajamo v 36

Naš list

31/2019

Poleg meritev Hg0 in Hg 2+ bodo raziskovalci projekta MercOx v sodelovanju s Salonitom Anhovo izvedli tudi edinstveno raziskavo okoljskega biomonitoringa, kjer bodo z uporabo epifitskih lišajev, ki selektivno akumulirajo Hg iz zraka, ugotavljali prostorsko razpršenost Hg, ki izhaja iz cementarne Salonit Anhovo. Z uporabo meritev razmerij stabilnih izotopov živega srebra v lišajih pa bodo prvič identificirati deleže živega srebra, ki se akumulirajo v lišajih zaradi izpustov v Anhovem in zaradi globalnega onesnaženja. Prav tako bodo raziskovalci prvič testirali različne pasivne vzorčevalnike za Hg v zraku v realnih pogojih emisij iz točkovnega vira. Rezultati tega dela bodo bistveno doprinesli k izboljšanju merilnih tehnik za ugotavljanje vsebnosti živega srebra v zraku.

Prof. dr. Milena Horvat, mednarodno priznana vrhunska znanstvenica, profesorica in dekanja na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, vodja Oddelka za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan, ambasadorka znanosti, dobitnica Zoisove nagrade in letošnja dobitnica svetovne nagrade za življenjsko delo za rezultate več desetletij raziskav na področju živega srebra ter številnih drugih nagrad in priznanj.

Za več informacij kliknite http://www.mercox.si/ za obisk spletnega mesta MercOx ali kontaktirajte prof. dr. Mileno Horvat (Milena.Horvat@ijs.si). To delo financira Evropski program za inovacije in raziskave (EMPIR).

Sodelovali smo v oddaji Ugriznimo znanost

Slika 2. Dvokanalni analizni sistem (levo) in HgCl2 generator na osnovi uplinjevanja tekočine (desno).

Za kalibracijo nižjih ravni Hg 2+, ki so bolj primerne za določanje okoljskih koncentracij Hg 2+, je JSI razvil nov sistem za kvantitativno oksidacijo Hg0 na osnovi hladne plazme (slika 3). Plazemski sistemi so bili uporabljeni za oksidacijo živega srebra v dimnih plinih, vendar jih nikoli niso uporabljali za umerjanje. V nasprotju s temi sistemi je razvit ročni hladni plazemski sistem primeren za ustvarjanje nizkih količin Hg 2+, zaradi majhnih dimenzij pa je ta sistem lahko prenosljiv, kar omogoča njegovo uporabo v laboratorijih in na terenu.

Projektna skupina MercOx je s predstavniki Salonita Anhovo organizirala sestanek dne 17. in 18.oktobra v Anhovem, kjer so se dogovorili za metodološki okvir za kontinuirne meritve izpušnih plinov kakor tudi za meritve v zraku. Merjenja v zraku so bodo pričela izvajati že decembra 2019, medtem ko se bodo meritve na izpušnih plinih izvajale v pomladnem obdobju 2020.

Peter Korenjak - Salonit Anhovo Sestanek MercOx konzorcija in predstavnikov Salonit Anhovo

V začetku novembra je Televizija Slovenija v Salonitu Anhovo posnela del popularne oddaje Ugriznimo znanost. Izobraževalna oddaja na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanstvene tematike. Sodobno znanost in raziskave prikazuje na poljuden način in v vsakdanjih življenjskih okoliščinah, kar daje oddaji poseben čar. Teme oddaj so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki doma in po svetu.

V oddaji z naslovom Beton - material preteklosti in prihodnosti so avtorji predstavili tudi proizvodne procese v Salonitu Anhovo. Vodja razvoja in kakovosti dr. Andrej Ipavec je gledalcem predstavil, kako iz mineralnih surovin proizvedemo cement. Predstavil je tudi, kako se cementi med seboj razlikujejo in kako poteka proces strjevanja cementa v betonu. V oddaji so poleg dr. Andreja Ipavca sodelovali slovenski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z betoni: prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov in asist. dr. Petra Štukovnik s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, dr. Aljoš Šajna in dr. Lidija Korat z Zavoda za gradbeništvo Slovenije ter doc. dr. Mirijam Vrabec z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Oddaja je bila na sporedu v četrtek, 28. novembra 2019, ob 17. uri in 25 minut na prvem programu TV Slovenija. Kdor je oddajo zamudil in bi si jo rad ogledal, je posnetek oddaje na voljo na spletnem naslovu https://4d.rtvslo.si/oddaja/ugriznimo_znanost/65345770.

Naš list

31/2019

POVEZOVANJE

Beton in trajnostna gradnja – Beton in požarna odpornost

predorogradnja uvršča v sam svetovni vrh. Beton je v predorogradnji danes praktično nenadomestljiv material, ne le zaradi svojih mehanskih lastnosti in enostavne gradnje z njim, ampak tudi zaradi odličnih lastnosti pri zagotavljanju požarne odpornosti predorov.

Lojzka Reščič, ZBS Združenje za beton Slovenije, in Sašo Seljak – Salonit Anhovo

Beton in trajnostna gradnja je že tradicionalni posvet, s katerim smo pričeli leta 2013, takrat na pobudo Združenja slovenske cementne industrije (SLOCEM) in dr. Tomaža Vuka. Letošnji, po vrsti že 4., posvet z naslovom Beton in požarna odpornost je ob pomembni vlogi sodelavcev Salonita Anhovo organiziralo Združenje za beton Slovenije (ZBS).

Po tem, ko smo obravnavali tematike betonskih vozišč, betona v stavbah in betona za ekstremne podnebne spremembe, smo letos izbrali temo beton in požarna odpornost. Razlog tiči v sodelovanju ZBS v projektu INTERREG FIREEXPERT. V letu 2018 je ZBS namreč postal partner projekta, katerega namen je ustanovitev novega čezmejnega LivingLAb centra za raziskave in simulacije požarnega odziva kompozitnih materialov med in po požaru na območju Slovenije in Avstrije.

Udeležence posveta je kot uvodni predavatelj pozdravil dr. Tomaž Vuk

Naš list

31/2019

Pri organizaciji posveta je sodeloval tudi Zavod TIGR - Trajnostno in inovativno gradbeništvo, neprofitni zavod, ki že od leta 2011 povezuje partnerje na področju trajnostnega in inovativnega gradbeništva. Posvet je tudi letos potekal na Gospodarski zbornici Slovenije. Uvodno predavanje o trajnostnih vidikih betona in njegove uporabe je imel dr. Tomaž Vuk. Predstavil je razloge, zakaj je beton najbolj učinkovit in široko uporabljen gradbeni material. Tako z okoljskega vidika kot tudi porabe energije, potrebne za njegovo proizvodnjo. Stavba, ki ni požarno odporna, nikakor ne more biti trajnostna. Pri gradnji je zato treba uporabiti ustrezne negorljive materiale. Na predavanju so udeleženci slišali, zakaj je tudi s tega vidika beton optimalna izbira: ne gori in ne prispeva k požarni obtežbi, s čimer omogoča varovanje naše lastnine, zdravja in nenazadnje življenj med požarom.

Profesorji Univerze v Mariboru so predstavili slovensko zakonodajo na področju projektiranja armirano betonskih konstrukcij na požarno odpornost. Sledili sta predavanji tujih strokovnjakov. Požarni inženir Mohammad Heidari prihaja iz Raziskovalnega centra CERIB v Franciji, prof. dr. Martin Schneider pa je vodja projekta INTERREG FIREEXPERT in dela na Univerzi za uporabne znanosti v Beljaku. Gost iz Francije je predstavil izkušnje s požarno varnostjo v 8-nadstropni betonski stavbi. Prof. dr. Schneider je navzoče seznanil s potekom projekta in predstavil vse prednosti, ki jih bo vzpostavljeni center prinašal naši regiji. Na predavanjih, ki so sledila, so govorci predstavljali metode in računalniško podprta modeliranja obnašanja konstrukcij v požarih ter prikazali napredke na tem področju, ki so plod dela raziskovalnih skupin na Zavodu za gradbeništvo, Inštitutu za gradbene materiale IGMAT in na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Udeležence so razveselili predvsem napredki glede možnosti upoštevanja vseh materialnih karakteristik betona pri samem modeliranju konstrukcij, ki bodo vodili v vse bolj učinkovito projektiranje varnih betonskih konstrukcij. Sklop predavanj smo zaključili s praktičnim predavanjem projektantov podjetja Elea iC o uporabi betonov v predorogradnji s poudarkom na zagotavljanju požarne varnosti. Strokovnjak z bogatimi izkušnjami z delom na projektiranju predorov v Avstriji in Nemčiji je ocenil, da se slovenska

Posvet se je zaključil z okroglo mizo vseh predavateljev. Zaključki zanimive diskusije so bili, da je beton nedvomno gradbeni material, ki ima z vidika požarne odpornosti nesporno prednost pred ostalimi vodilnimi gradbenimi materiali, kot sta na primer les in jeklo. Strokovnjaki so poudarili, da je beton kompozitni material, ki omogoča stalno možnost razvoja in izboljšav, kar se bo v kombinaciji z naprednimi metodami projektiranja, ki so sposobna izkoriščati vse materialne prednosti betona, odražalo v tem, da bodo betonske konstrukcije v prihodnosti vse bolj požarno varne.

Posvet se je zaključil z okroglo mizo in zanimivo diskusijo z vsemi predavatelji.

Čez dve leti načrtujemo že peti posvet, ki bo zaokrožil neko obdobje, zato tudi razmišljamo o temi BETON IN KROŽNO GOSPODARSTVO.

Tako predavatelji kot tudi ostali udeleženci so pozdravili organizacijo dogodka in tudi izbiro osrednje teme posveta. Združenje za beton Slovenije je tako ponovno uspešno povezalo interdisciplinarne strokovnjake, od projektantov do strokovnjakov za požarno varnost, in še enkrat več pripomoglo k osveščanju in dvigu znanja na področju rabe betona, tudi z vidika požarne odpornosti. Ob dogodku smo izdali zbornik s predavanji, ki je objavljen na spletni strani www.zabeton.si.

V projektu sodelujemo s Slovenskim združenjem za požarno varstvo

Mnenje predavatelja: Mohammad Heidari, CERIB, Francija Želel bi se zahvaliti za izvrstno in dobro organizirano konferenco. Čestitke!

Naš list

31/2019

ŠPORT IN REKREACIJA

POSLOVNO NA OBISKU

Prireditev ob 60-letnici Kulturnega doma Deskle: “Ta delavski, ta kulturni dom, ta dom” Kulturno društvo Svoboda Deskle, fotografije: Veronika Kravos in Marko Maffi društvo zanj skrbelo in ga čuvalo kot svoj lasten dom.

»Končno ga imamo! Stoletne sanje so uresničene! In kako je lep!« so zapisali na slavnostni otvoritvi daljnega 20. septembra 1959, ko je Ivan Regent, kulturnik, politik in predvsem velik domoljub, ki si je prizadeval utrditi kulturo in rabo slovenskega jezika ob italijanski meji predal Delavski dom Anhovo svojemu namenu.

Delovni kolektiv z imenom 15. september podjetja Tovarna cementa in salonita v Anhovem je prispeval vsa materialna sredstva, potrebna za izgradnjo tega doma. Nadvse veliko veselje je bilo v tistem času v Desklah, predvsem pa ponos ob tako veliki pridobitvi, ki je bila sicer tudi lep arhitekturni in urbani dosežek. Tovarna je dom dala v upravljanje takratnemu Delavsko-prosvetnemu društvu Svoboda Deskle, ki je na redni skupščini 9. januarja 1960 sprejel resolucijo, ki je vsebovala tudi ugotovitve, da je društvo prejelo v upravljanje zelo pomemben objekt. V njej je bil izražen ponos, da imamo v soški dolini najlepši dom kulture. Ponovno je bila dana obljuba, da bo 40

Naš list

31/2019

Cementarna Anhovo je za dom skrbela finančno, materialno in nasploh v celoti vse do leta 1997, ko je dom prešel pod lastništvo občine Kanal ob Soči. Slednja je s sklepom občinskega sveta dom proglasila za javno infrastrukturo na področju kulture in ga začela postopno obnavljati.

Življenje in dogajanje v domu ni nikoli obstalo ali zamrlo. Prag našega kulturnega doma je prestopilo nešteto parov nog. In skoraj vsi, ampak res skoraj vsi, so se sem radi vračali in se še vračajo. Ta dvorana in oder sta gostila številne gledališke, glasbene in folklorne skupine. Prijazno sta sprejemala različne predavatelje, literarne ustvarjalce, umetnike vseh vrst. Leta 1959 je dobila prostor v takrat novo zgrajenem domu tudi knjižnica. In ne nazadnje vrata doma so vedno na stežaj odprta najmlajšim – tako otrokom iz obeh vrtcev kot šol v občini. Kulturni dom je dom Kulturnega društva Svoboda Deskle. Obljubo, ki jo je društvo dalo pred 60 leti, vestno, z veseljem in s ponosom drži in izpolnjuje še danes.

V petek, 22. novembra 2019, zvečer nas je slavljenec povabil v svojo dvorano na praznovanje 60-letnice. Sprehodili smo se skozi zgodovino kulturnega doma. Program, v katerem so se prepletali beseda, ples in pesem,

Kanalski odbojkarji dobro zakorakali v novo sezono Boštjan Simčič, foto: Borut Jurca

sta sooblikovala Pihalni orkester Salonit Anhovo z dirigentom Petrom Pavlijem in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Deskle z zborom, ki ga vodi Mojca Maver Podberšič. Za klavirsko spremljavo je poskrbela Alenka Hvalica, program pa so popestrili solisti Aljaž Maffi, Asja Čebron, Lara Vončina in Mojca Stanič. V kulturnem domu domujejo tudi Mešani pevski zbor Jože Srebrnič Deskle z zborovodkinjo Adele Jerončič, Plesna skupina Tince s koreografinjo Kristino Fabijan in Likovna skupina Svetloba Deskle z mentorjem Stipetom Hečimovićem. Tudi ti so s svojim nastopom čestitali 60-letniku. Program sta povezovala Karin Rutar in Jakob Murovec.

Sedanji predsednik kulturnega društva Klemen Stanič je domu in prazniku namenil krajši govor. Čestitke slavljencu pa so na odru izrekli županja Občine Kanal ob Soči Tina Gerbec, ravnateljica Osnovne šole Deskle Ana Košuta Skok in predstavnik Prosvetnega društva Soča Kanal Zmago Lovišček. Po končani prireditvi so si obiskovalci v stekleni dvorani lahko ogledali razstavo starih in zanimivih plakatov, dokumentov, fotografij in predmetov, ki jih v svojem arhivu skrbno čuva Kulturni dom Deskle.

Odbojkarski klub Salonit Anhovo Kanal je po osvojenem tretjem mestu v lanskem državnem prvenstvu priprave začel v skoraj enaki zasedbi kot lani. Nov član ekipe je le na mestu blokerja.

Uspešna organizacija memorialnega turnirja Kanalski odbojkarski velikani 2019

Direktor kluba Miloš Grilanc je povedal, da je v novi sezoni nepričakovano nastala vrzel na položaju blokerja: »Malo pred pripravami je za prekinitev pogodbe prosil Urban Česnik. Zdravniki mu po težavah s hrbtom odsvetujejo resno ukvarjanje s tekmovalnim športom. Ker imamo že zapolnjeno kvoto treh tujcev, smo v svoje vrste zvabili 26-letnega Žana Novljana. Žan je nekdanji član kamniškega Calcita, ki si je izkušnje nabiral tudi v Belgiji. Razveseljiva je tudi novica, da se v prvo ekipo po poškodbi vrača mladi sprejemalec Lian Svit Maretič.« Prvoligaško tekmovanje se je začelo 5. oktobra. Letošnja »stara« novost je, da ACH Volley in Calcit Volley ne nastopata v prvem delu državnega prvenstva. Kluba bosta igrala samo modro skupino in končnico. Po rednem delu bo najboljša šesterica nadaljevala igranje v modri skupini, ki bo spet dvokrožna, sledila pa bo končnica na izpadanje.

V soboto, 14. septembra 2019, se je OK Salonit Anhovo - Kanal spomnil vseh nekdanjih kanalskih odbojkarjev, ki jih žal ni več med nami. Na memorialnem turnirju so se med sabo pomerile ekipe Salonit Anhovo, OK Mladost Brčko in Panvita Pomgrad.

Prvi turnir Odbojkarske lige Soča v sezoni 2019/20 V soboto, 26. oktobra 2019, je v ŠD Kanal potekal prvi turnir Odbojkarske lige Soča v sezoni 2019/20. Na turnirju v Kanalu so nastopile ekipe iz Deskel, Mosta na Soči, Kanala ter prvič ekipa iz Odbojkarske šole Salonit Gen-I. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za udeležbo in za prekrasno sobotno odbojkarsko dopoldne.

Ekipa Salonita Anhovo v sezoni 2019/20: podajalca - Irenej Karnel in Nikola Živanović; libero - Danijel Šarić; napadalca - Matic Vrtovec, Aleks Kovačič; blokerji - Jakob Kavčič, Gregor Basaneže, Žan Novljan; sprejemalci Dejan Čabarkapa, Fran Peterlin, Dalibor Tomić, Maj Nanut, Lian Svit Maretič. Strokovni štab - Igor Šimunčić (trener), Rok Knafelc (pomočnik), Matija Dugar (kondicijski trener), Željko Kizić (maser), Jure Trampuš (statistik).

Zahvaljujemo se vsem, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri uspešni izvedbi turnirja.

Več fotografskih utrinkov prireditve lahko spremljate na našem Facebook profilu Kulturni Dom Deskle.

Naš list

31/2019

ŠPORT IN REKREACIJA

Tudi leto 2019 je bilo v Salonitu zelo aktivno! Jan Ferjančič, Blanka Zver, Aleš Valentinčič, Marija Levpušček, Polona Žnidarčič, Tadej Prinčič, Marjana Šuligoj - Salonit Anhovo V Športnem društvu Salonit Anhovo smo tudi v letu 2019 organizirali raznolike športne aktivnosti. O odzivih in vtisih udeležencev si lahko preberete v njihovih reportažah s športnih dogodkov.

Junaki vinogradov Tudi letos smo se člani Športnega društva Salonit Anhovo udeležili 24. kolesarskega maratona junaki vinogradov (1. junij 2019). Tokrat v razširjeni zasedbi in v duhu skupine Salonit. Iz družbe Salinvest Jan Ferjančič ter iz Kamnolomov Boštjan Gorjup in Marko Skubin.

Na zgodnje jutro aktivnega dneva smo se zbrali pred gasilskim domom v Novi Gorici. Na štart maratona v Ljubljano pred trgovino Briške kleti na Viču smo prišli z avtobusom. Skupinski štart z nekaj več kot 730 udeleženci je skupaj s fotografom vodil naš sodelavec David Drnovšček. Ob slabšem začetku in prvim premetom na ravnini proti Vrhniki smo se gnetli po Ljubljanskem barju. Kolesarjenje v gosti koloni ni šala. Prvi klanci in vzpon do Cola so spominjali na sprehod po našem kamnolomu v Anhovem. Po adrenalinskem spustu v Ajdovščino je sledil prvi postanek. V vročem in sončnem vremenu nas ni premagal niti vzpon do Dobrovega. Po prevoženih 113 kilometrih, 5 urah in pol znojenja smo maraton zapečatili s skupinskim fotografiranjem pred kletjo Brda.

Okoli 13. ure smo se štirje pohodniki Sašo, Klemen, Aleš in Blanka pripravljeni in dobro opremljeni z veliko dobre volje podali na pot. Prve tri ure hoje do Vodnikovega doma (1817 m), so minile kot bi mignil. Pot ni bila zahtevna. Na določenih delih se je rahlo vzpenjala in v jasnem vremenu smo občudovali Julijske Alpe. Pri Vodnikovem domu smo se okrepčali in nadaljevali do prve jeklenice. Sledil je vzpon po melišču in kmalu smo dosegli Konjski preval (2020 m). Pred seboj smo imeli Triglav, planinsko kočo Planika in dom na Kredarici v ozadju. Kmalu smo se začeli vzpenjati. Vedeli smo, da bo treba premagati še približno 600 m nadmorske višine. Na skalnati poti, ki ji ni bilo konca, je bilo tudi nekaj jeklenic. Že nekoliko utrujeni smo si vsi želeli le eno, in sicer doseči dom na Kredarici. Malo pred 19. uro je bilo zadovoljstvo nepopisno. Sledila je večerja, enolončnice so na taki nadmorski višini najboljša izbira.

Naš list

31/2019

Pohod na Črno prst

Kolesarski četrtek je! Kolesarski izlet ŠD Salonit Anhovo! Bil je maj in prve češnje so že dozorele.

Na zadnjo julijsko soboto smo se odpravili na drugi pohod v letošnji sezoni. Pohod na Črno prst, 1.844 m visoko goro, smo začeli v Baški grapi v Stržišču. Pot, ki najprej poteka skozi gozd, se kmalu začne strmo vzpenjati. Zaradi značilne črne prsti na pobočjih pod vrhom poleti raste veliko raznolikih rož, nad čimer smo bili res navdušeni.

Ob 15.30 uri smo zbrali v športnem parku Ložice. Naša načrtovana etapa nas je vodila od Ložic, do Solkana in Števerjana, Huma in Kojskega, v Vrhovlje in Plave ter od tam nazaj v Ložice. Skupaj smo prekolesarili dobrih 40 kilometrov. Mešano ekipo je sestavljalo 8 kolesarjev in dve kolesarki. Na koncu kolesarskega izleta smo se okrepčali pri Viliju v Ložicah. Vabljeni tudi vi na naš naslednji kolesarski izlet!

Zadnja oktobrska nedelja je med rekreativnimi tekači že vrsto let rezervirana za Ljubljanski maraton. Na najštevilčnejšo tekaško prireditev v Sloveniji smo se tudi letos podali tekači ŠD Salonit Anhovo.

Vzpon na Triglav

Spomladansko kolesarjenje

25. Ljubljanski maraton

Druženje smo zaključili odločni, da se naslednje leto ponovno udeležimo kolesarskega maratona in morda celo v večji zasedbi.

Sredi poletja smo športni navdušenci dobili prost termin v koledarju in sklenili, da vzpon na Triglav ne bo samo stvar besed, temveč tudi dejanj. Bližal se je izbran datum, 23. september. Teden prej smo z zanimanjem spremljali vremensko napoved, ki nam je risala nasmeh na obraz. V okrnjeni ekipi štirih članov smo se podali vrhu naproti. Sprva je Sašo, ljubitelj plezanja, kot izhodiščno točko izbral Tominškovo pot, naše končno izhodišče pa je bilo Rudno polje na Pokljuki. Turo smo zastavili tako, da prvi dan pridemo do koče na Kredarici, naslednji dan pa se povzpnemo na sam vrh Triglava in nazaj v dolino.

Po enournem užitku razgledov z vrha Triglava smo se podali nazaj do Vodnikovega doma in proti našemu cilju na Pokljuki, kamor smo varno prispeli v popoldanskih urah.

Ker v Ljubljani ni mrzle Soče, smo za »regeneracijo« po teku poskrbeli v bližnji restavraciji, kjer smo se okrepčali, si privoščili zasluženo pivo in predvsem v sproščenem vzdušju poklepetali in tudi že skovali načrt za prihajajoči tekaški dogodek. Vidimo se 8. decembra v Bellunu!

Kot narekuje tradicija, sem bila deležna tudi krsta.

Nedeljsko jutro nam je postreglo s prekrasnim sončnim vzhodom. Po zajtrku smo se ustrezno opremljeni podali na vrh Triglava. Markirana enourna pot nam je vzela dve uri. Z eno besedo pot od Kredarice do vrha Triglava lahko opišemo kot romanje. Strpno smo sledili pohodnikom in zaradi varnostnih pasov, ki jih uporablja vse več planincev, smo bili nekoliko počasnejši, vendar varni. Zadovoljstvo, ponos, sreča. Težko je opisati čustva, ki Jih doživiš, ko se ti uresniči želja in prvič osvojiš Triglav.

Na že kar dobro poznanih ljubljanskih ulicah smo v lepem in sončnem dopoldnevu premagovali dve razdalji: 10- in 21-kilometrsko razdaljo. Ob celotni trasi maratona so nas vzpodbujali številni navijači, kar da tej tekaški prireditvi še poseben čar, tekačem pa dodatno moč. Tudi s pomočjo čudovitega vzdušja smo do cilja pritekli vsi. Nekateri med nami bi pretečenim kilometrom z lahkoto dodali še kakšnega, drugi pa smo iz sebe stiskali zadnje atome moči. Kakorkoli, pomembno je sodelovati!

Na vrh smo se povzpeli po kratkem postanku in sladkem okrepčilu v Domu Zorka Jelinčiča na Črni prsti. Običajno se z vrha odpirajo čudoviti razgledi na Bohinjsko dolino in na vrhove, ki jo obdajajo. Nam sta malo ponagajala blaga megla in veter, zato na vrhu nismo postali prav dolgo in smo se raje odpravili nazaj v dolino. Najbolj pogumni so pohod zaključili s hladno osvežitvijo v baškem bajerju. Preživeli smo prijeten dan v hribih v dobri družbi, ki vedno navda s pozitivno energijo.

Tek okoli Blejskega otoka v soju zvezd je nekaj res posebnega. Vsi naši tekači so uspešno pritekli 10-kilometrsko razdaljo. Najbolj uspešen med vsemi je bil Tomaž Vuk, ki je v svoji starostni kategoriji dosegel 1. mesto s časom 00:39:59 od skupno 156 tekačev.

Karting V petek, 23. avgusta 2019, smo se v popoldanskem času odpravili na adrenalinsko športno druženje, in sicer na karting Društva GAS Vrtejba. Športnega dogodka se nas je udeležilo kar 24 sodelavcev Salonita Anhovo. Dirko smo razdelili v dve skupini po 12 tekmovalcev. Vsak tekmovalec je imel na voljo trikrat po 10 minut vožnje. V prvem krogu se je spoznal z vozilom in dirkalno progo, v drugem krogu je moral izvesti najboljši čas kroga, zadnji krog pa je bil tekmovalen. Za tekmovalni krog smo se razdelili v dve skupini glede na čas, ki smo ga dosegli v drugem krogu. V prvi skupini so bili tekmovalci z daljšim časom kroga, v drugi skupini pa tekmovalci s krajšim časom prevoženega kroga. Najhitrejši izmed vseh in absolutni dirkač dneva je bil Sven Božič, najboljša in najhitrejša med ženskami pa je bila Suzana Žnidarčič Šuligoj.

Nočna 10ka Konec junija se je 15 naših tekačev udeležilo 13. Nočne 10ke na Bledu. V popoldanskih urah smo se na pot odpravili iz Anhovega ter se med potjo ustavili pri naši sodelavki in strastni tekačici Blanki. Pred tekom se vedno potrebno dobro okrepčati in za to je odlično poskrbela naša Blanka. Pripravila nam je podpeko. Dobro okrepčani in okrepljeni z energijo smo nadaljevali pot do Bleda. Naš list

31/2019

POBARVANKA ZA NAJMLAJŠE

Naš list

31/2019

POSLOVNO

Naš list

31/2019

POSLOVNO

NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 31

POSLOVNO

PRAVILA NAGRADNE KRIŽANKE

REZULTATI ŽREBANJA 30. NAGRADNE KRIŽANKE

Pravilna rešitev gesla križanke 30/2019: VSAK DAN BOLJŠI Izmed pravilno izpolnjenih kuponov, smo izžrebali šest nagrajencev: 1. nagrada 30 EUR Lucijan Pirih, Slap ob Idrijci 2. nagrada 20 EUR Mara Fabricijo, Salonit Anhovo d.d. 3. nagrada 15 EUR Nika Mutavič, Nova Gorica 4. nagrada uporabna nagrada Ivan Mlakar, Most na Soči 5. nagrada uporabna nagrada Zoran Štimac, Kanal 6. nagrada uporabna nagrada Mirjam Obid, Salonit Anhovo, d.d. Dobitnikom denarnih nagrad bomo zneske nakazali na osebni račun, uporabne nagrade pa bomo izžrebanim rešePROSIMO, DA POŠLJETE SAMO ORIGINALE KUPONOV. valcem poslali po pošti. ✂--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izpolnjen kupon z geslom pošljite v kuverti do 15. februarja 2020 na naslov: Salonit Anhovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle, s pripisom Križanka. Izmed kuponov s pravilnimi gesli bomo izžrebali šest nagrajencev ter podelili tri vrednostne in tri uporabne nagrade: 1. nagrada - 30 EUR, 2. nagrada - 20 EUR, 3. nagrada - 15 EUR, 4., 5. in 6. uporabna nagrada.

Ime in priimek: Naslov:

- družba in organizacijska enota ali - domači naslov

KUPON - NAGRADNA KRIŽANKA 31 Podpis:

Rešitev gesla:

Naš list

31/2019

Naš list

31/2019

Vsak dan boljši. Uvrščeni med šest najboljših industrijskih podjetij v Sloveniji po izboru Tovarne leta, ki poteka v okviru Financ. (2019)

2. mesto po dodani vrednosti na zaposlenega v Sloveniji med 50 največjimi industrijskimi podjetji. (Finance, 2018)

Mednarodna nagrada za uporabo odpadkov – Evropska banka za obnovo in razvoj: »Salonit Anhovo je pripravljen na zahteve, s katerimi se bo cementna industrija soočila v letu 2030«. (2017)