Naš list, 29. številka

številka 29 - november 2018

glasilo skupine

Sobivanje gradimo vsak dan Nadaljevanje prenove stare cementarne Članski ekipi bron, starejšim dečkom zlato

Naš list

29/2018

1

GLASILO SKUPINE SALONIT

UVODNIK SALONIT ANHOVO 4

SALONIT ANHOVO, gradbeni materiali, d.d.

Anhovo 1, 5210 Deskle

Nova potrditev kakovostnega razvoja cementarne

4

Sprememba okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti

4

Nove zaposlitvene priložnosti

5

RAZVOJ IN INVESTICIJE 6 Novi silosi za cemente

T: 05/ 39 21 000, F: 05/ 39 21 700 E: salonit@salonit.si

6

Nadaljevanje prenove stare cementarne

7

Sanacija objektov, prekritih z azbestcementno kritino

8

Nov informacijski sistem trajnih meritev emisij

10

SKUPINA 11 125. obletnica skupine Wietersdorfer INDE, Salonit Anhovo, d.o.o.

Anhovo 83, 5210 Deskle

11

T: 05/ 39 21 550, F: 05/ 39 21 775 E: inde@inde-salonit.si

CEMENTI PRIHODNOSTI 12 Betonska vozišča

12

Mednarodni gradbeni sejem v Parizu

13

Salonit Anhovo, KAMNOLOMI, d.o.o.

Anhovo 1, 5210 Deskle

POVEZOVANJE 16

T: 05/ 39 21 212, F: 05/ 39 21 650 E: kamnolomi@kamnolomi.si

Sejem MEGRA 2018

IZ LOKALNEGA OKOLJA

SALINVEST, d.o.o.

Anhovo 1, 5210 Deskle

»Odločil sem se, da bom delal samo še dobre stvari.«

T: 05/ 39 21 352, F: 05/ 39 21 656 E: salinvest@salinvest.si

ROKAVA, d.o.o.

Dekani 3/c, 6271 Dekani T: 05/ 66 32 663, F: 05/ 66 32 660 E: rokava@rokava.si

16

22 22

Temelji: sočutnost, požrtvovalnost, medsebojna pomoč

24

Ozaveščanje mladih o nevarnostih azbesta

26

Hiša dobre volje v Desklah

27

ŠPORT IN REKREACIJA

29

Smučarski klub Salonit Anhovo

30

Članski ekipi bron, starejšim dečkom zlato

30

Twirling klub niza kolajne

33

Pobarvanka 34 Križanka 35

FRIULANA CALCESTRUZZI, S.p.A. Via Morelli 14, 34170 Gorizia, Italija T: +39 0481 32 948, F: +39 0481 32 949 E: info@friulanacalcestruzzispa.it

2

Naš list

29/2018

DOPISNI ČLANI Tanja Šuligoj – Inde, Salonit Anhovo d.o.o.

Milojka Leban – Salinvest, d.o.o.

Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o.

Metka Grbec – Rokava, d.o.o.

Lojzka Reščič – Združenje za beton Slovenije (ZBS)

Ponosen sem, da imam sodelavce, ki vsak dan razmišljajo, kako bi lahko bili boljši na vseh področjih. Od proizvodnje, razvoja in raziskav, do okolja – lahko bi naštel prav vsa področja. Njihova odličnost se kaže ne samo v polnem spoštovanju zakonodaje, ampak tudi v vedno boljših rešitvah. To s potrditvami načrtov zavzeto podpirajo tudi lastniki. Zaradi vseh 400 zaposlenih je Salonit Anhovo danes v družbi najboljših cementarn v Evropi.

Moja ekipa pomembno prispeva tudi v skupnosti. Ustvarjajo rezultat, s katerim lahko podpremo dejavnosti v občini. Ustvarjajo kakovostne programe ne samo za skupnost, ampak tudi za svoje sodelavce. Med nami so tekači, kolesarji, glasbeniki in spet bi lahko našteval.

29

Salonit je tudi letos fit

UREDNIŠTVO Peter Korenjak – področje kadrov in splošnih zadev (odgovorni urednik) Dr. Tanja Ljubič Mlakar – varnost in zdravje pri delu, okolje Sašo Seljak – razvoj Marjana Šuligoj – proizvodnja Lucija Zalaznik – poslovanje Jelka Usico – tehnična urednica

Sobivanje gradimo vsak dan.

Zahteva odgovornost in spoštovanje.

Zagotovo si lahko vsi skupaj rečemo: dobro delo opravljamo. Dobro ustvarjamo podjetje, ki pomembno prispeva k skupnosti – ne samo v občinskem proračunu in v infrastrukturnih rešitvah, ampak tudi v kakovosti bivanja. Naš list vsakič znova kar kipi od dosežkov aktivnih društev in posameznikov. Poleg tega podatki občino Kanal ob Soči uvrščajo v prvo tretjino občin po kakovosti bivanja (raziskavo so opravili v reviji Moje finance).

Da smo kot podjetje lahko pomembno prispevali k rezultatom skupnosti, zahteva odgovornost vsakega sodelavca pri vsem, kar dela vsak dan – in zahteva tudi spoštovanje. Spoštovanje do sočloveka, do skupnosti in do okolja. Sobivanje gradimo vsak dan.

FOTOGRAFIJE: Foto arhiv družb v skupini Salonit IZDAJATELJ Salonit Anhovo, d.d.

E: glasilo@salonit.si

Julijan Fortunat, predsednik uprave, Salonit Anhovo

NAKLADA 4000 izvodov Glasilo je brezplačno in ni namenjeno prodaji.

Publikacija se uvršča v 6. točko Priloge I ZDDV-1.

Naš list

29/2018

3

SALONIT ANHOVO

SALONIT ANHOVO

Nova potrditev kakovostnega razvoja cementarne Uprava – Salonit Anhovo V sredo, 25. julija 2018, je na sedežu družbe potekala 24. skupščina delniške družbe Salonit Anhovo. Skupščina se je seznanila s poročilom nadzornega sveta o potrditvi revidiranega letnega poročila za 2017 in potrdila pozitiven razvoj cementarne in skupine Salonit. Z razrešnico je potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega sveta ter članom nadzornega sveta podaljšala mandat do leta 2022. Člani uprave so seznanili skupščino z rezultati poslovanja v 2017, ki so odraz trdega dela celotnega kolektiva v preteklih letih, sistematičnega investiranja in pravilnih strateških odločitev. Vse to se odraža v boljših poslovnih rezultatih. Ti pa omogočajo večje zaposlovanje, investicije v tehnologijo in tudi pomembno zmanjšanje okoljskih vplivov. Že drugo leto zapored je skupina Salonit investirala preko 8 milijonov evrov, ta trend in nivo investicij želimo srednjeročno zadržati ter ostati med tehnološko najrazvitejšimi cementarnami v Evropski uniji.

V letu 2017 smo dvignili plače za približno 5 odstotkov, z rastjo plač bomo nadaljevali tudi v letu 2018. Čisti poslovni izid za leto 2017 znaša 8,4 milijona evrov, 7 milijonov evrov dobička bo letos namenjenega dividendam.

Sprememba okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti Okoljska ekipa – Salonit Anhovo

Nove zaposlitvene priložnosti Peter Korenjak – Salonit Anhovo

Salonit Anhovo sodi v sam vrh evropskih cementarn, tako po okoljskih kriterijih kot po učinkovitosti. To nam omogoča lokacija z ustreznim surovinskim zaledjem, visokotehnološka oprema ter ekipa predanih sodelavcev. Intenzivno investiramo v najsodobnejše tehnološke rešitve po načelu najboljših razpoložljivih tehnologij ter svoje vrste krepimo s kompetentnimi in ambicioznimi sodelavci.

Iščemo predvsem tehnična znanja V skupini Salonit imamo trenutno odprte potrebe za zaposlitev na elektro področju (eletrikar, dežurni vzdrževalec), v proizvodnji (procesničar in operater), v strojni delavnici in strojnem vzdrževanju (strojni mehanik). Za vsa ta delovna mesta je potrebna vsaj poklicna izobrazba ustrezne tehnične smeri.

Spoznavamo se že v osnovnih šolah, sodelujemo v regiji V Salonitu Anhovo že ves čas sodelujemo z osnovnimi šolami ter promoviramo pomen tehničnih poklicev za gospodarstvo.

Pri promociji tehničnih poklicev sodelujemo tudi s Severno Primorsko gospodarsko zbornico, ki poleg drugih aktivnosti v novem šolskem letu skupaj s Šolskim centrom Nova Gorica uvaja vajeništvo za poklic oblikovalec kovin - orodjar.

V sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom smo vključeni v Regijsko štipendijsko shemo Goriške regije ter v projekt Partnerstvo za kadre – promocija tehničnih poklicev med mladimi v Posočju in v regiji. Projekt se osredotoča na zgodnje prepoznavanje potreb po tehničnih kadrih v gospodarstvu in podporo pri iskanju rešitev. Tu je izjemnega pomena sodelovanje s šolstvom pri spodbujanju mladih za tehnične poklice.

Eden izmen projektov, ki ga aktivno podpiramo, je tudi projekt POPRI, ki pri mladih spodbuja podjetniški pristop.

Sejmi v Sloveniji in tujini Agencija RS za okolje je družbi Salonit Anhovo 23. julija 2018 izdala delno odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti.

Okoljevarstveno dovoljenje

IED naprave

Prvotno integralno okoljevarstveno dovoljenje (takrat imenovano dovoljenje za IPPC naprave, sedaj za IED naprave) je bilo izdano septembra 2007 in je bilo do sedaj, vključno z zadnjo spremembo, spremenjeno štirikrat.

Za IED naprave, med katere spadajo tudi cementarne, je v Evropski uniji uveljavljeno načelo, da se morajo ves čas prilagajati najboljšim razpoložljivim tehnologijam (BAT – Best Available Techniques), te tehnologije pa se razvijajo v smeri vse strožjih okoljskih zahtev in zmanjševanja vplivov na okolje.

Zadnja sprememba se nanaša na uskladitev dovoljenja z evropsko zakonodajo, ki velja tudi v Sloveniji, Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za cementno industrijo ter z drugimi novostmi v zakonodaji. Uskladitev z zakonskimi zahtevami je predmet spremembe dovoljenja po uradni dolžnosti. Zaradi uskladitve je prišlo do nekaterih sprememb pri mejnih vrednostih za emisije in nekaterih drugih dodatnih sprememb, ki izhajajo iz novejše zakonodaje.

4

Naš list

29/2018

Salonit Anhovo

Karierni in zaposlitveni sejmi so dobra priložnost za srečanje z iskalci zaposlitve. Na kariernem sejmu v Novi Gorici smo bili letos že tretje leto zapored. Iščemo predvsem kandidate, ki imajo primerno tehnično izobrazbo, motivacijo za delo ter visoko stopnjo odgovornosti do dela.

To so vodila tudi pri predstavitvah potencialnim sodelavcem v drugih državah. V marcu smo se tako predstavili tudi na kariernem sejmu v Banja Luki. Odzivi obiskovalcev sejma so bili izredno pozitivni, vzpostavili smo tudi kontakte z nekaterimi potencialnimi kandidati. Vsekakor pa si želimo, da bi odprta delovna mesta zapolnili s kandidati iz domače regije, v kateri že skoraj 100 let ustvarjamo cement.

Cementarna Salonit Anhovo te zahteve dosega z intenzivnim investicijskim vlaganjem v ekološko učinkovite najmodernejše tehnologije. Tako danes spada med cementarne v Evropski uniji z najnižjimi emisijami in največjo energetsko učinkovitostjo.

Naš list

29/2018

5

RAZVOJ IN INVESTICIJE

RAZVOJ IN INVESTICIJE

Novi silosi za cemente

Nadaljevanje prenove stare cementarne

Rok Mozetič – Salonit Anhovo

Rok Mozetič – Salonit Anhovo

Prenova silosov v stari cementarni Polje

V Salonitu Anhovo nadaljujemo s sanacijo starih objektov cementarne Polje. Z veseljem lahko sporočimo, da smo uspešno porušili vse objekte stare klinker hale. Največji izziv je predstavljala odstranitev azbestcementnih plošč in bližina glavne železniške proge. Objekti klinker hale so bili, izmed vseh objektov stare cementarne, v najslabšem stanju.

Pričeli smo s sanacijo plašča treh manjših kovinskih silosov. Silose bomo na novo zaščitili s protikorozijskim premazom. S tem stara pakirka Polje dobiva novo celostno podobo.

V Salonitu Anhovo proizvajamo do 10 različnih vrst cementov. Potrebe trga narekujejo stalno razpoložljivost vseh vrst cementov. Sedaj razpolagamo s petimi silosi v cementarni Skale in petimi silosi v cementarni Polje. Ker pretovarjanje cementa predstavlja dodaten strošek in logistiko, želimo imeti vse skladiščne kapacitete locirane na pakirki Skale. V naslednjih štirih letih bomo investirali v nove skladiščne kapacitete.

Dva nova kovinska silosa Pričeli smo že z investicijo postavitve dveh kovinskih silosov na lokaciji med obstoječimi silosi cementa in objektom mletja cementa. Silosa bosta postavljena na industrijskem tiru in bosta omogočala polnjenje kamionskih in vagonskih cistern. Skladiščna kapaciteta posameznega silosa je 3.000 ton. Predviden zaključek investicije je v začetku leta 2019.

6

Naš list

29/2018

Predelava največjega silosa

V začetku leta 2019 bomo nadaljevali z rekonstrukcijo dna dveh betonskih silosov, ki ne zagotavljata zanesljivega praznjenja, zato je predvidena sprememba dna silosa z novimi podpihi.

Najpomembnejša investicija je predvidena v letih 2021 in 2022, ko bomo pričeli s predelavo največjega silosa (51) na pakirki Skale. Silos ima kapaciteto skladiščenja 24.000 ton, samo za eno vrsto cementa je ta kapaciteta danes neizkoriščena. Rešitev je vgradnja dodatnih pregrad (sten), tako bi novi ˝multi silos˝ zagotavljal nove skladiščne kapacitete več različnim vrstam cementa hkrati.

S sanacijo nadaljujemo tudi v naslednjem letu. Začeli bomo z odstranitvijo vseh azbestcementnih plošč na vseh ostalih objektih. S tem bo stara cementarna Polje povsem očiščena azbestnih kritin.

Odstranitev objektov bo potekala v dveh sklopih: • objekti okoli rotacijske peči in objektov homogenizacije surovin (sklop 2) • objekti za homogenizacijo cementa (sklop 3).

Naš list

29/2018

7

RAZVOJ IN INVESTICIJE

Sanacija objektov, prekritih z azbestcementno kritino Milojka Leban - Salinvest V Salonitu Anhovo poteka obsežna menjava azbestnih kritin in fasad, kot je bila opredeljena v srednjeročnem načrtu. V Našem listu spremljamo potek – tokrat tudi z bolj obsežnim fotografskim zapisom.

RAZVOJ IN INVESTICIJE V letu 2018 smo že sanirali kritino in fasadne pasove na mehanični delavnici v kamnolomu Rodež. Družba Salinvest je zamenjala kritino na hali (ena hala) centralnih delavnic v cementarni Polje. Do konca leta 2018 načrtujemo še sanacijo strešne obloge na skladiščni hali Tesal in na Gasilskem domu. Skupna površina menjave azbestcementne kritine v letu 2018 bo tako obsegala 5.300 m2.

Skupaj bomo tako v dveh letih zamenjali 8.000 m2 površin, prekritih z azbestcementno kritino, kar presega velikost nogometnega igrišča (7.300 m2). Za ta dela bodo v Salonitu Anhovo namenili okrog 3 milijone EUR. Dela potekajo v okviru obsežnega načrta odstranitve azbestnih kritin z objektov Salonita Anhovo.

Družba Salinvest d.o.o. uspešno nadaljuje z zamenjavo azbestcementne obloge na objektih v Salonitu Anhovo.

Za delo z materiali, ki vsebujejo azbest, veljajo visoke zahteve zaščite delavcev in okolice. Izvajanje del je tudi pod strogim nadzorom okoljskega in delovnega inšpektorata.

V dveh letih menjava površine, večje od nogometnega igrišča V letu 2017 smo izvedli menjavo azbestcementne obloge na skladišču odpreme cementa na pakirki v cementarni Skale in na silosih cementa v cementarni Polje. Skupna površina menjave azbestcementne kritine v letu 2017 je 2.700 m2.

8

Naš list

29/2018

Naš list

29/2018

9

RAZVOJ IN INVESTICIJE

SKUPINA

Nov informacijski sistem trajnih meritev emisij Mateja Čubej Gašparin – Salonit Anhovo

125. obletnica skupine Wietersdorfer Uredništvo – Salonit Anhovo V Salonitu Anhovo skoraj vsak dan sprejemamo obiske, redkeje pa se mi ekipno odpravimo na obisk. Na povabilo, ki smo ga sprejeli na praznovanje 125-letnice matične družbe Wietersdorfer, smo se z navdušenjem odzvali. Nekaj več kot 200 sodelavcev se nas je odpravilo na obisk v Avstrijo.

V letošnjem letu smo uvedli nov programski sistem za obdelavo in vrednotenje trajnih meritev emisij snovi v zrak na glavnem dimniku peči avstrijskega proizvajalca EUDT. Nov programski sistem je zamenjal obstoječi Duragov sistem, ki smo ga uporabljali zadnjih 18 let.

Najprej smo si ogledali cementarno in poskrbeli za dobro slovensko malico tudi za avstrijske sodelavce. Potem pa smo se odpravili na dogodek ob 125. obletnici, kjer smo skupaj praznovali s kolegi iz Avstrije, Italije in Hrvaške.

Zamenjava programske opreme za obdelavo in vrednotenje trajnih meritev emisij je bila prvi korak v celoviti prenovi sistema trajnih meritev emisij. Do konca letošnjega leta bo sledila še zamenjava vseh obstoječih merilnikov in instalacija novih merilnikov za merjenje nekaterih dodatnih snovi.

Pri upravi se bomo prijazno priporočili, da bi šli v kratkem še na kakšen skupinski izlet. Avstrijske kolege pa smo povabili, da se oglasijo v Salonitu Anhovo.

Ob 125-letnici cementarne in s tem tudi skupine Wietersdorfer je nagovor imel tudi Julijan Fortunat, predsednik uprave Salonita Anhovo.

S prenovo programskega sistema smo prenovili tudi prikaz trajnih meritev emisij na spletu ter informativnih monitorjih v Kanalu in Desklah.

Od konca maja 2018 lahko na spletu in ekranih spremljate informativno 24–urno povprečje merjenih koncentracij naslednjih parametrov: • • • • •

Prihod pred cementarno w&p Zement GmbH.

Slavili smo ob prijetni glasbeni spremljavi skupine Matakustix.

Ob ogledu je tako kot pri nas obvezna osebna varovalna oprema – obdržali smo jo tudi ob malici.

Tudi mag. Dejan Zwitter, ki je hkrati član uprave Salonita Anhovo ter divizije cementa in betona, nas je pozdravil na praznovanju.

Skupinska slika ob zaključku ogleda.

Rojstni dan smo obeležili tudi s torto, ki sta jo razrezala ga. DI Fromme-Knoch in g. dr. Junghans.

T OC plinaste organske snovi skupno C O ogljikov monoksid S O2 žveplov dioksid N Ox dušikovi oksidi skupni prah

Popravek: Naš list, številka 28, Razvoj nizkoogljičnih cementov Uredništvo – Salonit Anhovo V prejšnji številki Našega lista nam jo je v prispevku z naslovom Razvoj nizkoogljičnih cementov zagodel škrat, za kar se bralcem in avtorju dr. Andreju Ipavcu iskreno opravičujemo.

Namesto 2030 odstotkov nižje izpuste CO2, bi moralo pisati 20 do 30 odstotkov nižje izpuste.

10

Naš list

29/2018

Stavek se tako pravilno glasi: »Posledično bi lahko v prihodnosti pri proizvodnji take vrste klinkerja dosegli za 20 do 3 ­0 odstotkov nižje izpuste CO2, kot jih teoretično lahko dosežemo danes pri proizvodnji običajnega klinkerja.«

Naš list

29/2018

11

CEMENTI PRIHODNOSTI

CEMENTI PRIHODNOSTI

Betonska vozišča

Mednarodni gradbeni sejem v Parizu

Sašo Seljak - Salonit Anhovo

Sašo Seljak - Salonit Anhovo

Med 19. in 22. junijem je v Berlinu potekal 13. mednarodni simpozij o betonskih voziščih s sporočilom: »Beton povezuje«.

Simpozij je potekal v soorganizaciji Evropskega združenja za betonska vozišča (EUPAVE) in nemškega Združenja za beton (InformationsZentrum Beton).

V Parizu je spomladi, med 23. in 28. aprilom, potekal mednarodni sejem za gradbeništvo in infrastrukturo – INTERMAT 2018. Na sejmu, ki poteka vsaka 3 leta, je sodelovalo preko 1.400 razstavljavcev. S tem se INTERMAT uvršča med največje gradbene sejme v Evropi.

Avstrija. Sicer pa podatki kažejo, da se v splošnem v zadnjih štirih letih odstotek betonskih vozišč po svetu dviguje.

Očitne prednosti, ki jih prinaša beton, so namreč vse bolj prepoznane in zaželene tako med načrtovalci in investitorji kot tudi med uporabniki.

Izpostavljen porozni beton

13. mednarodni simpozij o betonskih voziščih

Simpozij, ki poteka vsaka štiri leta, predstavlja enega največjih in najpomembnejših dogodkov znotraj gradbenega sektorja za betonska vozišča. 450 udeležencev iz 30 držav je lahko svoje znanje nadgradilo na 62 predavanjih, ki so pokrivala 11 različnih tem - vse od načrtovanja in vzdrževanja pa do novih možnosti rabe betona.

Simpozija sva se, kot predstavnika slovenskega Združenja za beton, ki je udeležbo tudi omogočilo, udeležila tudi dr. Andraž Hočevar in Sašo Seljak. Zanimiva strokovna predavanja, poučne delavnice in predvsem možnost izmenjave mnenj in izkušenj s kolegi iz tujine ter navezovanje stikov je namreč ključno za pridobivanje in vzdrževanje znanja.

Splošen vtis, ki smo ga lahko dobili na simpoziju, je bil, da se države udeleženke delimo na tiste, kjer je gradnja betonskih vozišč še v začetnih fazah in se ukvarjamo predvsem s promocijo, ter tiste, kjer so betonska vozišča povsem enakovredno zastopana v primerjavi z asfaltnimi. Med slednjimi državami sta predvsem Belgija in Nemčija ter delno tudi ZDA, Poljska, Nizozemska in 12

Naš list

29/2018

Med vsemi temami na simpoziju sta bili kot najbolj aktualni izpostavljeni naslednji področji uporabe betona: porozni (drenažni) beton in predizdelane betonske plošče za izvedbo povoznih površin avtobusnih postajališč. Porozni beton je beton z visokim deležem med seboj povezanih por, kar betonu omogoča, da lahko prepušča vodo. Ob ustrezni sestavi in izvedbi je odporen tako na vremenske vplive kot tudi obrabo. Porozni beton se uporablja predvsem za izvedbo parkirišč, vseh vrst zunanjih pohodnih površin in (tudi) izvedbo cest. Njegova glavna prednost je, da na licu mesta odvaja padavinsko vodo s čimer omogoča hitrejše vračanje padavinskih vod v podtalnico in tako nadomešča klasične sisteme zbiranja meteorne vode. Ker omogoča tudi izhlapevanje vode, posledično tudi znižuje temperaturo zraka v mestih.

Betonska avtobusna postajališča Vse več asfaltnih površin na avtobusnih postajališčih v tujini nadomeščajo z betonskimi. Ker pri rekonstrukcijah bistveno vlogo igra čas izvedbe, predstavljajo predizdelane betonske plošče idealno rešitev. Le-te se dostavijo na gradbišče in polagajo na ustrezno utrjeno in ravno podlago, s čimer se čas celotne izvedbe lahko skrajša le na nekaj ur, kar prestavlja minimalno motnjo v mestnem prometu. Proizvodnja predizdelanih betonskih plošč poteka pri kontroliranih pogojih v industrijskih halah, s čimer je omogočeno doseganje izredno visoke kvalitete.

Visoka kvaliteta izdelka pa posledično omogoča tudi dolgo življenjsko dobo - s čimer so prednosti betona kot materiala v popolnosti izkoriščene. Organizatorji so nam omogočili tudi ogled izvedbe takega primera avtobusnega postajališča v živo.

Obiskovalci simpozija smo se po koncu enotno strinjali, da je bil celoten dogodek izpeljan na izredno visoki ravni ter da se čez štiri leta ponovno srečamo. Do takrat pa nas čaka veliko dela, saj je pred betonskimi vozišči vse svetlejša prihodnost.

Za sejem lahko rečemo, da je vsekakor odražal trenutno dobro stanje na področju gradbeništva, od katerega je v Evropski uniji posredno ali neposredno odvisnih kar 43,6 milijona delovnih mest. Visoko število razstavljavcev in udeležencev ter vzdušje in organizacija na visoki ravni so potrdili dobro stanje in pomembnost gradbeništva za družbo.

Več o utrinkih s sejma pa iz priloženih fotografij.

Prisotnih je bilo več kot polovica izmed 100 največjih podjetij, ki delujejo v gradbenem sektorju. Le-ta so prestavljala izredno širok nabor opreme in rešitev za širše področje gradbeništva vse od zemeljskih del, miniranj in mineralnih surovin do cestogradnje in visokogradnje. Celoten sejem je obiskalo preko 173.000 obiskovalcev iz 160 držav. Vzporedno s sejmom INTERMAT je potekal tudi dogodek World of concrete - Europe (Svet betona – Evropa).

V sklopu tega dogodka so potekala predavanja in praktične delavnice na temo betonov in njihove rabe.

Dober odraz vloge gradbeništva v družbi Gradbeni sejmi predstavljajo odlično priložnost za spoznavanje novih tehnologij, navezovanje novih stikov in pridobivanje novih idej, zato smo imeli med obiskovalci svojega predstavnika tudi v Salonitu Anhovo.

Glasnik razvoja

Primer pigmentiranega poroznega beton – laboratorij za betone Salonita Anhovo

Prikaz gradnje avtobusnega postajališča s predizdelanimi betonskimi ploščami

INTERMAT so zaznamovale inovacije na področju avtomatizacije opreme, robotizacije, digitalne opreme in novih tehnologij. Spremljali smo lahko start-up in mala podjetja, ki so v sodelovanju z velikimi organizacijami razvijali rešitve v reciklaži, mobilnosti, povezovanju, varnosti, demontaži ipd. Ustvarjalnost pa sta primarno vodili učinkovitost in varstvo okolja.

Naš list

29/2018

13

NA OBISKU

NA OBISKU

EKONAGAJIVČEK v opuščenem kamnolomu Lastivnica Lojzka Reščič, Mateja Čubej Gašparin - Salonit Anhovo

V predhodnih številkah Našega lista smo že veliko pisali o aktivnostih v našem opuščenem kamnolomu Lastivnica vse od začetkov v letu 2015. Veliko zanimivega se je dogajalo, ves čas pa si želimo, da bi učna pot čimbolj živela in postala kraj za zanimiva in prijetna raziskovanja in doživetja.

Zelo dobro sodelovanje s sodelavkami Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica, ki se je začelo z urejanjem učne poti in nato nadaljevalo s pripravo dogodka ob odkritju pojasnjevalne table o geološki naravni vrednoti v letu 2017, je kar samo po sebi porodilo nove ideje. Tako smo v letošnjih pomladnih mesecih skupaj z geologinjo Tanjo Lukežič in biologinjo dr. Jano Laganis pripravili delavnici za osnovnošolce iz naših sosednjih šol - OŠ Kanal in OŠ Deskle.

Namen delavnic je bil podrobno spoznavanje mineralov in fosilov ter predstavitev rastlin in živali, predvsem dvoživk, ki živijo v mlakužah na območju učne poti. Seveda pa so takšne delavnice za otroke zalo zanimive, saj tako sami spoznajo in doživijo tisto, o čemer berejo v šolskih učbenikih.

Poustvarjali smo podvodni plaz V geološkem delu delavnice so otroci na zanimiv način spoznali procese, ki so odločilni za nastanek kamnin na našem območju. Kamnine so nastale pred več kot 50 milijoni let, ko je to območje prekrivalo morje. Zaradi delovanja morja in tektonskih premikov so se pojavljali podvodni plazovi, ki so povzročili premike ogromnih količin materiala, debeline nekaj 100 m. Ta material se je nato postopoma usedal; najprej veliki delci, nato manjši in na koncu najbolj fini delci. Zaradi velikih pritiskov so se delci med seboj sprijeli in nastale so kamnine z različno zrnavostjo. Otroci so med delavnico sami poskusili poustvariti podvodni plaz in usedanje delcev.

14

Naš list

29/2018

Otroci so med delavnico sami poskusili poustvariti podvodni plaz in usedanje delcev

Če varujemo žabe, varujemo našo vodo V biološkem delu delavnice so otroci slišali več o enem najbolj dragocenih ekosistemov na svetu – močvirju in organizmih, ki v njem živijo. Biologinja je otrokom predstavila različne vrste dvoživk, njihovo vlogo v okolju in različne načine njihovega varovanja.

Spoznali so, da je v kamnolomu tudi močvirje, kjer raste veliko močvirskih rastlin, kot so črna jelša, topol, vrbe, šaši in še druge. Presenečenje je bilo odkritje rastline, ki ji rečejo tudi »živi fosil«. Gre za enocelično rastlino z že nakazanim stebelcem in listi, ki se smatra za prednika višjih rastlin. Te rastline rastejo v močvirskem okolju, ki je pomembno za dvoživke, kot so žabe, krastače in druge. Izvedeli so, zakaj žabe spadajo med dvoživke in kako poteka razvoj od žabjega mresta preko paglavca do odrasle žabe. Paglavci živijo v vodi, žabe pa že dihajo s pljuči in živijo ob vodi, delno tudi v vodi. Žabe se pozimi umaknejo v gozd, kjer otrpnejo. Spomladi, ko se žabe vračajo v mrestišča, ob prehodih cest velikokrat doživijo žalostni konec. Če želimo varovati žabe in dvoživke, moramo varovati vodo in gozd. Če je voda onesnažena, žabe izginejo - in to je pokazatelj, da je nekaj narobe.

Veste, kako nastane fosil?

Otroci so se srečali tudi s fosili, to so ostanki živih organizmov, ki so živeli na dnu morja takrat, ko so potekali zgoraj opisani procesi nastajanja kamnin. S pomočjo sestavljanke so se naučili, katere faze so potrebne, da iz živega organizma (npr. polža) nastane fosil. Enega izmed fosilov, ki smo ga našli v naših kamnolomih, smo umestili tudi v našo učno pot. Gre za fosil rudistnih školjk, ki so živele v morjih na tem območju. Ob koncu geološke delavnice so otroci lahko sami poskusili poiskati fosile na območju učne poti. S pomočjo geologinje so odkrili fosilne sledi lazenja polžev in črvov v kamnini, ki jim pravimo tudi ihnofosili. Med delavnico smo se veliko pogovarjali tudi o obnašanju v kamnolomu. Vsi udeleženci delavnice so prejeli brošuro »Bonton - Na obisku pri kamninah«, ki jo je pripravil Zavod RS za varstvo narave.

Kopali smo tudi za zanimivimi minerali in fosili

V potoku pod slapom so plavali številni močeradovi mladički

Močvirje je pomembno, saj je kot velika spužva, ki vpije vodo ob nalivih in s tem preprečuje poplave. Močvirja so tudi naravna čistilna naprava. Ko pazimo žabe, pazimo na svojo pitno vodo. In ravno zato so žabe v Sloveniji, kot tudi vse druge dvoživke, zaščitene, kar pomeni, da jih je prepovedano loviti, prodajati, namerno vznemirjati in uničevati njihov mrest. Klub temu v času razmnoževanja pri selitvah iz gozdov do mrestišč veliko žab konča pod kolesi vozil. Včasih so taki prehodi označeni, v večini primerov pa ne, zato morajo biti vozniki pazljivi. Številni ljubitelji narave in društva pri tem pomagajo, tako kot npr. društvo tabornikov Rod odporne želve, ki vsako pomlad v Desklah organizira akcijo reševanja žab. Ponekod, kjer je mogoče, so urejeni tudi prehodi, namenjeni žabam.

Biologinja je nekatere dvoživke prinesla tudi s seboj, tako da so jih otroci lahko prijeli v roke in jih pobožali. Na sprehodu do slapa Mednik, kjer je bil zaključek delavnice, pa so te živali in zanimive rastline videli tudi v naravi.

Urh ima zenico v obliki srčka (Vir: splet Gozdna in arheološka učna pot Rimski zid – Rakitna)

Živalce smo lahko tudi prijeli in pobožali

Zaključek delavnice z OŠ Kanal

Vas zanima več?

Preverite na www.salonit.si.

Na delavnici s petošolci OŠ Kanal, ki je potekala na lep sončen ponedeljek, 7. maja, smo posneli film, ki si ga lahko ogledate na spletni strani www.salonit. si. Na delavnici s šestošolci OŠ Deskle smo se družili 16. maja, posneli pa smo zelo zanimive fotografije. Te si lahko ravno tako ogledate na naši spletni strani.

Veseli nas, da so bili naši obiskovalci navdušeni in so iz kamnoloma odšli z dobrimi vtisi in novimi znanji, zato nameravamo s podobnimi delavnicami nadaljevati - če prej ne, naslednjo pomlad, ko bodo mlake v kamnolomu Lastivnica ponovno pokrite z žabjim mrestom.

Drznimo si verjeti, da sta delavnici lep prikaz sožitja narave in industrijskega okolja, urejanje učne poti pa lep primer sanacije in koristne uporabe opuščenega kamnoloma.

Zaključek delavnice z OŠ Deskle Naš list

29/2018

15

Alternativna POVEZOVANJE goriva

Energijski delež sekundarnih energentov (%) 70

POSLOVNO

60

Sejem 2018 SosežigMEGRA odpadkov v 50

40

cementni proizvodnji 30 ne emisije in Gracijela vpliva Simčič na - Salonit Anhovo 20 povečane koncentracije 10 delcev v zraku. Emisije niso odvisne od so-sežiga 0 V Gornji Radgoni je med 4. in 7. aprilom potekal že 30. mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 odpadkov gorivo sejem trajnostnih obrti MEGRA ter 4.kot mednarodni tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN. Sejem je povezal (namesto naravnihgradbene virov), mehanizacije, materialov, orodij in storitev. Ponudil je izdelke, storitve in nasvete ponudnike najnovejše za gradnjo, energijsko in siceršnjo obnovo stavb ter urejanja okolice. Po šestih letih premora se je na sejmu ponovno ampak so odvisne od Emisije prahu (mg/Nm3) - trajne meritve predstavila delniška družba Salonit Anhovo. tehnoloških izboljšav in 30 uporabe BAT – najboljših 25 razpoložljivih tehnologij.

Sejem MEGRA je znova ponudil poslovne, strokovne in 20 tehnične odgovore na izzive infrastrukturnih projektov in dviga kakovosti bivanja. Dinamika na tem področju se ob 15 oživljenem gospodarstvu, nepremičninskem trgu, gradnji in sanaciji objektov znova povečuje. Na10 sejmu se je na 8000 m2 velikem razstavnem prostoru predstavilo kar 160 5 razstavljavcev iz 9 evropskih držav. Sejem Green je obsegal nekoliko manjši razstavni prostor (1100 m2)0 s 60 razstavljavci 2001 2002 2003 2004 iz 4 evropskih držav.

Poudarek sejma MEGRA je bil na gradbeništvu, ki so ga predstavljale večje gospodarske družbe ter podjetniki in obrtniki. Na zunanjem prostoru je prevladovala najnovejša gradbena in komunalna mehanizacija. V sejemskih dvoranah so bili predstavljeni sodobni materiali, orodja in storitve.

Na prvi, otvoritveni dan sejma je prisotne uvodoma nagovoril Janez Erjavec, predstavnik uprave Pomurskega sejma. Med drugim je povedal, da je gradbeništvo od nekdaj motor gospodarstva in napredka, hkrati pa ni samo najpomembnejša gospodarska dejavnost, ampak tudi odsev vrednot, identitet, znanj in tradicij ter s tem kulture.

Razstavni prostor Salonita Anhovo d.d. smo opremili z novimi 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 cementnimi vrečami in z geslom »Gradite močno in odločno s cementi prihodnosti«. Poudarili smo prenovljene cemente - njihove različne trdnostne razrede, visoko kakovost ter izboljšave.

2005

Obiskovalci so ob sejemskih razstavah in preko strokovnih posvetov, predavanj, demonstracij in svetovanj dobili odgovore na strokovna in praktična vprašanja. Spoznali so lahko, kako graditi ceneje in hkrati kakovostno, trajnostno, sodobno ter energetsko učinkovito.

Salonit Anhovo ima eno najobsežnejših baz okoljskih podatkov, ki nastaja v sodelovanju z mnogimi raziskovalnimi organizacijami: Kemijski inštitut, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniška fakulteta, NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano) Maribor, NLZOH Nova Gorica in drugi.

Razstavni prostor – Salonit Anhovo

16

Naš list

29/2018

DOBRO

STANJE

OKOLJA OKOLJSKA DEJSTVA Naš list

29/2018

17

POSLOVNO Približno polovica objektov v Sloveniji je zgrajena iz cementa iz Anhovega.

Proizvodnja cementa tu poteka že skoraj 100 let.

Salonit Anhovo je zaradi obsežnih investicij danes na nivoju najsodobnejših evropskih cementarn.

Skupina Salonit je danes v zasebni lasti in zaposluje 400 sodelavcev. Študije kažejo, da vsako delovno mesto v cementarni ustvari dodatnih šest posrednih delovnih mest.

Zaradi uvajanja najboljših razpoložljivih tehnologij in stalnega izboljševanja je danes v okolici Salonita Anhovo okolje čisto in ni degradirano, okoljski pogoji za življenje so bistveno boljši kot v večini urbanih krajev v Sloveniji.

Obolevnost zaradi azbesta se pojavlja na več lokacijah.

Približno tretjina vseh primerov obolelih zaradi azbesta je v Goriški regiji, nekoliko manj kot polovica skupaj v Ljubljani in Mariboru, preostalih 20 % v okolici drugih krajev.

18

Naš list

29/2018

MERITVE IN KLJUČNA DEJSTVA O OKOLJU IN EMISIJAH Tla

Sestava tal je enaka, kot je naravno zaledje in primerljiva s sestavo tal v regiji. V tleh nikoli niso bile ugotovljene prekomerne oziroma kritične koncentracije težkih kovin, kot so kadmij, nikelj, baker in krom.

Na kakovost VODE reke Soče Salonit Anhovo praktično nima vpliva, ker v glavnem uporablja hladilno vodo, ki ne prihaja v stik s snovmi iz procesa.

Zrak Dejstva o azbestu V Sloveniji je bila proizvodnja in promet z azbestom ukinjena leta 1996. Po prepovedi je bil v industrijskem kompleksu v Anhovem izveden sanacijski program s čiščenjem okolja.

Azbest je bil vgrajen v več kot 300 vrstah proizvodov na lokacijah po vsej Sloveniji. Glavna območja, kjer je bil v uporabi azbest, so: Anhovo, Ljubljana, Maribor, Jesenice, Medvode in Sodražica.

Kakovost zraka je boljša kot v večini slovenskih krajev. Meritve kakovosti zraka in primerjave z drugimi kraji v Sloveniji izkazujejo, da je kakovost zraka v Občini Kanal ob Soči boljša kot v večini slovenskih mest. V zraku ob meritvah niso bile ugotovljene prekomerne koncentracije težkih kovin, kot so kadmij, nikelj, baker in krom.

Trendi koncentracij delcev PM10 50 45

EU mejna vrednost

40 Koncentracija (µg/m3)

Proizvodnja azbest-cementnih izdelkov v Anhovem je bila ločena od sedanje cementarne, sama cementarna ni nikoli proizvajala azbestcementnih kritin, zanje je dobavljala cement. V Salonitu Anhovo vsa leta pomagamo obolelim zaradi azbesta preko izplačevanja odškodnin, podpore zdravstvenim raziskavam, podpore društvom, ki delujejo na tem področju ter preko varnega odstranjevanja cementno-azbestnih kritin. V času uporabe azbesta je bilo podjetje v državni lasti, danes je cementarna v zasebni lasti.

POSLOVNO

35 30 25

WHO priporočilo

20 15 10 5 0 2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Salonit Anhovo se po porabi energije in vplivih na okolje danes uvršča med najbolj učinkovite evropske cementarne. Za trajnostno rabo energije je Salonit Anhovo leta 2017 prejel nagrado EBRD. Med primere dobre prakse v krožnem gospodarstvu ga uvršča vrsta okoljskih kazalcev. Po emisijah CO2 se uvršča med energetsko in okoljsko 10 % najbolj učinkovitih cementarn v Evropi.

2014

2015

2016

2017

G. Polje PM10

Morsko PM10

Energija

2013

Emisijski faktor (CO2) 0,88 0,86 0,84 0,82 0,80 0,78 0,76 0,74 0,72 0,70 2005

2006

2007

2008

2009

2010

SA

2011

2012

2013

2014

Benchmark

2015

2016

Naš list

29/2018

2017

19

Alternativna POSLOVNO goriva

Sosežig odpadkov v cementni proizvodnji ne vpliva na emisije in povečane koncentracije delcev v zraku. Emisije niso odvisne od so-sežiga odpadkov kot gorivo (namesto naravnih virov), ampak so odvisne od tehnoloških izboljšav in uporabe BAT – najboljših razpoložljivih tehnologij.

POSLOVNO

Energijski delež sekundarnih energentov (%) 70 60

Priročnik: Načrtovanje in proizvodnja betona

50 40 30

Lojzka Reščič – Združenje za beton

20 10 0 2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

Emisije prahu (mg/Nm3) - trajne meritve

V letošnjem maju smo po več kot dveletnem delu dočakali izdajo »Priročnika za beton« - s podnaslovom »Načrtovanje in proizvodnja betona«. Tako imamo v Združenju za beton po dveh zanimivih publikacijah Priročnik za preskušanje betona ter Slovar strokovnih izrazov s področja uporabe betona, ki sta izšli pred 12. leti, ponovno v rokah zelo koristno in uporabno gradivo, za katerega si želimo, da bi bilo čimbolj uporabljeno in da bi čimbolj koristilo vsem, ki se ukvarjajo z betonom.

30

Javna predstavitev priročnika

25 20 15 10 5 0 2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

Priročnik je bil prvič predstavljen okviru Dneva ZBS 2018 v četrtek, 10. maja 2018, na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Lepo število udeležencev, preko 90, je potrditev, da smo vsi ta priročnik zelo težko pričakovali. Vsebino priročnika so predstavili avtorji poglavij: mag. Franci Kavčič, Zvonko Cotič, Dejan Prebil, dr. Andrej Ipavec, mag. Vesna Jereb, prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov in dr. Aljoša Šajna. > PR IROČNIK Z A BE T ON

> Načrtovanje in proizvodnja betona

> F R A NC I K AVČ IČ > Z VONKO C O T IČ > DE JA N PR E BIL > A NDR E J IPAV E C > V E SN A JE R E B > V IOL E TA B OK A N B O SIL JKOV > A L JO Š A Š A JN A > > > > > >

Prenos standardov v prakso

Salonit Anhovo ima eno najobsežnejših baz okoljskih podatkov, ki nastaja v sodelovanju z mnogimi raziskovalnimi organizacijami: Kemijski inštitut, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniška fakulteta, NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano) Maribor, NLZOH Nova Gorica in drugi.

Priročnik je vsebinsko vezan na osnovna standarda za beton SIST EN 206 in SIST 1026. Njegov namen je podati vsem udeležencem v betonerski stroki vsebino obeh standardov na bolj razumljiv in pregleden način. Upoštevanje zahtev standardov je eden od osnovnih pogojev za izdelavo trajnih betonskih konstrukcij. Glavni poudarki priročnika so prav na zagotavljanju trajnosti betona že od faze načrtovanja, ko je treba ustrezno oceniti in izbrati stopnje izpostavljenosti, ki jim bo beton/objekt izpostavljen. Pomembno je izpolnjevati zahteve glede mejnih vrednosti sestave in lastnosti betona - s poudarkom na ustreznem vodo-cementnem razmerju in ustreznem deležu cementa v betonu.

Dr. Andrej Ipavec o materialu moderne dobe V nadaljevanju so v priročniku podrobno predstavljene sestavine betona: cement, agregat ter kemijski in mineralni dodatki, njihove lastnosti, zahteve in vpliv na lastnosti svežega in strjenega betona. Poglavje o cementu kot glavni vezivni komponenti betona je pripravil in predstavil dr. Andrej Ipavec.

20

Naš list

29/2018

Priročnik za vse, ki delamo z betonom

SIST 1026:2016 | SIST EN 20 EN 206 SIS :2010 +SIST N 13670:2010/ A101:2010 Načrtovanje in proizvodnja betona

> W W W. Z A B E T ON.SI

>>>>> P R I ROČN I K Z A B E T ON

PRIROČNIK ZA BETON s podnaslovom Načrtovanje in proizvodnja betona je vsebinsko vezan na standarda SIST EN 206:2013+A1:2016 in SIST 1026:2016.

Namen priročnika je podati vsem udeležencem v betonerski stroki vsebino obeh standardov na bolj pregleden in vsebinsko bogatejši ter bolj razumljiv način. Vsebina pokriva področja betona, ki so pomembna za njegovo trajnost, to so načrtovanje betona z upoštevanjem stopenj izpostavljenosti, možna uporaba različnih vrst osnovnih materialov, vpliv osnovnih materialov na lastnosti svežega in strjenega betona ter dokazovanje zahtevanih lastnosti svežega in strjenega betona.

ZBS

ZDRUŽENJE ZA BETON SLOVENIJE

Poudaril je, da predstavlja cement zaradi svojih fizikalnomehanskih lastnosti, enostavne uporabe, široke razpoložljivosti surovin za njegovo proizvodnjo in cenovne dostopnosti, enega najpomembnejših gradbenih materialov moderne dobe. Na kratko je predstavil proizvodnjo cementa ter vrste in lastnosti cementa, ki so ključne za izbiro pri proizvodnji betona. Podrobno so predstavljene tudi metode za dokazovanje zahtevanih lastnosti svežega in strjenega betona. Priročnik zaključuje z nekaj vprašanji in odgovori na dileme iz prakse, kar potrjuje njegovo široko uporabnost.

Želimo si in verjamemo, da bo omenjeni priročnik zelo dobro služil vsem, ki so kakorkoli vključeni v procese, povezane z betonom od načrtovanja do proizvodnje in vgradnje, se pravi projektantom, nadzornikom, inšpektorjem in proizvajalcem betona, pa tudi gradbenikom, ki beton vgrajujejo. Naj zaključimo z besedami predsednika ZBS dr. Jakoba Šusteršiča, s katerimi je pospremil izid priročnika: »Vsekakor pa se moramo zavedati, da se nezadržno nadaljuje razvoj novih materialov, tehnologij priprave in vgrajevanja betona ter preskusnih naprav in metod, ki prinašajo nova spoznanja o betonih. Le-te pa bo s časom potrebno vključiti v obstoječe standarde, če si želimo napredka v gradbeni stroki. Združenje za beton Slovenije bo aktivno sodelovalo pri teh spremembah in sproti obveščalo in izobraževalo vse udeležence v betonerski praksi. Za uvajanje novih spoznanj v prakso in njihovo razumevanje pa je potrebna dobra osnova in prepričani smo, da je del tega tudi pričujoči priročnik.«

Nova izobraževanja, nove teme Strokovnjaki ZBS bomo z izobraževanji na teme iz priročnika nadaljevali za vse deležnike, ki so vključeni v proces gradnje - od načrtovanja do izvedbe del na gradbiščih. Ravno tako načrtujemo, da bomo nadaljevali s podobnimi praktičnimi vodili, kot jih vključuje priročnik.

DOBRO

STANJE

Udeleženci Dneva ZBS 2018 so prejeli brezplačen izvod priročnika, ravno tako vsi člani združenja. Priročnik je sedaj v redni prodaji, mogoče ga je kupiti na www.zabeton.si.

OKOLJA OKOLJSKA DEJSTVA Naš list

29/2018

21

IZ LOKALNEGA OKOLJA

IZ LOKALNEGA POSLOVNO OKOLJA

»Odločil sem se, da bom delal samo še dobre stvari.« Uredništvo – Salonit Anhovo, Avtor fotografije: Borut Jurca Seznam vaše aktivnosti za prebivalce občine Kanal ob Soči je izjemen.

Sem predsednik Društva obolelih zaradi azbesta, sem aktiven v sindikatu v podjetju, sem svetnik na občini.

Ko človeku pomagaš, narediš za nekoga nekaj dobrega, dobiš poseben entuziazem. Odločil sem se, da bom delal samo še dobre stvari - take za pomoč občanom.

V življenju pogosto srečamo izjemne ljudi. Premalokrat pa si vzamemo čas, da jih spoznamo. O svojih dosežkih običajno ne razlagajo – za to nimajo časa. To, da delajo dobre stvari, je za njih samoumevno. Zelo verjetno jih ne boste srečali na velikih prireditvah z izjemno dobro pripravljenimi govori in redko jih boste srečali v medijih.

Upam, da vam bom lahko prenesla vsaj nekaj skromnosti in požrtvovalnega dela Hasiba Brdarja, ki mu je samoumevno, da pomaga prav vsakemu obolelemu zaradi dela z azbestom, prostovoljno in v svojem prostem času kot predsednik Društva obolelih zaradi azbesta. Hkrati pa je bil sam tisti, ki je delal v proizvodnji z azbestom.

Kakšna je vaša življenjska zgodba, kako bi se vi predstavili bralcem?

Star sem 56 let, oče, dedek, oženjen in še vedno zaposlen. Tisto, kar imam, sem dosegel s svojim delom. V Salonitu Anhovo sem od leta 1981 in sem začel v proizvodnji. Sem sem prišel iz Bosne, ljudje so me tu zelo dobro sprejeli in sem ostal – tu se dobro počutim.

22

Naš list

29/2018

Zakaj ste se tako aktivno vključili v društvo?

Ker lahko rešim veliko problemov, ker lahko pomagam ljudem takrat, ko jim je najhuje - ob bolezni. Upam, da bom sam dolgo zdrav in da bom lahko rešil še veliko problemov. Pomembno je, da si izmenjujemo informacije, da drug drugemu povemo, kakšno izkušnjo imamo. In veliko dela je v društvu – od komisije, poročanja, zagotavljanja vseh dokumentov, obrazcev do pomoči vsakemu posamezniku.

Pomembno je, da smo člani društva aktivni, čeprav smo vsi prostovoljci.

Skrbimo, da vsaj potne stroške pokrijemo. Zagotovo pa ne bi šlo brez pomoči tako fabrike kot posameznih ljudi – zahvalil bi se vsem v fabriki, ki vedno pomagajo, ko jih prosim za pomoč. Občina nam pokrije vsaj prostore, kjer imamo telovadbo.

Kako poteka postopek od trenutka, ko se oboleli sooči s prvo informacijo o bolezni?

Ko zdravnik pove, da obstaja sum za mezoteliom, da tudi kar mojo številko.

Potem se lahko ljudje sami odločijo, ali potrebujejo tudi pomoč društva – ta je brezplačna. Takoj razložim, kakšen je postopek, svetujem, da se obrnejo na Kliniko Golnik, kjer je dr. Bitenc izjemno odziven in bolnikom res pomaga na tej poti. Pacient ima sam pravico izbrati, kje se bo zdravil.

Kako pomagate v društvu, ko se pojavi sum na bolezen?

Ko se pojavi sum, je najbolje, če me ljudje takoj pokličejo. Tako jim lahko pomagam v celem postopku. Za nas pri tem ni pomembno, ali si član društva ali ne – pomagamo vsem. Tudi takim, ki so odšli živet v tujino, pa jim to prav tako pripada. Misliti je pa treba ne samo na upokojene, ampak tudi na ljudi, ki so še vedno zaposleni, pa so v preteklosti delali z azbestom.

Je zdravljenje zahtevno?

Zdravljenje je zelo zahtevno za vsakega posameznika. Najtežje je zagotovo za tiste, ki so bili operirani. Če niste kadilec in ne uživate alkohola prekomerno, se tudi z zdravljenjem da kakovostno podaljšati življenjsko dobo.

Med nami so uspešni primeri.

Pripravljate tudi predavanja?

Ves čas iščemo vsebine, ki so pomembne za tiste, ki so delali z azbestom. Bistveno je, da se ljudem pove, kakšni so postopki za hitro opravljanje diagnoz in verifikacije – to je predstavila dr. Frankova, predsednica komisije. Dr. Vita Dolžan nam je predstavila, kako gre z genetskimi raziskavami. In potem še dva predstavnika z Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Zadnje predavanje je bilo pomembno, ker smo izvedeli, da lahko dobijo oboleli za rakom tudi priznanje telesne okvare – na to jih morajo napotiti zdravniki. Želim, da vsi vedo, da jim to pripada.

Predaval nam je tudi dr. Bitenc s Klinike Golnik. Vse nam je razložil kratko in jasno – nas je bilo kar 86 ljudi, med njimi tudi njegovi pacienti, ki jih je operiral.

Strokovnjaki se pozitivno odzovejo na vaša vabila?

Se kar odzovejo in pomagajo.

Razumejo, da je to problem, in ga pomagajo reševati. Naš pokojni

predsednik Radivoj Velušček je pustil odprta vrata - dobro sodelovanje pri vseh organizacijah. Opravil je tudi veliko socialno in družbeno delo.

Srečala sem gospo, ki je rekla, da ste rešili njenega sorodnika samo s tem, ko ste vztrajali, da nekaj ni v redu, da naj gre na pregled. Kako to ugotovite?

Srečam človeka in vidim, da ni koža prave barve – enostavno to vidim. In potem vztrajam, da naj gre na pregled, da naj zahteva preiskave. Včasih tudi zdravniki takoj ne vidijo vsega.

Imamo primer, kjer je žena vztrajala, da morajo narediti dodatne preglede s CT, ker pri prvih pregledih niso našli ničesar - in je potem šel mož urgentno na Kliniko Golnik.

Zdravniki pri prvih pregledih enostavno niso reagirali.

Kako vedo tisti, ki so delali z azbestom, da se je stanje poslabšalo, da so prišli do točke diagnoze?

Ljudje bi se morali več pogovarjati – si izmenjevati informacije, da vedo, kakšni so simptomi. Če se hitro zadihate, ne morete več po stopnicah, če vam apetit pada, potem nekaj ni v redu. Treba je iti k zdravniku - takoj. V tujini imajo povprečno preživetje 10 let po diagnozi mezoteliom, zakaj mi ne bi tega prav tako dosegli – da se. Tudi s tem, da so zdravniki bolj pozorni.

Na kaj ste ponosni? Kaj je uspeh?

Zame je uspeh vsak, ki ima diagnozo in je danes še živ, ker smo reagirali pravočasno. Uspeh je, da nam vsi pomagajo, ki jih prosimo za pomoč. Da se odzovejo tudi na take prošnje, kot je bila do predsednika uprave družbe Salonit Anhovo – prosil sem ga na informativnem dnevu, da ko ljudje dobijo potrditev diagnoze in odškodnino, da uredijo izplačilo odškodnine takoj. In to zdaj res deluje – v praktično treh dneh je urejeno. Za obolelega je pomembno, da dobi denar čim prej.

Cilj mi je tudi, da bi dosegel, da ima vsak pravico na tri leta preverjanje s CT. In tudi, da bi zdravniki vedeli, da morajo biti pri vseh posegih pozorni na to, da imamo tisti z azbestozo posebne zahteve tudi pri drugih posegih. Tudi pri operaciji na srcu je pomembno, da zdravnik ve, da ima opravka s pacientom z azbestozo.

Kako gledate na nekdanjo uporabo azbesta?

Tak je bil sistem, to je tragedija. Na trgu je tega še vedno veliko – ljudje po svetu še vedno delajo z azbestom. Dobro, da smo tu prišli do tega, da se azbest ne uporablja več.

Pomembno je, da osveščamo ljudi, da do takih tragedij ne pride več. Pomembno je, da zamenjamo obstoječe azbestne strehe, da tega ne lomimo, ampak s tem previdno ravnamo.

Kar je bilo za nazaj, je nesmiselno govoriti. Pogledati moramo, kako naprej, kaj se iz tega lahko naučimo.

Kako doživljate zgodbe obolelih?

Napisal bi lahko knjigo. Prve maske in zaščite smo začeli uporabljati štirje – nekaj je pripomoglo, povsem pa ne.

Na žalost smo obleke nosili domov – upam, da tega nismo prenesli na družine. Opažam, da je bilo več obolelih na obdelavi cevi – kjer je bilo v uporabi tudi več vrst azbesta.

Salonit Anhovo je tudi meril azbest na posameznih delovnih mestih in to nam danes tudi pomaga pri verifikaciji bolezni, ki še niso rak.

Kaj vi delate, da sprostite stres po zgodbah, ki jih poslušate?

Na srečo imam dovolj mirno službo. Največji stres je trpljenje ljudi. Svoj stres popravim s tem, ko jim pomagam. Če zaključiva z nasvetom za zdravje?

Ne bi želel, da se kdaj ponovi. Naj vsak pazi nase tudi na delovnem mestu. Vsak se mora zavedati, da naj ne kadi in da uživa alkohol samo toliko, da ne škoduje zdravju.

Predsednik društva: Hasib Brdar Telefon: 031 379 352 Elektronska pošta: info@drustvo-oza.si

Naš list

29/2018

23

IZ LOKALNEGA OKOLJA

IZ LOKALNEGA POSLOVNO OKOLJA

Temelji: sočutnost, požrtvovalnost, medsebojna pomoč Društvo obolelih zaradi azbesta »DOZA Društvo obolelih zaradi azbesta je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, katerih skupni interes je odpravljanje vzrokov za nastanek bolezni zaradi azbesta in zmanjševanje možnosti za taka obolenja, ureditev statusa obolelih, seznanjanje občanov z boleznimi in načini zdravljenja ter potrebnimi preventivnimi ukrepi.« Tako je zapisano v prvem členu pravilnika o delovanju društva, ki je bilo ustanovljeno januarja 1996. Marsikdo bi rekel, da se to sliši zelo suhoparno, vendar se za temi besedami skriva veliko žalostnih zgodb na eni strani in človeške sočutnosti, požrtvovalnosti, razdajanja ter medsebojne pomoči na drugi strani.

Z zakonom do socialne varnosti Oktobra 1996 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno. Zakon je bil sprejet z namenom, da se zagotovi takojšnja in enkratna ukinitev proizvodnje azbestcementnih izdelkov, uvedba brezazbestne tehnologije in proizvodnje vlaknocementnih izdelkov ter postopna ukinitev oziroma nadomeščanje druge azbestne proizvodnje v neazbestno.

Istočasno je bil namen zakona zagotovitev socialne varnosti delavcev, ki so bili do ukinitve proizvodnje izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, ter zagotovitev sredstev za odškodnine obolelim.

Zakon je predvidel tudi medresorsko Komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom, v kateri so poleg predstavnikov ministrstev za delo, zdravje in gospodarstvo tudi predstavniki organizacije, ki zastopajo obolele zaradi izpostavljenosti azbestu. Prva taka medresorska komisija je bila ustanovljena 1. septembra 1998.

Organizacija za pomoč Takrat je ob dogajanjih v zvezi s prepovedjo uporabe azbesta, z ustavljanjem 24

Naš list

29/2018

proizvodnje, z odkrivanjem vedno novih in novih obolenj skupina entuziastov prepoznala potrebo po organizaciji dela civilne družbe v aktivno skupino, ki bo vse to dogajanje spremljala in se v dogajanje tudi aktivno vključevala v korist vseh, ki se jih je omenjeni zakon kakor koli dotikal, predvsem v korist obolelih. In tako je bilo na pobudo Radivoja Veluščka že januarja 1996 ustanovljeno Društvo obolelih zaradi azbesta.

18. januarja 1996 so na ustanovnem občnem zboru izvolili vse potrebne organe društva in njihove predsednike. Radivoj je bil ustanovitelj društva in mu je predsedoval 20 let, vse do svojega prezgodnjega odhoda. Društvo je s predsednikom in člani izvršnega odbora aktivno sodelovalo pri pripravi zakona. Izkoristili so tudi pomoč in vplivnost takratnih primorskih poslancev.

Ravno tako so Radivoj in drugi člani izvršnega odbora društva aktivno sodelovali v medresorski komisiji in s tem pripomogli k ustreznejšemu reševanju zadev, predvsem na področju odškodnin za obolele.

Radivoj Velušček, častni član Občine Kanal ob Soči

V obrazložitvi priznanja smo lahko slišali, da je Radivoj priznanje prejel »za svoje 20-letno zavzeto in požrtvovalno delo v dobro obolelih zaradi azbesta na občinski ravni in v širšem slovenskem prostoru, za osveščanje širše javnosti o posledicah uporabe azbesta in za sodelovanje s priznanimi strokovnjaki pri raziskavah o odkrivanju načinov za hitrejše odkrivanje najtežjih azbestnih obolenj.« V obrazložitvi lahko tudi preberemo, da je tvorno sodeloval pri snovanju osnovnega predpisa in bil vedno v pripravljenosti, ko se je zakonodaja dopolnjevala in je država naposled nekatere pravice do danes omejila.

In kot so zapisali, se je tudi izplačevanje odškodnin obolelim izboljšalo ravno po imenovanju Veluščka v medresorsko komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom. Društvo je v letu 2004 prejelo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, za kar gre tudi zasluga predsedniku in njegovim sodelavcem v vodstvu društva.

Društvo nadaljuje z delom Žal pa tudi Radivoju bolezen ni prizanesla in tako nas je par mesecev po prejetju priznanja zapustil. Od njega smo se poslovili avgusta 2017, ostajajo pa vsi lepi spomini nanj in ostaja nam vse njegovo delo.

Ob tej priliki bi se v imenu vseh članov društva Radivoju še enkrat iskreno zahvalili in prav gotovo se mu bomo najlepše oddolžili, če bomo njegovo delo nadaljevali.

Radivoj Velušček

Za svoje delo je Radivoj Velušček, ustanovitelj in dolgoletni predsednik, leta 2017 ob 20. obletnici ustanovitve društva, prejel najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina - postal je častni občan Občine Kanal ob Soči. Prireditev ob podelitvi priznanja je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Po Radivojevem odhodu je vodenje društva v skrbi, da bi delo društva ne zamrlo, kot v.d. začasno prevzel Hasib Brdar, ki je bil na občnem zboru društva 28. marca 2018 izvoljen za novega predsednika društva.

Nekoliko »pomlajeno« je bilo tudi članstvo izvršnega odbora društva, vendar si v društvu želimo sodelovanja prav vseh, posebej tistih, ki imate pri tem delu že veliko izkušenj. Društvo ima v tem letu 320 članov, delo v društvu bomo nadaljevali na že dobro postavljenih temeljih.

Programi pomoči in sodelovanje s stroko Pomoč obolelim in svojcem ob soočanju s hudimi boleznimi zaradi azbesta temelji na prostovoljni osebni pomoči članov društva ljudem, ki so v postopku diagnosticiranja in zdravljenja najhujših obolenj. Osnovni namen je pomoč in podpora ob soočanju z diagnozo ter sprejemanju odločitev glede zdravljenja. Ob podpori in pomoči človeka s podobno izkušnjo bolnik lažje sprejema nova znanja o pomenu različnih diagnostičnih postopkov in možnosti zdravljenja ter aktivnega vključevanja v zdravljenje.

Drugi del pomoči obsega svetovanje pri postopkih verifikacije bolezni in uveljavljanju pravic do odškodnine za vse oblike obolenj, ki so posledica azbesta.

Pomembno področje delovanja društva je sodelovanje s stroko pri zgodnjem odkrivanju bolezni s pomočjo genetskih raziskav, s pomočjo katerih se zdravljenje lahko usmeri v za bolnika najbolj učinkovito smer z najmanj neželenimi učinki, saj je znano, da genetski dejavniki vplivajo na dovzetnost za bolezni in tudi na odgovor na zdravljenje z zdravili ter na učinkovitost zdravljenja. Več o teh raziskavah je bilo podrobno opisano v intervjuju s prof. dr.

Vito Dolžan v lanski julijski številki Našega lista.

Rekreativni programi in informiranje članov

Druženje na vrhu Korade

Društvo organizira tudi redno rekreacijo od oktobra do aprila v več skupinah v Kanalu in Desklah, za moške in ženske.

Vadba poteka pod vodstvom usposobljenih vaditeljev in je namenjena tako članom društva kot tudi drugim krajanom, njen cilj pa je vzpodbujati redno telesno aktivnost predvsem za tiste, ki so bili izpostavljeni azbestu, in s tem vzdrževanje telesne kondicije. V okviru telesne vadbe pa se dvakrat letno (spomladi in jeseni) organizira testiranje telesne zmogljivosti s testom hoje na dva kilometra. Ob testiranju potekajo meritve krvnega tlaka, telesne teže in določanje ITM.

V septembru člane društva čaka klimatsko rekreativni oddih, ki v zadnjih letih poteka v hotelu Salinera v Strunjanu, prvo soboto po 1. maju pa se odpravimo na pohod na Korado.

Namen društva je tudi informiranje članov in ostalih občanov o temah v zvezi z obolenji in zdravljenjem. Tako smo letos organizirali že dve predavanji, v februarju predavanje dr. Marka Bitenca iz bolnišnice Golnik na temo Diagnostika in zdravljenje mezotelioma. V marcu pa je društvo organiziralo dogodek, kjer smo lahko poslušali o pravicah azbestnih bolnikov. Prof. dr. Alenka Franko, dr. med., specialistka MDPŠ, nam je predavala o postopkih verifikacije bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, prof. dr. Vita Dolžan, dr. med, nam je predstavila novosti na področju genetskih in molekularnih označevalcev tveganja za maligni mezoteliom, Dunja Bratina, dr. med., predsednica invalidske komisije 1. stopnje, pa postopek ocene invalidnosti in telesne okvare. Podrobno smo spoznali tudi postopek za uveljavljanje pravice do invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji (skladno z zakonom o odpravljanju posledic dela z azbestom), ki nam ga je predstavila Ines Kosovel, vodja oddelka za pokojninsko, invalidsko in mednarodno zavarovanje. Na vseh navedenih predavanjih smo imeli priložnost vprašati predavatelje vse, kar nas zanima.

Zaključek – rešitev je v dobrem sodelovanju S takimi in podobnimi aktivnostmi bomo nadaljevali, želimo delati naprej po Radivojevi poti in nadaljevati njegovo delo, želimo pa si tudi, da bi se nam pridružilo čim več novih članov z novimi idejami. Vabljeni, da se nam pridružite vsi, ki ste bili kadarkoli izpostavljeni azbestu, pa tudi ostali. Želimo si sodelovanja z zdravniki in drugimi strokovnjaki s tega področja pri spremljanju najnovejših ugotovitev pri iskanju preventivnih rešitev, presejalnih testov, iskanj novih možnosti zdravljenj.

Predvsem si želimo, da bi se bolezni diagnosticirale v čim zgodnejši fazi, da bi bili bolniki nemudoma napoteni na ustrezne nadaljnje preiskave in terapije, kar omogoča uspešnejše zdravljenje.

Izlet v Prekmurje

Želimo si sodelovanja z zdravniki pri nudenju pomoči obolelim, npr. z obiski na domu, lajšanju vsakodnevnih težav zaradi bolezni, lahko tudi samo s psihološko pomočjo bolnikom. Razmišljamo o vzpostavitvi INFO točke, kjer bi lahko vsi, ki jih karkoli zanima od postopkov verifikacije bolezni do načinov zdravljenja, te informacije dobili na enem mestu. Sredstva za take aktivnosti bi lahko društvo v sodelovanju z zdravstveno stroko pridobilo tudi iz razpisov.

Telovadba v Salineri

Želimo, da bi vsi, ki smo bili izpostavljeni azbestu, vedeli čim več, kako najbolj zdravo živeti, kako odreagirati ob prvih znakih bolezni, kako ukrepati, kakšne možnosti nam nudijo zadnja odkritja medicine, pa vzpodbujati ljudi k telesni aktivnosti, ki v vsakem primeru zelo koristi, in tudi k druženju v pozitivnem vzdušju.

Društvo ima odprta vrata za vse, ki potrebujejo kakršno koli pomoč. Na nas se obračajo ljudje tako iz naše okolice kot tudi iz cele Slovenije in celo tujine. Društvo išče prostor, kjer bi lahko imeli sestanke, druga srečanja in kjer bi lahko hranili gradiva, ki se jih je v 21 letih nabralo že kar veliko - prav gotovo že za kakšen majhen muzej.

Da, tudi o tem razmišljamo.

Naš list

29/2018

25

IZ LOKALNEGA OKOLJA

IZ LOKALNEGA OKOLJA

Ozaveščanje mladih o nevarnostih azbesta Društvo obolelih zaradi azbesta Na pobudo Društva obolelih zaradi azbesta je v petek, 31. avgusta 2018, v prostorih Občine Kanal ob Soči potekal dogodek »Ozaveščanje mladih o nevarnostih azbesta«.

Dogodka so se udeležili župan Andrej Maffi in podžupan Marko Bucik, ravnateljica OŠ Kanal Milka Zimic, ravnateljica OŠ Deskle mag. Ana Košuta Skok, predstavnik Salonita Anhovo Peter Korenjak ter predstavniki društva.

Uredništvo – Salonit Anhovo Društvo obolelih zaradi azbesta je skupaj z družbama Salonit Anhovo in INDE, Salonit Anhovo pripravilo rekvizita za obe šoli v naši občini, s katerima želijo prikazati, kako izgledajo odpadki azbestnocementnih proizvodov. Na te odpadke lahko naletimo povsod po svetu in tudi v naši okolici, zato je pomembno, da vsi razumemo, kako z njimi ustrezno ravnati.

Rekvizit so opremili z oznako nevarnosti »Pozor vsebuje azbest« in z naslednjo obrazložitvijo:

POZOR AZBEST! Znano je, da je azbest zdravju izredno škodljiva snov, zato je z njim in z izdelki iz azbesta nujno potrebno ustrezno ravnati!

Predsednik društva predstavi namen dogodka

Rekvizita z odpadki azbestno cementnih proizvodov

Hiša dobre volje v Desklah Sredi oktobra sta Dom upokojencev Nova Gorica in Občina Kanal ob Soči otvorila Dnevni in medgeneracijski center. Poimenovali so ga Hiša dobre volje Deskle. Hiša je bila nekdaj samski dom Salonita Anhovo, ki pa ga je le ta z menjalno pogodbo predal v last občine.

Julijan Fortunat, predsednik uprave, Salonit Anhovo: »Veseli me, da je še en objekt, ki je bil včasih del cementarne, dobil skupnosti prijazno vsebino.

Prepričan sem, da bo to prijeten, ustvarjalen prostor, ki bo omogočal tudi oskrbo starejših na domu. Vsem uporabnikom želim tako prijetno uporabo vsak dan, kot je bilo prijetno vzdušje ob otvoritvi.«

Azbest je naraven mineralni material, ki se v obliki vlaken nahaja v naravi. Zaradi njegovih zelo dobrih fizikalno-mehanskih in kemijskih lastnosti so se iz azbesta v preteklosti izdelovali številni izdelki. Na našem območju se je azbest uporabljal pri proizvodnji azbestno-cementnih kritin (valovitih plošč) in cevi. Žal pa se je izkazalo, da so azbestna vlakna zdravju izredno škodljiva, kar je pripeljalo do prepovedi njihove uporabe v letu 1996. Danes valovite plošče izdelujejo z uporabo neškodljivih celuloznih in različnih sintetičnih vlaken. Kljub prepovedi uporabe azbesta v proizvodnji pa je veliko tovrstnih izdelkov še vedno v uporabi, največ strešnih kritin iz valovitih azbestno-cementnih plošč in podzemnih cevi za vodo. V naši okolici pa lahko naletimo tudi na veliko ostankov azbestno-cementnih proizvodov, kot so tu prikazani.

Kako ukrepamo v takem primeru?

Pomembno je, da s temi odpadki ustrezno ravnamo!

Otroci morajo o tem obvestiti starše ali učitelje, ki nato poskrbijo, da se azbestno-cementne odpadke ustrezno odstrani, to pomeni, da se jih da v vrečo ali zavije v folijo, da se prepreči širjenje vlaken v okolico, in nato odloži na ustrezno zbirno mesto. Pomembna je tudi označitev o nevarnosti zavitih odpadkov z nalepko »POZOR VSEBUJE AZBEST« in uporaba ustrezne osebne varovalne opreme.

Nadalje se ravna v skladu z navodilom Občine Kanal ob Soči, ki poskrbi za brezplačen prevzem in ustrezno nadaljnje ravnanje s temi odpadki. Več informacij na tel.

(05) 398 12 04.

Udeleženci dogodka

26

Naš list

29/2018

Avgust 2018

Naš list

29/2018

27

ŠPORT IN REKREACIJA

SODELOVANJE

Slovenski jezik moramo negovati Uredništvo – Salonit Anhovo V cementarni Salonitu Anhovo stavimo na prenos znanj in vrednot med generacijami. To je tudi edina pot, da ima podjetje ves čas trdne temelje in hkrati usmerjenost v prihodnost. Samo tako smo cementarno lahko na tem mestu obdržali skoraj sto let – in ves čas sta prenos znanj in delo potekala v domačem, slovenskem jeziku. Ne glede na mednarodna povezovanja in ne glede na družbeno politične okoliščine – ves čas nas povezuje slovenski jezik.

Pri vsem kar delamo, razmišljamo o generacijah. Da bodo slovenski jezik lahko cenile tudi prihodnje generacije, ga moramo negovati. Negujemo pa ga lahko le, če imamo dovolj močno stroko, ki zanj skrbi. V Ustanovi patra Stanislava Škrabca smo prepoznali tistega povezovalca, ki lahko s povezovanjem na nacionalnem nivoju učinkovito prispeva k stroki.

Ob stoletnici smrti jezikoslovca patra Stanislava Škrabca je Škrabčeva ustanova razglasila petnajsto generacijo štipendistov. Dosežkom na področju slovenističnega jezikoslovja so se poklonili s podelitvijo nagrade znanstveni svetnici in redni profesorici dr. Andreji Žele. Škrabčevo ustanovo podpira Salnoti Ahovo, podelitve pa se je udeležil član uprave Salonita dr.

Tomaž Vuk. Nagrajeni profesorici dr.

Andreji Žele iskreno čestitamo, vsem štipendistom pa želimo uspešen študij.

Salonit je tudi letos fit Davorina Šuligoj – Salonit Anhovo Vsi vemo, kako zelo sta pomembna gibanje in rekreacija za zdravje ter za pravilno delovanje telesa. Ni treba veliko… kratek sprehod, lahko se zapeljemo s kolesom, se povzpnemo na bližnji hrib, peljemo psa v naravo….

Prostega časa nimamo v neomejenih količinah, le znati ga moramo pametno uporabiti. Ne glede na to, ali se na rekreacijo odpravimo sami ali z družbo, pomembna je vztrajnost.

dan na naši obali. V maju smo z žensko ter mešano tekaško ekipo sodelovali na največji športno-rekreativni prireditvi pri nas, na 62. TEKU TROJK v Ljubljani. DM TEKA ZA ŽENSKE se že tradicionalno udeležuje tudi naša ženska tekaška ekipa, kjer pozitivne energije v parku Tivoli nikoli ne zmanjka.

Tudi v družbi Salonit Anhovo se zavedamo, da je zdrav in zadovoljen delavec najboljša investicija, zato izvajamo številne aktivnosti z namenom ohranjanja in krepitve zdravja ter počutja zaposlenih.

Aktivni pohodniki

Dež je krojil kolesarske poti S SALONITOVIM KOLESARSKIM IZLETOM v maju je bilo letos kar nekaj težav. Na vse razpisane dneve je namreč deževalo. Izlet nam je končno uspelo izpeljati 1. junija. Odpravili smo se do italijanskega Krmina, kjer smo v prijetni kolesarski druščini prevozili 70 km ter zaključili druženje v športnem parku Ložice. Kolesarski maraton JUNAKI VINOGRADOV iz Ljubljane v Brda je tudi letos privabil množico kolesarjev.

Med njimi je bil tudi sodelavec iz Salinvesta, ki se je pogumno spopadel s 108-kilometrsko razdaljo ter dokaj svež prikolesaril na Dobrovo.

Ženska tekaška ekipa, DM tek za ženske 2018

Že v začetku aprila smo se odzvali vabilu PD Kanal ter se udeležili 25. POHODA VALENTINA STANIČA, ko smo prehodili 30 km dolgo traso z vzponom na Sabotin in Korado ter uživali v čudovitih razgledih na Soško dolino. V maju pa nas je tudi letos prepričal pohod KJE SO TISTE STEZICE v Levpi, ki je poznan daleč naokoli po slikoviti pokrajini ter prijaznosti in gostoljubnosti domačinov.

Kolesarski izlet po briških poteh in stezicah

Tekači na tradicionalnih tekih Nabava proti vzdrževanju, Tina Mugerli in Tadej Prinčič

Zadovoljen Matjaž Gusak v cilju maratona Junaki vinogradov

Pridružite se nam jeseni

Skupinska fotografija v Izoli, Istrski maraton 2018

Tekači smo sezono pričeli na 5.

ISTRSKEM MARATONU, kjer so nas morje, sonce ter številni navijači spodbudili, da smo preživeli čudovit 28

Naš list

29/2018

Prijetna tekaško računovodska okrepitev, Marija Levpušček v ciljnem finišu

Tudi v jeseni bomo s sodelavci kolesarili, tekli, hribolazili, udeležili se bomo športnih iger zaposlenih ter sestavili odbojkarsko, nogometno in košarkarsko ekipo. Čaka nas torej pestra športna jesen tudi v Salonitovih barvah.

Naš list

29/2018

29

ŠPORT IN REKREACIJA

ŠPORT IN REKREACIJA

Smučarski klub Salonit Anhovo

Drugi niz so bolje začeli domači odbojkarji, ki so takoj povedli z rezultatom 6:3. Gostje so z dobrim blokom izenačili na 8:8.

Sledila je nervozna igra ne obeh straneh mreže. Pri kanalskih odbojkarjih sta vajeti držala predvsem Mugerli in Jeklin. Z asom Krasniqija so se Kanalci odlepili za 5 točk na 22:17. Z zbrano igro v končnico so domači odbojkarji izenačili na 1:1 v nizih.

Uredništvo – Salonit Anhovo Letošnjo zimo je ponovno zaživelo smučišče v Kalu nad Kanalom, ki ga že več kot 40 let s prostovoljnim delom vzdržuje Smučarski klub Salonit Anhovo.

V letu 2014 je bila sprejeta nova zakonodaja, ki je zahtevala generalno obnovo žičniške naprave, zato nekaj let smučišče ni obratovalo.

vsa potrebna dela, da so ponovno dobili dovoljenje za obratovanje smučišča. Po njihovih ocenah so za temeljito prenovo žičnice ter celotnega smučišča člani kluba porabili več kot 500 prostovoljnih delovnih ur. Tako so po nekaj suhih zimah žičnico ponovno pognali 8. februarja 2018, za kar jim iskreno čestitamo.

Člani Smučarskega kluba Salonit Anhovo so ob finančni podpori družbe Salonit Anhovo ter Občine Kanal ob Soči in po navodilih pristojnih služb opravili

Smučišče v Kalu nad Kanalom je za širšo okolico velikega pomena, saj tu lahko srečamo tako veterane kot mlajšo generacijo. Smučarski klub vsako leto

organizira tudi smučarsko šolo, za svoje treninge pa ga uporabljajo tudi člani Smučarskega kluba Gorica.

Salonit Anhovo se za zavzeto delo in predanost zahvaljuje vsem članom Smučarskega kluba Salonit Anhovo, še posebej predsedniku kluba Romanu Lazarju ter vodji smučišča Alešu Ipavcu. Želimo vam veliko smučarskih užitkov.

Za prihodnost kanalske odbojke se ni bati

Članski ekipi bron, starejšim dečkom zlato Miloš Grilanc, OK Salonit Anhovo–Kanal, Fotografije: OK Salonit Anhovo – Kanal V Odbojkarskem klubu Salonit Anhovo–Kanal smo uspešno zaključili sezono 2017/18. Članska ekipa je osvojila odlično 3. mesto v članskem državnem prvenstvu. Ekipa dečkov pod vodstvom Roka Knafelca je na zaključnem turnirju v Kanalu osvojila 1. mesto v državnem prvenstvu starejših dečkov.

Salonit Anhovo je državni prvak pri starejših dečkih

Na odlično organiziranem F4 turnirju za starejše dečke so slavili domači odbojkarji nad ekipo Panvita Pomgrad. V tekmi za 3. mesto so bili uspešnejši kamniški odbojkarji pred ekipo iz Maribora.

Na zaključnem turnirju državnega prvenstva starejših dečkov so nastopile ekipe Salonit Anhovo, Calcit Volley, Maribor in Panvita Pomgrad. V prvem polfinalu sta se pomerili domača ekipa Salonit Anhovo in Calcit Volley. Kanalski odbojkarji so s pomočjo bučnega navijanja domače navijaške skupine Salonit Cementboys zmagali z rezultatom 2:0 (15, 18). V prvem nizu sta obe ekipi naredili kar nekaj napak pri izvajanju začetnih udarcev.

30

Naš list

29/2018

V tretjem nizu so se domači odbojkarji prvič odlepili z asom Krasniqija pri rezultatu 5:3. Nepopustljivi Prekmurci so izid izenačili na 6. točki. S serijo točk domačega sprejemalca Karnela so Kanalci spet pobegnili na 14:8, ko je gostujoči trener Novak poizkušal še z drugim polminutnim odmorom.

Sledila je serija dobrih začetnih udarcev domačih odbojkarjev in vodstvo 19:10 za Kanalce. Slednji so umirjeno pripeljali tretji niz do konca in povedli 2:1 v nizih.

V nadaljevanju niza se je domača ekipa zbrala in Kamničanom prepustila le 15 točk. Začetek drugega niza je pripadel gostom, a so se kasneje varovanci trenerja Roka Knafelca zbrali in na krilih Mugerlija in Jeklina zmagali tudi v drugem nizu.

Druga polfinalna tekma med ekipama Maribor in Panvita Pomgrad je obetala zelo izenačen boj za drugega finalista. Pri Mariborčanih je izstopal rahlo poškodovani Bračko. Prekmurci so nastopili oslabljeni zaradi udeležbe njihovega najboljšega igralca na birmi.

V prvem nizu so Prekmurci z odličnimi začetnimi udarci razorožili Mariborčane in jim prepustili le 13 točk. V začetku drugega niza so tokrat povedli mariborski odbojkarji. Gostje iz Murske Sobote so rezultat izenačili na 10:10, ko je trener ekipe Panvita – Pomgrad Novak izkoristil prvi polminutni odmor.

Mariborski organizator igre Bračko je lepo razigral svoje napadalce in Mariborčani so zasluženo izenačili na 1:1

v nizih. Razigrani mariborski igralec Bračko je v začetku odločilnega tretjega poskrbel za vodstvo štajerskih odbojkarjev z rezultatom 4:1. Ekipi sta v tretjem nizu menjali strani pri vodstvu Mariborčanov z rezultatom 8:5. Pri ekipi iz Murske Sobote je bil za izenačenje na 11:11 najbolj zaslužen Vinkovič.

Ekipa iz Murske Sobote je ob napaki Mariborskih odbojkarjev izkoristila prvo zaključno žogo ter se tako zasluženo uvrstila v veliki finale.

V začetku četrtega niza sta bili ekipi spet izenačeni do rezultata 8:5 za domače odbojkarje. Po zaslugi gostujočega sprejemalca Vinkoviča so gostje izenačili rezultat na 8. točki.

Sledil je ponovni pobeg Primorcev na 12:9 ter drugi polminutni odmor gostujočega trenerja Novaka. Po uspešnem napadu domačega korektorja Mugerlija so Kanalci povedli 19:13. Takrat je gostujoči trener poizkušal z menjavo organizatorja igre. Tudi omenjena poteza se ni obrestovala in domači odbojkarji so zanesljivo dobili tudi četrti niz ter tako postali državni prvaki Slovenije v kategoriji starejših dečkov v sezoni 2017/18.

Začetek tekme za 3. mesto med ekipama Calcit Volley in Maribor je minil v zelo izenačeni igri na obeh straneh mreže. V ekipi Calcita Volley je odlično igral Mujanović. V prvem nizu so Mariborčani vseeno igrali bolj zbrano in so Kamničane pustili na 18. točki. Drugi niz so bolje začeli Kamničani in prisilili mariborskega trenerja Kranjca pri rezultatu 4:8 v prvi polminutni odmor. Z uspešnim napadom Špičke so Mariborčani izenačili rezultat na 13 točki. Sledila je serija napak Mariborčanov ter pobeg Kamničanov na 17:13, ko je mariborski strateg Kranjc izkoristil še drugi polminutni odmor.

Borbena in kolektivna igra se je Kamničanom obrestovala in zasluženo so izenačili rezultat na 1:1 v nizih. V tretjem, odločilnem nizu sta ekipi zamenjali igralni polji pri vodstvu Maribora z rezultatom 6:8. Kamničanom je uspelo izenačenje na 10. točki in kasneje še na 13. točki. Kamničani so izkoristili prvo zaključno žogo in zasluženo osvojili 3. mesto v državnem prvenstvu starejših dečkov.

Finalno tekmo med ekipama Salonit Anhovo in Panvita Pomgrad so popestrile plesalke športno plesnega kluba Kreart. V začetku prvega niza sta bili ekipi izenačeni vse do izida 8:12, ko je domači trener s polminutnim odmorom poizkušal umiriti kanalske odbojkarje. To ni zmedlo odbojkarjev iz Murske Sobote, ki so zelo zbrano igrali tako v bloku kot v obrambi ter povedli z rezultatom 10:15. V drugem delu prvega niza so domači odbojkarji veliko grešili pri izvajanju začetnih udarcev. Domači so se v končnici niza približali gostom na 20:23, ko je trener Novak poizkušal s prvim polminutnim odmorom. Gostje so z uspešnim blokom izkoristili prvo zaključno žogo in pustili Kanalce na 20. točki.

Naš list

29/2018

31

ŠPORT IN REKREACIJA

ŠPORT IN REKREACIJA A ne glede na slabši domači servis so tudi gostje podlegli pritisku in po napakah na obeh straneh so Kanalci Panviti Pomgrad dovolili izenačenje na 23. točki. Na servis blokerja Javornika si je zatem Panvita Pomgrad po blokavtu Bogožalcu priigrala celo zaključno žogo za vodstvo z 2:1 v nizih pri 24:23, a je zatem na sceno stopil najučinkovitejši odbojkar na tekmi, Matic Vrtovec (skupaj 22 točk) in z dvema zaporednima točkama poskrbel za preobrat.

Blok domačemu korektorju Aljoši Bogožalcu je bil nato usoden za Panvito Pomgrad in Salonit je povedel 2:1 v nizih.

Salonit Anhovo do 3. mesta v članskem državnem prvenstvu Miloš Grilanc, OK Salonit Anhovo–Kanal V Murski Soboti je bil po izenačenju v nizih na 2:2 boljši Salonit Anhovo, ki se je tako tudi po drugi zmagi v malem finalu proti Panviti Pomgrad veselil tretjega mesta v aktualni sezoni.

Panvita Pomgrad : Salonit Anhovo 2:3 (15, -19, -24, 21, -14).

Skoraj dve uri in pol trajajočo živahno tekmo polno preobratov in zanimive odbojke so v Murski Soboti na koncu dobil odbojkarji Salonita Anhovo in si tako priigrali tretje mesto v državi. Na

tekmi, kjer so v nizih oboji po enkrat vodili, so bili na koncu bolj zbrani in učinkoviti Kanalci. Sobočani pa so tekmecu prepustili zmago za odločilno tretjo tekmo v zadnjem, petem nizu po vodstvu s 13:10 in tako dovolili Salonitu Anhovo končati sezono že v Prekmurju.

Sobočani so samozavestno odprli tekmo in pred skoraj 200 gledalci z odličnim blokom in odločno igro v napadu nasprotniku niso pustili pošteno zadihati. Izkušeni Andrej Urnaut na kanalski klopi je sicer vmes tudi z menjavo organizatorja igre (Jereb/ Karnel) skušal spreobrniti potek srečanja, a mu to ni uspelo. Domači organizator igre Jure Kasnik je zaključil uvodni niz z vsega 15 točkami Salonita Anhovo.

Nadaljevanje je nato postreglo s povsem drugačno predstavo. Salonit Anhovo je na začetni udarec Matije Jereba bliskovito povedel s 6:0 in odbojkarji Panvite Pomgrad so zatem uspeli ujeti Kanalce šele na 14. točki. Nato pa se je znova ustavilo v napadu, Topovškove menjave v domači vrsti pa niso obrodile sadov. Drugi niz je za izenačenje na 1:1 v nizih zaključil gostujoči korektor Matic Vrtovec. Še najbolj razburljiv in negotov pa je bil poleg zadnjega niza na koncu tretji niz.

Kanalci so si hitro priigrali tri točke prednosti (7:10), Panvita Pomgrad pa so jih nato vseskozi lovili. Pri Panviti Pomgrad v tem obdobju ni bilo pravega sprejema servisa, gostje pa so z raznovrstnejšim napadom zaključevali napadalne akcije.

32

Naš list

29/2018

Twirling klub niza kolajne Marjana Šuligoj – Salonit Anhovo, Tanja Laščak Mužič – Športni twirling klub Deskle

Po dveh letih je Občina Kanal ob Soči ponovno gostila tekmovanje v twirlingu. Organizator tekmovanja je bil naš Športni twirling klub Deskle. Pred tem so se twirlerke na državnem prvenstvu izkazale s kar 13 zlatimi medaljami. Twirlerke pa uspehe nizajo tudi v evropskem pokalu.

Evropski pokal na Irskem Prav tako se je naš klub udeležil tudi evropskega pokala na Irskem. Tam sta nastopili dve naši twirlerki, in sicer Karin in Taja Lazar. Majhna deskljanska udeležba je poskrbela za tri bronaste medalje.

V četrtem nizu pa so Sobočani znova pokazali zobe. Čeprav so Kanalcu povedli 4:2, pa so nato od prvega tehničnega odmora dalje vodili odbojkarji Panvite Pomgrad, ki so bili tokrat spretnejši v nervozni igri po napakah na obeh straneh. Drugo zaključno žogo za izenačenje na 2:2 v nizih pa je nato za Panvito Pomgrad izkoristil domači sprejemalec Andrej Grut.

Zadnji, peti niz na tekmi je bil izenačen zgolj do menjave strani, ko so si odbojkarji Panvite Pomgrad po slabšem sprejemu Čabarkape in bloku Vrtovcu na servis Rojnika priigrali dve točki prednosti (8:6). Razigrani domačini so nato povedli z 11:8 in vodili celo že s 13:10, nato pa se je ustavilo. Rezervist Karnel je s servisom poskrbel za priključek, po bloku Javorniku pa so Kanalci izid izenačili na 13. točki. Domači korektor Bogožalec je nato sicer odbojkarjem Panvite Pomgrad še priigral zaključno žogo pri 14:13, a je nato Jakob Rojnik poslal žogo za las v avt za izenačenje na 14:14. In ravno omenjeni Rojnik je nato prejel še blok za kanalsko 15. točko, po njegovem neuspešnem sprejemu pa je nato niz in tekmo v Murski Soboti na vsesplošno veselje gostov zaključil Gregor Basaneže, ki je prispeval zadnjo točko na tekmi.

Salonit Anhovo si je po prikazanem povsem zasluženo priigral bronasto medaljo in tretje mesto v tekmovalni sezoni 2017/18.

Zlate na državnem prvenstvu Konec aprila se je v športni dvorani v Slovenskih Konjicah odvijalo že 22. državno prvenstvo Slovenije v twirlingu. S 35 nastopi so v različnih kategorijah tekmovale tudi članice Športnega twirling kluba Deskle. Domov so se vrnile s 13 zlatimi, 6 srebrnimi in 4 bronastimi odličji. Seveda naše twirlerke nikoli ne počivajo, saj so se po državnemu prvenstvu udeležile odprtega prvenstva Slovenia Open, ki je potekalo v domači občini.

SLOVENIA OPEN v Športni dvorani Kanal V soboto, 9. junija 2018, je v Športni dvorani Kanal potekalo odprto prvenstvo SLOVENIA OPEN. Pričelo se je zgodaj zjutraj, ko je župan Občine Kanal ob Soči Andrej Maffi otvoril tekmovanje. Na parketu se je čez cel dan odvrtelo kar 150 tekmovalk iz 21 različnih klubov. Videli smo ogromno lepih koreografij v čudovitih kostumih - z odlično podporo staršev in drugih navijačev. Članice domačega kluba so na tekmovanju prikazale 28 nastopov, na katerih so dosegle šest prvih mest, štiri druga mesta in pet tretjih mest.

Izjemna športna sezona Vsekakor je bila športna sezona 2017/2018 uspešna z več vidikov. Kot vsa leta smo poskrbeli za številno udeležbo na prav vseh tekmovanjih v twirlingu. Uspehi so bili odraz in potrditev dolgoletnega trdega in odličnega dela. Skupaj s Twirling zvezo Slovenije smo ponosni na tri mednarodne sodnice. V svoje vrste smo pridobili tudi dve novi trenerki twirlinga.

V klubu tudi stalno skrbimo za izobraževanja na področju twirlinga, za nabavo novih materialov, palic, dresov.

Organizacija tekmovanj na državnem nivoju je nemogoča brez prostovoljnega dela članov kluba. Ampak doseganje zastavljenih ciljev ni pogojeno samo s trdim delom, marsikaj je odvisno tudi od finančnih sredstev, ki jih hvaležno sprejemamo od naših sponzorjev in jih tudi pozlatimo.

Naš list

29/2018

33

NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 29

POBARVANKA ZA NAJMLAJŠE

PRAVILA NAGRADNE KRIŽANKE

REZULTATI ŽREBANJA 28. NAGRADNE KRIŽANKE

Pravilna rešitev gesla križanke 28/2017: AVTOMATIZACIJA Izmed pravilno izpolnjenih kuponov, smo izžrebali šest nagrajencev: 1. nagrada 30 EUR Rihard Kodelja | Inde, Salonit Anhovo, d.o.o.

2. nagrada 20 EUR Maksimiljan Čufer | Znojile 4, 5243 Podbrdo 3. nagrada 15 EUR Branko Klikić | Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o.

4. nagrada uporabna nagrada Milica Krasić | Ulica talcev 12, 5210 Deskle 5. nagrada uporabna nagrada Slavica Pertovt | Ulica talcev 6, 5210 Deskle 6. nagrada uporabna nagrada Damijan Mihelj | Cankarjeva ulica 74, 5000 Nova Gorica Dobitnikom denarnih nagrad bomo zneske nakazali na osebni račun, uporabne nagrade pa bomo izžrebanim rešePROSIMO, DA POŠLJETE SAMO ORIGINALE KUPONOV. valcem poslali po pošti. ✂--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izpolnjen kupon z geslom pošljite v kuverti do 28. februarja 2018 na naslov: Salonit Anhovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle, s pripisom Križanka.

Izmed kuponov s pravilnimi gesli bomo izžrebali šest nagrajencev ter podelili tri vrednostne in tri uporabne nagrade: 1. nagrada - 30 EUR, 2. nagrada - 20 EUR, 3. nagrada - 15 EUR, 4., 5. in 6. uporabna nagrada.

Ime in priimek: Naslov:

- družba in organizacijska enota ali - domači naslov

KUPON - NAGRADNA KRIŽANKA 29 Podpis:

Rešitev gesla:

34

Naš list

29/2018

Naš list

29/2018

35

ObiĹĄÄ?ite nas na novi spletni strani www.salonit.si