Naš list, 28. številka by Salonit Anhovo

ĹĄtevilka 28 - december 2017

glasilo skupine

Priloga: Dnevni odprtih vrat 2017, Evropski dnevi mineralov 2017 in Informativni dnevi za zaposlene NaĹĄ list

28/2017

GLASILO SKUPINE SALONIT

UVODNIK SALONIT ANHOVO 4 Uspešno poslovanje v letu 2016 in obetavna pričakovanja za leto 2017

SALONIT ANHOVO, gradbeni materiali, d.d. Anhovo 1, 5210 Deskle

RAZVOJ IN INVESTICIJE 8

T: 05/ 39 21 000, F: 05/ 39 21 700 E: salonit@salonit.si

Avtomatizacija procesne kontrole 6 Temeljita prenova stare cementarne 14

PROIZVODNJA IN OKOLJE

Kakovost zraka v letu 2016

INDE, Salonit Anhovo, d.o.o. Anhovo 83, 5210 Deskle T: 05/ 39 21 550, F: 05/ 39 21 775 E: inde@inde-salonit.si

SKUPINA 24 Okrepljena Rokava d.o.o. Salonit Anhovo, KAMNOLOMI, d.o.o. Anhovo 1, 5210 Deskle T: 05/ 39 21 212, F: 05/ 39 21 650 E: kamnolomi@kamnolomi.si

SALINVEST, d.o.o. Anhovo 1, 5210 Deskle

POVEZOVANJE 27 Posvet: beton in ekstremne podnebne razmere

IZ LOKALNEGA OKOLJA

Zahvala in priznanje prostovoljcem

ŠPORT IN REKREACIJA

Športna jesen v salonitovih barvah

T: 05/ 39 21 352, F: 05/ 39 21 656 E: salinvest@salinvest.si

ROKAVA, d.o.o. Dekani 3/c, 6271 Dekani T: 05/ 66 32 663, F: 05/ 66 32 660 E: rokava@rokava.si

Pobarvanka 38 Križanka 39

FRIULANA CALCESTRUZZI, S.p.A. Via Morelli 14, 34170 Gorizia, Italija T: +39 0481 32 948, F: +39 0481 32 949 E: info@friulanacalcestruzzispa.it

UREDNIŠTVO Peter Korenjak – področje kadrov in splošnih zadev, odgovorni urednik dr. Tanja Ljubič Mlakar – tehnično področje, članica Lucija Zalaznik – področje prodaje, financ, ekonomike in informatike, članica Jelka Usico – tehnična urednica

FOTOGRAFIJE: Foto arhiv družb v skupini Salonit

DOPISNI ČLANI Igor Jakopič – Inde, Salonit Anhovo, d.o.o. Milojka Leban – Salinvest, d.o.o. Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o. Nadja Kralj – Rokava, d.o.o. Tiziana Grandelis - Friulana Calcestruzzi, S.p.A. Lojzka Reščič - Salonit Anhovo, ZBS Združenje za beton Slovenije

IZDAJATELJ Salonit Anhovo, d.d. E: glasilo@salonit.si

OBLIKOVANJE Jelka Usico - Salonit Anhovo, d.d.

1.000.000 razlogov, zakaj imamo najboljšo ekipo Včasih skušam ustaviti čas, samo za nekaj minut, da se misli umirijo. In da je lažje pri sprejemanju vseh odločitev, ki so pred mano. Prepričan sem, da moji sodelavci to tudi pogosto skušajo uvajati v svojem delovniku. Če sem menil, da je bilo 2016 maratonsko, potem stopnjevanje za 2017 lahko uvrstimo v kategorijo ekstremnih športov. Večino tega smo uspeli zabeležiti v Našem listu, zagotovo pa še marsikaj manjka. Tekli smo maratone, kolesarili in se tudi družili v sproščenem vzdušju – vse to smo potrebovali ob zahtevnih delovnikih. Prenovili smo avtomatizacijo procesne kontrole in jo obogatili z robotom. Okrepili z mehanizacijo kamnolom. Izpeljali vrsto upravnih postopkov in priprav na urejanje v cementarni – med drugim starega dela cementarne. Zaključili smo eno večjih investicij v zadnjih 15 letih sistematičnih prenov. Stopili smo na pot krožnega gospodarstva z odločnim tempom. Cementarno preoblikujemo iz zahtevne proizvodnje v avtomatizirane procese – z rešitvami se v mednarodnem prostoru že uvrščamo tudi med pametne proizvodnje. Industrija 4.0 je nekaj, kar bomo v povezavi s Salonitom Anhovo še slišali. In ne nazadnje – malo pred zaključkom leta smo v letu 2017 oddali milijonto tono. To ni samo milijon ton cementa in klinkerja. Jaz v tem vidim vsaj milijon razlogov, zakaj imamo najboljšo ekipo. Lista teh milijon razlogov se začne pri zavzeti in odgovorni ekipi. Rezultati govorijo sami zase – tudi okoljska primerjava s celo Slovenijo. V milijon razlogov gredo zato ne samo poslovni, razvojni, ampak tudi okoljski podatki. Hvala sodelavci za vsakega od milijon razlogov.

Julijan Fortunat, predsednik uprave, Salonit Anhovo

NAKLADA 4000 izvodov Glasilo je brezplačno in ni namenjeno prodaji. Publikacija se uvršča v 6. točko Priloge I ZDDV-1.

Naš list

28/2017

Naš list

28/2017

SALONIT ANHOVO

Uspešno poslovanje v letu 2016 in obetavna pričakovanja za leto 2017 Lucija Zalaznik, mag. Dejan Zwitter - Salonit Anhovo

Dobrodošli novi sodelavci Lucija Zalaznik, Peter Korenjak – Salonit Anhovo V zadnjih letih smo pogosto slišali, da smo v času menjave generacij. Glede na povprečno starost zaposlenih je bilo jasno, da imamo pred seboj pomemben izziv. Poleg iskanja novih, mlajših sodelavcev pa izziv predstavlja tudi vedno večja zahteva po visoko izobraženih zaposlenih, ki so specializirani na posameznih za razvoj cementarne pomembnih področjih. Pri tem je pomembno tudi, da smo to področje začeli reševati v času krize, ko so bile zaposlitvene možnosti omejene. Tako smo se takrat osredotočali predvsem na nadomeščanje sodelavcev, ki so odhajali v pokoj. V zadnjem letu pa smo zaradi dobrih rezultatov lahko že bolj aktivni tudi pri odpiranju novih delovnih mest. Ekipo smo v zadnjem letu v Salonitu Anhovo povečali za 9 sodelavcev.

Aktivni pri iskanju novih sodelavcev Da bi novi potencialni sodelavci v nas prepoznali zaposlovalca, pri katerem si želijo ustvarjati, smo pripravili vrsto aktivnosti. V Salonitu Anhovo redno razpisujemo štipendije, različnim strokovnim izobraževalnim programom omogočamo prakso. Pogosto boste na naših hodnikih srečali tudi različne skupine dijakov in študentov skupaj s profesorji, ki so pri nas na obisku. Poleg predstavitev na različnih dogodkih se redno udeležujemo tudi Kariernega sejma v Novi Gorici. Že zaposlenim pa omogočamo vrsto izobraževanj, med drugim tudi študij ob delu. Leto 2016 je bilo leto pomembnih investicij, inovacij, praznovanja, sprememb in uspehov – predstavili smo prenovljene cemente, praznovali 95. obletnico obstoja naše družbe ter se intenzivno posvetili investicijam na proizvodnji liniji, ki bodo ponovno zmanjšale okoljske vplive in izpuste CO2. Kot posledica naštetih aktivnosti in vloženega truda smo leto zaključili tudi z dobrimi poslovnimi rezultati. Te uspehe želimo še nadgraditi v letu 2017.

V obdobju januar–avgust 2017 je bilo prodano 11 % več kot v enakem obdobju lani in 16 % več, kot je bilo načrtovano. Presežek je posledica večje prodaje cementa na domačem trgu zaradi novih kupcev in vsesplošne višje prodaje že obstoječim kupcem, na tujem trgu pa je na povečanje prodaje bistveno vplivala prodaja sestrskima družbama w&p Zement GmbH in w&p Cementi S.p.A. Prodaja klinkerja je bila višja, in sicer 19 % višja od načrtovane in 18 % višja od dosežene lani.

Uspehi na področju prodaje

Dobri rezultati podlaga za nov investicijski cikel

Na področju prodaje cementov smo v letu 2016 kljub upadu vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji uspeli celo povečati prodajo, in sicer za kar 13 %. Tudi v izvozu smo si izborili povečanje količin, in sicer za 37 %. Te uspehe lahko pripišemo predvsem sodelovanju pri večjih gradbenih projektih, ki so se v preteklem letu odvijali v različnih regijah v Sloveniji. Naš cement se je uporabljal pri vseh ključnih projektih: pri utrditvi brežin akumulacijskega jezera za HE Brežice, izgradnji hotela Intercontinental v Ljubljani, temeljenju avtocestnega odseka Draženci – Hruškovje, gradnji nadstandardnih stanovanj v Ljubljani ter drugih manjših gradbenih in obnovitvenih delih. Prodajne rezultate je v veliki meri izboljševal izvoz cementa v sipkem stanju, ki je predvsem posledica pridobitve novih trgov v povezavi z vstopom skupine Buzzi v lastniško strukturo naše družbe.

Tudi v letu 2017 se soočamo z novimi izzivi. Poleg zagona izvedenih investicij nadaljujemo z uresničitvijo srednjeročnega investicijskega načrta v obsegu skoraj 25 milijonov evrov v časovnem obdobju 5 let. Na gradbenem trgu tudi v letošnjem letu sodelujemo pri različnih projektih, še posebej pri gradnji več stanovanjskih sosesk v okolici Ljubljane.

Naš list

28/2017

In kakšni so vtisi novih sodelavcev? Novi sodelavci v Salonitu Anhovo so zaposleni na različnih področjih. Nekatere med njimi smo povprašali, kako se med nami počutijo, kako so se ujeli s sodelavci, če jim je delo, ki ga opravljajo všeč, ali so z njim zadovoljni ter kakšno mnenje imajo o naši družbi na splošno.

Patrik Lukšič: »V Salonitu Anhovo delam kot elektrikar. Čeprav sem tukaj zaposlen šele kratek čas, mi je delo, za katerega sem zadolžen, všeč in tudi s sodelavci nimam težav, saj smo v dobrih odnosih. Na Salonit Anhovo gledam pozitivno – kot na napredno tovarno z visoko stopnjo razvoja.« Aljaž Želinšček: »Naziv mojega delovnega mesta je vodja projektov, zaposlen sem na oddelku investicij. Služba v Salonitu Anhovo je moja prva služba nasploh. Preden so me tukaj zaposlili, sem približno 7 mesecev na oddelku vzdrževanja opravljal študentsko delo. Takrat sem že spoznal vse svoje sodelavce in lahko rečem, da so vsi »fajn«, tako da sem se z njimi takoj ujel. Z delom sem zadovoljen in mi je všeč, saj pri tem pridobivam še nova znanja in izkušnje. Na kratko lahko rečem, da je moj pogled na Salonit Anhovo pozitiven.« Danijel Grmek: »Zaposlili so me v sredini marca 2017 v oddelku prodaje za podporo logistiki. Ob zaposlitvi sem bil prijetno presenečen nad iskrenostjo, s katero so me sprejeli sodelavci v prodajnem oddelku. Brez nikakršnih zadržkov sem bil deležen vsega znanja in odgovorov, ki sem jih potreboval, da sem spoznal novo delovno okolje. Doslednost pri delu in dobri odnosi, ki so v ekipi, so izredni. Počutje je enkratno in to ne glede na vse ure, ki jih vsak dan presedim v avtu. V tem trenutku pa pomagam pri prodaji v družbi INDE in sem tako dobršen del svojega delavnika na terenu pri strankah. Salonit Anhovo vidim kot resno podjetje, ki veliko da nase in na svoje zaposlene. Podjetje, ki je usmerjeno v razvoj in napredek z veliko skrbnosti do okolja, v katerem se nahaja.«

Aleš Mugerli: »Zaposlen sem kot vodja avtomatike. Večino del poznam, saj sem v Salonitu Anhovo delal že pred enajstimi leti. Službo sem takrat zamenjal in se letos s prvim septembrom vrnil. S sodelavci se dobro razumemo, večinoma so isti kot prej – če se ne bi dobro tukaj počutil, se ne bi vrnil, lahko rečem. V času, ko sem bil nazadnje tukaj, so se nekatere stvari spremenile, veliko je izboljšav na več področjih, tako da lahko rečem, da je moj vtis pozitiven.«

Čeprav napovedi za leto 2017 z vidika gradbene panoge niso bile preveč razveseljive, ocenjujemo, da se bo letošnje leto, tudi kar se tiče gradbenih dejavnosti, zaključilo nad pričakovanji. Prepričani smo, da bomo zavoljo prizadevanj vseh zaposlenih tudi v letu 2017 izpolnili ambiciozno zastavljene cilje in pričakovanja ter tako prispevali k pozitivnemu razvoju naše družbe. Naš list

28/2017

SALONIT ANHOVO

Slovenske poslance Evropskega parlamenta smo povabili v Salonit Anhovo Uprava - Salonit Anhovo Sedem slovenskih poslancev Evropskega parlamenta je konec novembra na dva evropska komisarja naslovilo pismo, v katerem so navedli trditve civilne iniciative. Poslancem smo odgovorili na njihove napačne navedbe in jih povabili v Salonit Anhovo. Poslancem smo predstavili potek pridobivanja dovoljenj – skladno z zakonodajo, ki je prilagojena zakonodaji Evropske unije. Zakonodaja Evropske unije jasno opredeljuje uporabo nadomestnih goriv in mejne vrednosti emisij pri sosežigu v cementarnah. Salonit Anhovo pa je v celoti skladen z zakonodajo. Sočasno z integralnim okoljevarstvenim dovoljenjem v Sloveniji (2007) smo po nemški zakonodaji pridobili tudi pilotno IPPC dovoljenje s strani Bavarske agencije za okolje. Na kratko smo jim predstavili obsežno zbirko okoljskih podatkov in dejstvo, da so vse meritve izkazale, da so vplivi proizvodnje Salonita Anhovo pod absolutnim nadzorom in daleč pod mejnimi vrednostmi, ki jih predpisuje zakonodaja. Občina Kanal ob Soči ima boljšo kakovost zraka kot večina večjih mest v Sloveniji, kakovost zemlje je enaka kot v regiji, prav tako je enaka kot sicer v regiji kakovost vode (vsi podatki so javno dostopni). Tudi študija zdravstvenega stanja občanov, ki jo je za vse slovenske občine v letu 2016 predstavil Nacionalni inštitut za javno zdravje, ne kaže odstopanj v Občini Kanal ob Soči glede na ostale slovenske občine. Salonit Anhovo ima visoke standarde pri zagotavljanju varnosti in te standarde redno predstavljamo tudi v lokalni skupnosti. Izpolnjujemo vse zakonodajne zahteve glede požarne varnosti in zaščite pred okoljskimi nesrečami. Vpeljanih imamo vrsto ukrepov in aktivnosti. Naj omenimo le nekatere: 24-urna požarna straža, video sistem povezan s kontrolno sobo (24-urna prisotnost), alarmi, aktivni sistem preprečevanja požarov v določenih delih. Tretjina zaposlenih je usposobljena za začetno gašenje. V letu 2016 smo v sodelovanju z gasilskimi društvi pripravili regionalno vajo v varnosti pred požari v Salonitu Anhovo – vključno s podpornimi seminarji strokovnjakov. Na občinskem nivoju je vpeljan »Načrt zaščite in reševanja v primeru industrijske nesreče«. Zavedamo se hudih posledic, s katerimi so se soočili ljudje, ki so delali z azbestom. V takratnem podjetju so azbest prenehali uporabljati leta 1996. Od njegove ukinitve dalje Salonit Anhovo sodeluje v programih za omejevanje posledic njegove uporabe (podpora raziskavam, kongresom, publikacijam). Redno izplačujemo odškodnine vsem obolelim zaposlenim ali nekdanjim zaposlenim. Njihovo število je zadnja leta nižje kot v letih takoj po prepovedi.

Naš list

28/2017

Šest dodatnih delovnih mest za eno delovno mesto v cementarni Uredništvo – Salonit Anhovo

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče podobne navedbe kot v pismu navaja že od začetka leta 2015. Na vse njihove navedbe smo ves čas argumentirano odgovarjali, številne odgovore so prejeli tudi s strani različnih neodvisnih institucij in raziskovalnih organizacij. Eden od članov civilne iniciative je svoje trditve v preteklih postopkih, povezanih z izdajo prvotnega integralnega okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC / IED), preizkusil tudi že na sodiščih. V vseh postopkih so sodišča presodila, da je ARSO vodila postopke, povezane s Salonitom Anhovo, povsem zakonito. Napačne informacije, še posebej pa napačne interpretacije podatkov in zakonodaje, lahko povzročijo veliko škodo tako lokalni skupnosti kot tudi zaposlenim in podjetju, zato si ves čas prizadevamo za transparentnost okoljskih podatkov, imamo odprta vrata za vse zainteresirane in smo razvili širok program komuniciranja z lokalno skupnostjo. Odgovore na vprašanja in trditve civilne iniciative smo že objavili na naši spletni strani, razlagali preko medijev ter na številnih srečanjih in dogodkih v lokalni skupnosti in širše. Razvili smo široko podatkovno bazo in široko komunikacijo o rezultatih različnih okoljskih meritev in študij. Izvajamo veliko obširnejši sistem meritev kot to zahteva zakonodaja. Če imate prebivalke in prebivalci Občine Kanal ob Soči kakršnokoli vprašanje s področja okolja in se niste uspeli udeležiti Dnevov odprtih vrat, vedno tudi vi lahko dobite informacije 05 39 21 211 ali elektronski pošti info@salonit.si.

Cementarna pomembno prispeva k zaposlovanju v regiji. Po podatkih Evropske komisije vsako delovno mesto v cementarni ustvari 6 posrednih delovnih mest. Izračun posrednih delovnih mest ni lahka naloga, vendar se v ekonomiji pogosto pojavlja. Navadno se izračuna s pomočjo pomnoževalca zaposlitev. Najobširnejšo študijo teh pomnoževalcev je 2003 izdal Josh Bivens iz Economic Policy Institute (PCA). Pri izračunu števila posrednih delovnih mest moramo pri cementarnah upoštevati tako delovna mesta, ki obratovanje cementarne omogočajo, kot tudi delovna mesta, ki jih ustvari poraba cementa. Proizvodnja cementa zahteva kompleksno opremo, torej med posredna delovna mesta štejemo določen del delovnih mest v proizvodni strojne opreme. Med večjimi prispevki so še redne obnove in prenove tovarne, prevoz materiala in seveda pridobivanje surovin. Delež posrednih delovnih mest pa prispevajo tudi običajne potrebe zaposlenih v cementarni. Takšne potrebe so bivalni prostori, hrana, energija, prevoz in drugi

izdelki široke potrošnje. Skoraj vsak gradbeni projekt prav tako potrebuje cement. Zato nekateri med posredna delovna mesta prištevajo tudi del zaposlitev v gradbeništvu – v tem pregledu jih nismo vključevali. Za primerjavo vzemimo avtomobilsko industrijo, kjer vsako delovno mesto v proizvodnji avtomobilov ustvari še tri posredna delovna mesta. V primeru avtomobilske industrije med posredne zaposlitve štejemo predvsem prodajo, vzdrževanje in prevozništvo. Zaključimo lahko, da cementarna za regijo ni pomembna le zaradi betona kot najbolj uporabljanega materiala, temveč tudi zaradi velikega prispevka k zaposlovanju in ekonomiji regije. Viri podatkov: Evropska komisija https://ec.europa.eu/growth/sectors/raw-materials/industries/non-metals/cement-lime_pl The Portland Cement Association http://www.cement.org/ Naš list

28/2017

RAZVOJ IN INVESTICIJE

Avtomatizacija procesne kontrole Mateja Čubej, Tatjana Pešič, Lojzka Reščič, dr. Andrej Ipavec – Salonit Anhovo

Avtomatizacija procesne kontrole, ki smo jo v družbi Salonit Anhovo izpeljali v letu 2017, predstavlja enega izmed pomembnih mejnikov v 40-letnem delovanju cementarne. Z novim sistemom smo izboljšali nadzor nad lastnostmi surovinske mešanice, surovinske moke, klinkerja in cementa, kar je ključnega pomena pri zagotavljanju stabilnosti in energetske učinkovitosti pečenja klinkerja ter kakovosti proizvedenega cementa. V letu 1977 zgrajena cementarna je bila za tiste čase zelo sodoben industrijski objekt. Tudi del procesne kontrole, kjer je zahtevano največje število vzorcev za vodenje procesa, to je mletje surovinske moke in dozacija surovinske moke na peč, je bil že takrat opremljen z avtomatskim odvzemom vzorcev v proizvodnji in dostavo po zračni pošti v laboratorij. Ostali odvzemi vzorcev pa so bili ročni. Seveda pa tak način procesne kontrole po številnih posodobitvah cementarne ni mogel več dosegati vedno višjih potreb in zahtev pri obvladovanju procesov priprave surovinske mešanice, proizvodnje klinkerja ter mletja cementa.

cesih: FLSmidth, ThyssenKrupp Industrial Solutions (bivši Polysius) in Iteca Socadei. Po pogovorih z vsemi dobavitelji, ogledih referenčnih sistemov avtomatizacij procesnih kontrol v cementarnah po Evropi in pridobitvi končnih ponudb smo jeseni 2016 podpisali pogodbo z nemškim podjetjem ThyssenKrupp Industrial Solutions.

Nov sistem za kontrolo kemijske sestave surovine v kamnolomu

Predstavitev projekta Projekt celovite prenove zajema posodobitev procesne kontrole v vseh fazah proizvodnega procesa od novega nevtronskega analizatorja za sprotno kemijsko analizo surovin v kamnolomu do avtomatskega vzorčenja in priprave vzorcev, ki pokriva proizvodnjo surovinske moke, klinkerja in cementa. Avtomatsko odvzeti vzorci se transportirajo v laboratorij po sistemu cevne pošte, s pomočjo robota se prenesejo do naprav za pripravo vzorcev in analizirajo s pomočjo treh novih analizatorjev (predstavljeni so bili v prejšnjih številkah glasila), ki so bili integrirani v robotiziran centralni laboratorij. Projekt se je pričel z analizo obstoječega stanja, določitvijo potrebnega obsega investicije, iskanjem ponudnikov in končne izbire najprimernejših tehničnih rešitev. Zato je bila imenovana projektna skupina, ki je pod vodstvom dr. Andreja Ipavca konec leta 2015 stopila v kontakt s tremi globalnimi dobavitelji opreme za avtomatizacijo procesne kontrole v tovrstnih tehnoloških pro8

Naš list

28/2017

Konec junija 2017 smo nato pričeli z zagonom nove opreme, implementacijo že obstoječih analizatorjev v centralni laboratorij ter vzpostavitvijo vseh potrebnih postopkov za vzorčenje, priprave in analize posameznih vrst materialov. Vzpostavljen je bil tudi regulacijski sistem za avtomatsko vodenje doziranja materialov na mline surovin. Zagon sistema in izobraževanja sta vodila strokovnjaka Siddharth Gajjala in Jan Philipp Kortenbrede iz podjetja ThyssenKrupp Industrial Solutions.

Jan Philipp Kortenbrede (levo) in Siddharth Gajjala (desno) po zaključenem zagonu sistema

Februarja 2017 smo pričeli z montažo strojne opreme sistemov vzorčenja in sistema cevne pošte za transport vzorcev po proizvodni liniji, v maju 2017 pa je sledila še montaža strojne opreme v centralnem laboratoriju procesne kontrole. Montažo strojne opreme sta izvajali podjetji Intenia d.o.o in Salinvest d.o.o., elektroinstalacijska dela pa sta izvajali podjetji Elektromontaža d.d. in Eces d.o.o. Potek celotne montaže je nadzoroval predstavnik družbe ThyssenKrupp Industrial Solutions Siegfried Langner.

čajo odvzem trenutnih ali povprečnih vzorcev naslednjih materialov: moka iz obeh mlinov surovin, moka, ki vstopa v toplotni izmenjevalnik, moka pred vstopom v peč, klinker iz peči ter cement iz obeh mlinov cementa.

Za določanje kemijske sestave surovinske mešanice za proizvodnjo klinkerja je bil na transportnem traku za drobilnikom instaliran nov analizator CB Omni Fusion, proizvajalca Thermo Fisher Scientific, ki deluje na principu nevtronske aktivacijske analize. Do vpeljave novega analizatorja je vzorčenje surovinske mešanice potekalo ročno, prav tako analiza v laboratoriju. Material se je vzorčil vsakih 200 t, kar pomeni približno vsakih 20 minut, rezultat pa je bil na razpolago šele z večurnim zamikom. Nov instrument CB Omni Fusion sedaj kontinuirno izvaja meritve na transportnem traku, tako da težko delo ročnega vzorčenja in priprave vzorca ni več potrebno. Podatki o kemijski sestavi se zbirajo in analizirajo na računalniku in so takoj dostopni tistim, ki jih potrebujejo za pravilno pripravo surovinskega kupa. S posodobitvijo sistema je analiza materiala izvedena bistveno hitreje in predstavlja sestavo celotne količine materiala, kar omogoča boljši nadzor nad kvaliteto surovinske mešanice ter s tem lažjo pripravo surovinskega kupa.

Odvzeti vzorci se v kapsulah transportirajo s sistemom cevne pošte do centralnega laboratorija z industrijskim robotom.

Nevtronski analizator CB Omni Fusion v predhomogenizacijski hali surovin

Avtomatizirano vzorčenje materialov v proizvodnji in transport vzorcev do centralnega laboratorija Nov sistem avtomatizacije procesne kontrole, ki pokriva proizvodnjo surovinske moke, klinkerja in cementa, vključuje popolnoma nov sistem za vzorčenje, nov sistem cevnega transporta

vzorcev do centralnega laboratorija, popolnoma avtomatizirano pripravo vzorcev z vgrajenim industrijskim robotom, avtomatiziran prenos vzorcev na rentgenske analizatorje in avtomatsko analiziranje finosti praškastih vzorcev. V proizvodni liniji je vgrajenih sedem avtomatskih vzorčevalnikov, ki omogo-

Vzorčevalnik v proizvodnji – vzorčenje surovinske moke, ki vstopa v toplotni izmenjevalnik Naš list

28/2017

RAZVOJ IN INVESTICIJE

RAZVOJ IN INVESTICIJE nici, ki prihaja iz kamnoloma. Z novim sistemom se kemijske analize avtomatsko odvzetih vzorcev surovinske moke na mlinih surovin v realnem času uporabijo za vodenje tehtnic in regulacijo dodajanja korektivnih materialov.

Zaključek

Vzorčevalnik surovinske moke na dnu 5. ciklonske stopnje toplotnega izmenjevalnika tik pred vstopom v peč

Robotiziran centralni laboratorij Centralni laboratorij je sestavljen iz sprejemne postaje vzorcev, industrijskega robota, dveh naprav za avtomatizirano mletje vzorcev in pripravo stisnjenih tablet za izvedbo analiz na rentgenskih analizatorjih, dveh shramb s posodami za zbiranje vzorcev ter avtomatiziranega laserskega granulometra Sympatec Helos/BR. Industrijski robot, ki stoji na sredini laboratorija, dostavljene vzorce iz proizvodnje razdeli po postajah glede na plan vzorčenja, postopke priprave in potrebne analize. Vzorci za kemijsko in mineraloško analizo se na postaji za pripravo vzorcev zmeljejo, stisnejo v jeklene obroče ter nato po tekočem traku transportirajo do rentgenskega fluorescenčnega analizatorja Bruker S8 TIGER in rentgenskega difraktometra Bruker D8 ENDEAVOR, kjer se analize izvedejo avtomatsko.

Sprejemna postaja pnevmatskega transporta po cevni pošti.

Posode za zbiranje povprečnih vzorcev odvzetih materialov

Pripravljeni vzorci se avtomatsko prenesejo in analizirajo na rentgenskem fluorescenčnem analizatorju Bruker S8 TIGER in rentgenskem difraktometru Bruker D8 ENDEAVOR

Celovit računalniški nadzor sistema Celoten sistem je računalniško voden in nam omogoča popoln pregled nad delovanjem strojne opreme, omogoča pripravo planov vzorčenja, načrtovanje postopkov priprave vzorcev in analiz za posamezne tipe materialov, diagnosticiranje in reševanje napak ter pregledovanje in obdelovanje rezultatov analiz.

Industrijski robot za manipulacijo z vzorci.

V sklopu tega projekta je bil vzpostavljen tudi sistem za avtomatsko regulacijo doziranja materialov na mlina surovin. Ključen faktor pri pečenju klinkerja je ustrezna kemijska sestava surovinske mešanice, ki jo uravnavamo z dodajanjem korektivnih materialov (apnenca, kremenčevega peska in železove rude) surovinski meša-

Naš list

28/2017

Poudariti je treba, da je izvedba takšnega vseobsežnega projekta zahtevala veliko napora in interdisciplinarnega pristopa, saj se vgrajena oprema za procesno kontrolo dotika različnih področij dela v podjetju: kontrole kakovosti v laboratoriju, upravljanja tehnološkega procesa v proizvodnji, priprave surovin v kamnolomu, obvladovanja prenosa signalov in podatkov v službah avtomatike in informatike ter nenazadnje vzdrževanja avtomatiziranih naprav. Potrebna pa so bila tudi številna usposabljanja zaposlenih, ki bodo s sistemom delali. Za uspešen zaključek projekta gre zahvala prav vsem, ki so sodelovali v vseh fazah projekta od priprave projekta in projektne dokumentacije, nabave in instalacije opreme ter zagona, do uspešnega prenosa v redno uporabo.

Avtomatizirana regulacija dozirnih tehtnic na mlinih surovin

AMT – robotiziran centralni laboratorij procesne kontrole

Po številnih investicijah v družbi Salonit Anhovo, ki so cementarno pripeljale med najrazvitejšee cementarne v Evropi, lahko rečemo, da imamo sedaj tudi na področju procesne kontrole kakovosti enega najnaprednejših tovrstnih sistemov. Sistem omogoča bistveno izboljšanje nadzora nad lastnostmi surovinske mešanice, surovinske moke, klinkerja in cementa, kar pa je ključnega pomena pri zagotavljanju stabilnosti in energetske učinkovitosti pečenja klinkerja in kakovosti proizvedenega cementa.

APM enota – enota za mletje materialov in stiskanje materiala v jeklene obroče

Pozabiti pa ne smemo tudi, da bomo lahko v celoti izkoristili potencial nove opreme in zagotovili njeno nemoteno delovanje le s stalno angažiranostjo vseh vključenih, preventivnim vzdrževanjem ter z rednim nadzorom delovanja. To postavlja pred nas velike odgovornosti in zahteva permanentno usposabljanje vseh odgovornih ter sodelavce z ustreznimi kompetencami in visoko stopnjo motiviranosti.

Laserski granulometer Sympatec Helos/BR vključen v centralni laboratorij Naš list

28/2017

RAZVOJ IN INVESTICIJE

Nevtronski analizator surovinske mešanice

V skladu z zakonskimi zahtevami se bo merilnik v prihodnje pregledoval enkrat letno, prav tako se bo enkrat letno ocenilo stanje varstva pred sevanji.

Tereza Pahor, dr. Andrej Ipavec - Salonit Anhovo

Zaključek V družbi Salonit Anhovo smo v mesecu avgustu pridobili nov analizator CB Omni Fusion za kontrolo kemijske sestave surovinske mešanice v kamnolomu, ki je del celovite avtomatizacije procesne kontrole. Več o projektu avtomatizacije procesne kontrole si lahko preberete v prispevku Avtomatizacija procesne kontrole.

Princip delovanja instrumenta CB Omni Fusion je kontinuiren analizator kemijske sestave materiala na transportnem traku v predhomogenizacijski hali surovin, ki deluje na principu nevtronske aktivacijske analize in predstavlja vir ionizirajočega sevanja. Uporaba tega merilnika ni sevalno tvegana dejavnost. Pri uporabi radioaktivnega nevtronskega analizatorja namreč ne nastajajo radioaktivni odpadki, niti ni izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Na spodnjem delu analizatorja je pod transportnim trakom vstavljen kemijski element kalifornij (izotop Cf-252), ki služi kot vir nevtronov. Sproščeni nevtroni se absorbirajo v analizirano surovino na traku, pri tem pa pride do nastanka gama žarkov, ki jih zaznavamo z detektorjema, ki sta postavljena nad transportnim trakom na zgornjem delu analizatorja. Dobljeni signali iz detektorjev se kontinuirno obdelujejo in služijo za izračunavanje kemijske sestave surovinske mešanice. Proces analize je popolnoma avtomatiziran in računalniško voden, zasnova merilnika in mesto vgradnje v proizvodnji je taka, da stalna prisotnost delavcev ni potrebna.

Priprave na postavitev novega merilnika Pred izvedbo postopka uvoza radioaktivnega vira sevanja je bilo potrebno pridobiti precej dokumentacije. Osnovni pogoj je dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, ki ga je družbi Salonit 12

Naš list

28/2017

Anhovo decembra 2016 obnovila Uprava RS za jedrsko varnost. Za uvoz smo morali najprej pridobiti dovoljenje za uvoz radioaktivne snovi, ki ga prav tako izda Uprava RS za jedrsko varnost. Za ta namen je bilo potrebno omenjeni instituciji predložiti vso potrebno tehnično dokumentacijo o analizatorju, potrdilo o tem, da ima družba Salonit Anhovo imenovano odgovorno osebo za varstvo pred sevanji, certifikate o viru sevanja, ter izdelano oceno varstva pred sevanji zaradi uporabe nevtronskega analizatorja. Ko smo prejeli vir sevanja, smo morali Upravo RS za jedrsko varnost obvestiti o prispetju in jim predložiti celotno spremljajočo dokumentacijo. Pred samo namestitvijo vira sevanja, ki ga je izvedlo pooblaščeno podjetje Thermo Fisher Scientific, smo morali pridobiti tudi potrdilo o ustrezni usposobljenosti tujega izvajalca sevalne dejavnosti, za vzdrževanje, umerjanje in druga podobna dela, ki se izvaja na virih sevanja. Po instalaciji in izvedbi prvih meritev ob analizatorju smo v postopku oddaje vloge za vpis virov sevanja v register virov sevanja. Pripravili smo tudi navodilo za delo z viri sevanja, ki opisuje varno uporabo vira sevanja ter ravnanje v primeru nezgode z napravo.

Potek montaže instrumenta Pred samo montažo instrumenta v naš proizvodni proces smo morali v predhomogenizacijski hali surovin izvesti pripravljalna dela in nekoliko prilagoditi linijo tračnega transporta surovinske mešanice na odlagalno napravo. Sledila je montaža instrumenta, ki je potekala v dveh stopnjah. Najprej je bila izvedena montaža strojnega dela, ki je zajemala postavitev ohišja instrumenta na transportni trak ter instalacijo elektronskih komponent. Prvi del montaže je v skladu z navodili proizvajalca instrumenta izvajalo podjetje Intenia d.o.o.. Drugi del montaže je zajemal vstavitev radioaktivnega vira sevanja v analizator

in je bil v spremstvu odgovorne osebe za varstvo pred sevanji družbe Salonit Anhovo izveden s strani strokovnjakov Gilberta Cruza in Petra Smalca iz podjetja Thermo Fisher Scientific.

S pomočjo kontinuirnega analizatorja kemijske sestave surovin lahko v družbi Salonit Anhovo bistveno bolje kontroliramo kemijsko sestavo surovinske mešanice v kamnolomu, kar je tudi eden glavnih predpogojev za zagotavljanje najvišje kakovosti proizvedenega cementa.

Usposabljanje zaposlenih

rovano območje, razdalja do 3 m od merilnika pa je opazovano območje. Na meji opazovanega območja je postavljena žična ograja, ki preprečuje prost dostop do analizatorja. Celotno območje je pod stalnim video nadzorom.

Dr. Marko Giacomelli med izvajanjem meritev ob analizatorju

Ščitenje virov in prostorov Radioaktiven vir sevanja je v analizator vgrajen v obliki dveh majhnih koščkov kalifornija Cf-252, skupne mase 37 mikrogramov, ki sta zavarjena v dvojno kovinsko kapsulo. Za hitrejše in bolj učinkovito ravnanje z virom so kapsule opremljene še s kratkimi polipropilenskimi palicami. Naprava nudi dodatno ščitenje pred sevanjem, ker so v njen okrov vgrajeni bloki iz boriranega polietilena. Na vhodu in izhodu iz analizatorja so vzdolž transportnega traku postavljeni dodatni zaščitni paneli iz istega materiala. Prostor neposredno ob merilniku (transportni kanal) je radiološko nadzo-

Ustrezna varnost naprave je v prvi vrsti zagotovljena že s samo konstrukcijo naprave, kjer ogrodje naprave preprečuje dostop do primarnega snopa nevtronov. Dostop do sipanih nevtronov pa je omejen s postavljeno žično ograjo. Na napravi so nameščeni opozorilni znaki, ki opozarjajo na nevarnost sevanja. Reža za vstavljanje vira sevanja v merilnik je zaprta z vrati, na katerih je nameščena ključavnica. Dostop do ključev ima samo pooblaščena oseba za varstvo pred sevanji družbe Salonit Anhovo. Na ograji okrog analizatorja je stalno nameščen dozimeter, ki beleži skupno prejeto dozo. Pri uporabi radioaktivnega nevtronskega analizatorja ne nastajajo radioaktivni odpadki, niti ni izpustov radioaktivnih snovi v okolje.

Prve meritve in usposabljanje Takoj po sami vgradnji vira sevanja v analizator, smo skupaj s pooblaščencem g. Gilbertom Cruzom iz podjetja Thermo Fisher Scientific ter

strokovnjakom iz področja sevanja iz Zavoda za varstvo pri delu dr. Markom Giacomellijem izvedli usposabljanje vodij služb o osnovah ionizirajočega sevanja. Sodelavcem smo predstavili vir sevanja ter osnovne poudarke za varno delo z novim analizatorjem. Istočasno je dr. Giacomelli opravil pregled radioaktivnega vira ter izvedel meritve doz. Ugotovljeno je bilo, da vsi mehanizmi zaščite pred sevanjem delujejo brezhibno.

Zaradi same zasnove analizatorja - CB Omni Fusion in načina vgradnje v tehnološko proizvodno linijo, je uporaba te naprave sevalno zanemarljivo tvegana dejavnost. Upravljalci naprav in zaposleni, ki občasno izvajajo nadzor ali vzdrževalna dela v proizvodnem procesu, niso poklicno sevanju izpostavljene osebe. V skladu z veljavno zakonodajo imamo nad sevalnimi dejavnostmi vzpostavljen zunanji nadzor pooblaščenih institucij, poleg tega pa smo v podjetju Salonit Anhovo pri uporabi analizatorja vzpostavili tudi dodatne varnostne ukrepe.

Po predaji instrumenta v obratovanje, smo v novembru izvedli usposabljanje zaposlenih, ki občasno delajo ob analizatorju. Dr. Marko Giacomelli iz Zavoda za varstvo pri delu je predstavil osnove ionizirajočega sevanja ter načela varstva pred sevanji. Predstavil je naš vir sevanja, zakonske zahteve, ocene doz, izpostavljenost prebivalstva naravnemu sevanju in medicini ter podal osnovne poudarke za varno delo ter oceno tveganja za delo v bližini analizatorja. Zaposleni so lahko v sklopu praktičnega usposabljanja sami izvedli meritve okrog analizatorja ter se s tem prepričali, kaj meritve pokažejo in kaj vrednosti pomenijo. Ocenjene doze zagotavljajo varno delo v predvidenem obsegu del okrog merilnika z virom sevanja (čiščenje, menjave transportnih valjev na transportni liniji, pregledi procesa). Naš list

28/2017

RAZVOJ IN INVESTICIJE

Temeljita prenova stare cementarne Rok Mozetič - Salonit Anhovo

ščanja višinskih razlik v zunanji ureditvi. Objekta klinker hale v prvi fazi še ne bomo sanirali. V nadaljevanju bomo preučili možnosti rekonstrukcije.

Ravnanje z odpadki delavnica, na jugozahodni strani stavbe sta skladiščna boksa za premog in gips z drobilcem in elevatorjem (sušilnica premoga). V sredini je postavljena hala za mline, ob njej so prizidani prostori za trafo postajo in garderobe (mlinica cementa). Severno od nje je prislonjen objekt skladiščnih prostorov in delavnic (skladišče gipsa). Na jugozahodni strani hale izhajata dva transportna mostova s transporterjem, ki povezujeta objekte peči stare cementarne Polje (tračna transporterja). Južno od klinker hale stoji presipna postaja.

Obseg odstranitvenih del Prikaz območja objektov, ki bodo predmet projekta rušitve in kasnejše sanacije

V Salonitu Anhovo bomo v letošnjem letu začeli s temeljito sanacijo starih objektov cementarne Polje. Ti objekti že nekaj časa niso več v uporabi, z njihovo odstranitvijo bomo preprečili njihovo nadaljnje propadanje. Klinker hala, ki predstavlja največji objekt stare cementarne, je bila zgra-

jena kot glavni objekt za skladiščenje klinkerja in surovin za mletje cementa ter premoga za staro opuščeno rotacijsko peč. Objekt klinker hale je tehnološko in gradbeno povezan z ostalimi objekti ob hali. Na severovzhodni strani objekta sta nadstrešnica in bivša mehanična

Površine, ki bodo namenjene sanaciji, so primerljive z velikostjo nogometnega igrišča. Najprej bomo v celoti odstranili objekte ob klinker hali – to so nadstrešnica, sušilnica premoga, milnica cementa, oba tračna transporterja ter presipna postaja. Mehanično delavnico bomo odstranili le delno, ohranili bomo severovzhodni in severozahodni armiranobetonski oporni zid. Prav tako bomo ohranili severozahodni in jugozahodni armiranobetonski oporni zid skladišča gipsa, ki se ohrani zaradi premo-

Ureditev gradbišča in začetek del se predvidoma začne že v mesecu decembru. Rušenje bo potekalo tri mesece skladno z gradbenim načrtom poteka odstranjevalnih del in varnostnim načrtom gradbišča. Pri izvedbi bo uporabljena standardna mehanizacija za izvedbo tovrstnih del. Betonske odpadke, ki bodo nastajali pri rušitvi, bomo na kraju nastanka ločili od armature ter jih v celoti uporabili za ponoven zasip. Vsi objekti ob klinker hali so namreč poglobljeni pod koto zunanjega terena. Železo in mešane kovine ter materiale, ki vsebujejo azbest, bomo oddajali pooblaščenim zbiralcem gradbenih odpadkov, skladno z zahtevami zakonodaje o ravnanju z odpadki.

Kaj je bil največji zalogaj pri načrtovanju? Uskladitev nameravanega posega s trenutno veljavno zakonodajo in pravilniki. Namreč zakonodaja je precej omejena in toga, industrijski objekti pa specifični in zahtevni.

Kako je potekalo delo v ekipi? Delo v ekipi je bilo konstruktivno in intenzivno, vse s ciljem razreševanja problemov področne stroke.

Koliko ljudi je vključenih v načrtovanje? Imenovana je projektna skupina iz Salonita Anhovo za vodenje prenove stare cementarne. V skupino so vključeni zaposleni za gradbeno stroko in organizacijo varstva. Kot zunanji izvajalci so v skupino vključeni še arhitekti iz studia Bonutti. Obseg njihovega dela je zajemal izmere obstoječih objektov, pripravo vodilne mape in načrtov odstranitve objektov.

Kako boste z meritvami spremljali rušitve? Skladno z zakonodajo bomo opravili meritve azbestnih vlaken v zraku pred, med in po odstranjevanju azbestcementne kritine. Odstranjevalna dela bodo izvajali izvajalci, ki so ustrezno usposobljeni in imajo za opravljanje teh del okoljevarstveno dovoljenje.

Novosti v kamnolomu Mitja Šuligoja - Kamnolomi V Salonitu Anhovo, Kamnolomi d.o.o. smo posodobili vozni park z dvema novima tovornjakoma CAT 775g. Gre za tako imenovana dumperja z močjo motorja 615 kW oz. 825 KM, prostornino kasona 42 m3 oziroma nosilnostjo 65 ton. Oba dumperja imata vgrajen motor po najnovejšem ameriškem standardu TIER 4, kar zagotavlja dobro izgorevanje pogonskega goriva in preprečuje nastanek škodljivih dušikovih oksidov. Voznikov sedež je ergonomsko oblikovan, kabina pa poleg ergonomije nudi dobro izolacijo in zaščito voznikovega delovnega prostora pred vdorom vibracij, prahu in hrupa. Vrednost investicije znaša skoraj 1,5 milijona evrov. Upravljalcem stroja želimo varno, udobno in uspešno delo!

Pomemben del rušitve v okviru sanacije je tudi odstranitev stare azbestcementne kritine v skupni površini okrog 5.000 m2.

Naš list

28/2017

Nova oprema v akciji Naš list

28/2017

RAZVOJ IN INVESTICIJE

CEMENTI PRIHODNOSTI

Uporabno dovoljenje za linijo za skladiščenje in doziranje 3D goriv

Razvoj nizkoogljičnih cementov dr. Andrej Ipavec – Salonit Anhovo

Uprava - Salonit Anhovo

primerna za proizvodnjo sulfoaluminatnega tipa klinkerja, vsebuje tudi manjši delež karbonatnih mineralov. Posledično bi lahko v prihodnosti pri proizvodnji take vrste klinkerja dosegli za 20 - 30 odstotkov nižje izpuste CO2, kot jih teoretično lahko dosežemo danes pri proizvodnji običajnega klinkerja. V sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije smo se odločili sodelovati na razvojnem projektu, v katerem razvijamo klinkerje na osnovi kalcijevega sulfoaluminata in preučujemo njihove lastnosti.

Linija za skladiščenje in doziranje 3D goriv, ki je bila eno leto v poskusnem obratovanju, je dobila uporabno dovoljenje, izdano 6. decembra.

Vedno boljši tudi v krožnem gospodarstvu

Linija za skladiščenje in doziranje 3D trdnih goriv v peč

Gradbeno dovoljenje za nove objekte je bilo pridobljeno konec leta 2014 in kasneje spremenjeno sredi leta 2016. Gradnja se je pričela v letu 2016, konec istega leta pa se je že pričelo enoletno poskusno obratovanje. V času poskusnega obratovanja so bili preizkušeni različni dobavitelji 3D goriv, različne dozacije ter testirani procesni parametri, ki bodo omogočili tekoče obratovanje. Opravljene so bile prve meritve emisij snovi v zrak ter prve meritve hrupa. 16

Naš list

28/2017

Z zagonom nove linije smo dosegli zastavljene cilje projekta. Znižali smo emisije toplogrednih plinov, projekt pa pomeni pomemben korak na poti v trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo. Projekt je bil nagrajen s tretjo nagrado EBRD na področju trajnostnega razvoja. Vsem sodelujočim v projektu in širši ekipi čestitamo za dosežen uspeh!

Beton na osnovi portlandskega cemen ta je najpogosteje uporabljan gradbeni material v svetu in takoj za vodo druga najpogosteje uporabljana snov nasploh. Gre za trden, obstojen in široko dostopen material. Zaradi njegovih neprekosljivih lastnosti nam tudi v 21. stoletju vedno znova omogoča presegati mejnike v gradbeništvu. Čeprav je cement glede na ostale materiale okolju prijazen in popolnoma reciklabilen material, je predvsem zaradi velikih proizvedenih količin pomembno, da si nenehno prizadevamo zmanjševati vplive proizvodnje cementa na okolje.

Že danes med cementarnami z nižjim ogljičnim odtisom Cementni klinker, kot glavno komponento cementa, proizvajamo s predgrevanjem in žganjem surovinske mešanice, ki poteka pri temperaturi okrog 1450 °C. Proizvodnjo cementnega klinkerja neločljivo spremljajo izpusti CO2, ki v približno 60 % izvirajo iz razpada

karbonatnih mineralov v surovini in v približno 40 % iz gorenja goriv. V Salonitu Anhovo smo z načrtnim razvojem na področju energetske učinkovitosti, uvajanja alternativnih goriv iz obnovljivih virov energije in nadomeščanja klinkerja z mineralnimi dodatki emisije CO2 v preteklosti že pomembno znižali. Danes se cementarna v Anhovem tako v globalnem merilu uvršča med cementarne z nižjim ogljičnim odtisom.

Vedno znova iščemo in najdemo nove priložnosti za razvoj Eden izmed načinov, kako v prihodnosti nadaljevati z zmanjševanjem ogljičnega odtisa cementa, je tudi razvoj novih vrst t.i. nizkoogljičnih klinkerjev, ki se od portlandskega klinkerja, kot ga danes poznamo, močno razlikujejo v kemijski in mineraloški sestavi. Kot eden per spektivnih nizkoogljičnih klinkerjev se kaže t.i. belitno-kalcijev sulfoaluminatni klinker, ki ga žgemo pri 150 - 200 °C nižji temperaturi. Surovinska mešanica,

Poleg zmanjšanja izpustov CO2 pa cementni klinker na osnovi kalcijevega sulfoaluminata omogoča tudi učinkovito nadomeščanje naravnih surovin s sekundarnimi. V raziskavi tako proučujemo možnosti uporabe različnih lokalno dostopnih sekundarnih surovin, kot so kemična sadra, pepel iz rešetk, jeklarske žlindre ter gradbeni odpadki (predvsem beton in opeka). Na ta način želimo prispevati k postavitvi temeljev za dolgoročno vzpostavitev prehoda v krožno gospodarstvo na področju proizvodnje cementnega klinkerja ter spodbujamo trajnostno zmanjševanje porabe in ohranjanje naravnih virov.

Raziskava poteka v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo v okviru projekta »Sinteza belitno-kalcijevo sulfoaluminatnih klinkerjev iz sekundarnih surovin za trajnostno proizvodnjo nizkoogljičnih in nizkoenergijskih cementov«. Projekt št. C3330-17-529035 »Raziskovalci-2.0-Z_AG-529035« je odobrila Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, zna nost in šport. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Naš list

28/2017

CEMENTI PRIHODNOSTI

Žepna izdaja tehničnih specifikacij za betone Sašo Seljak - Salonit Anhovo V letu 2016 je potekalo veliko aktivnosti na področju sprememb cementov - od novih vrst cementov do novih imen in novih vreč cementov. Novosti na področju cementov smo predstavili našim strankam pa tudi vam bralcem Našega lista v prejšnjih dveh številkah. Predstavitev je vključevala prenovljeno podobo cementov, njihove lastnosti in področja uporabe ter tudi najzanimivejše objekte, ki so bili v zadnjih letih zgrajeni iz naših cementov. Omenjeno predstavitev smo v letošnjem letu še nadgradili. Veliko večino vsega proizvedenega cementa porabimo za izdelavo betona. Lastnosti betona, bodisi v sveži ali strjeni obliki, so v veliki meri odvisne od izbire vrste cementa oziroma, bolj pravilno rečeno, brez izbire pravega cementa ni mogoče pripraviti betona z željenimi lastnostmi. Cementarne do najmanjših podrobnosti poznamo in nadzorujemo proizvodni proces cementa ter s tem njegovo kemijsko sestavo in fizikalno-mehanske lastnosti. Vendar pa samo z odličnim poznavanjem lastnosti cementa kot glavne surovine betona ne moremo zadovoljivo predvideti lastnosti in obnašanja betonov. Beton je namreč kompozitna mešanica cementa, vode, kamenega agregata ter mineralnih in kemijskih dodatkov. Njegove končne lastnosti so tako odvisne od vseh vhodnih sestavin, predvsem pa od njihovih medsebojnih interakcij (kompatibilnosti). Poznavanje in predvsem razumevanje betonov je zato ključno tudi za proizvajalce cementa. V ta namen je v začetku leta 2016 v upravni stavbi Salonita Anhovo zaživel laboratorij za betone. Opremljen je z vso potrebno opremo za testiranje betonov v skladu z veljavno regulativo. Laboratorij nam omogoča vzpostavitev učinkovitejšega nadzora kakovosti in razvoja cementnih veziv na končnem izdelku, betonu. Z boljšim poznavanjem lastnosti in obnašanja cementnih veziv v betonu lahko kakovostno svetujemo našim kupcem pri izbiri ustreznih proizvodov. Omogoča nam tudi pripravo prilagojenih, optimalnih rešitev za posa18

Naš list

28/2017

Hotel InterContinental Ljubljana Jože Kralj - Salonit Anhovo

mezne kupce ter učinkovitejše reševanje morebitnih težav.

BETONI – skladni s SIST EN 206:2013 + A1:2016 in SIST 1026:2016 Opis stopenj izpostavljenosti betona v okolju

Mejne vrednosti sestave betona

Ni nevarnosti korozije ali agresivnega delovanja X0

Od 1. februarja 2017 sta v veljavi novi verziji standardov za beton SIST EN 206 in SIST 1026. Najpomembnejša sprememba v novem standardu SIST 1026 je bila uvedba mejnih vrednosti za sestavo betona (vsebnosti veziva in vodocementnega razmerja), ki glede na dejansko izpostavljenost betona v okolju omogočajo ustrezno obvladovanje obstojnosti betona. Upoštevanju in implementaciji mejnih vrednosti za sestavo betona so zavezani vsi certificirani proizvajalci betona – betonarne, s čimer se zagotavlja primerna kakovost betona. Izbira mejnih vrednosti pa je vezana na stopnje, ki jim bo betonska konstrukcija izpostavljena. Tako je ključen korak v procesu načrtovanja betonskih konstrukcij izbira ustreznih stopenj izpostavljenosti konstrukcije v skladu z novima standardoma ter s tem ustreznega betona, kar je naloga projektantov. Ustrezno razumevanje zahtev standardov in dostop do zahtev sta pri tem bistvena za izpolnjevanje standardov.

Pri betonu brez armature ali vgrajenih kovinskih delov: vse vrste izpostavljenosti, razen zmrzovanja/tajanja, abrazije ali kemijskega delovanja. Pri betonu z armaturo ali vgrajenimi kovinskimi deli: zelo suho (r.v. do 35 %)

C12/15

Korozija zaradi karbonatizacije XC Beton, ki vsebuje armaturo ali druge vgrajene kovinske dele, izpostavljen zraku in vlagi XC1

Suho ali trajno mokro: beton znotraj stavb z nizko vlažnostjo ali beton stalno potopljen v vodi v/c ≤ 0,65, C20/25 CEMmin ≥ 260 kg/m3

XC2

Mokro, le redko suho: betonske površine v dolgotrajnem stiku z vodo - npr. mnogi temelji

v/c ≤ 0,60, C25/30 CEMmin ≥ 280 kg/m3, PV-I

XC3

Zmerna vlažnost: beton znotraj stavb z zmerno ali visoko vlažnostjo, zunanji beton, zaščiten pred dežjem

v/c ≤ 0,55, C30/37, CEMmin ≥ 280 kg/m3, PV-I

XC4

Izmenično mokro in suho: površine betona v stiku z vodo, ki ne spadajo v stopnjo izpostavljenosti XC2

v/c ≤ 0,50, C30/37 CEMmin ≥ 300 kg/m3, PV-II

Korozija zaradi kloridov, ki ne izvirajo iz morske vode XD Beton, ki vsebuje armaturo ali druge vgrajene kovinske dele, v stiku z vodo, ki vsebuje kloride, vključno soli za tajanje, ki ne izvirajo iz morske vode XD1

Zmerna vlažnost: betonske površine izpostavljene kloridom, ki jih prenaša zrak

v/c ≤ 0,55, C30/37*, CEMmin ≥ 300 kg/m3, PV-I

XD2

Mokro, le redko suho: beton izpostavljen industrijskim vodam, ki vsebujejo kloride, plavalni bazeni

v/c ≤ 0,55, C30/37* CEMmin ≥ 300 kg/m3, PV-II

XD3

Izmenično mokro in suho: deli mostov, izpostavljeni pršcu, ki vsebuje kloride, krovne plasti vozišč, plošče v parkirnih hišah

v/c ≤ 0,45, C35/45* CEMmin ≥ 320 kg/m3, PV-III

Korozija zaradi kloridov iz morske vode XS Beton, ki vsebuje armaturo ali druge vgrajene kovinske dele, v stiku s kloridi iz morske vode ali z zrakom, ki prenaša soli iz morske vode XS1

Izpostavljeno soli, ki jo prenaša zrak, vendar ne v neposrednem stiku z morsko vodo: konstrukcije blizu obale ali ob njej

v/c ≤ 0,50, C30/37 CEMmin ≥ 300 kg/m3, PV-I

XS2

Trajno potopljeno: deli morskih konstrukcij npr. temelji, stene, stebri opornikov itd.

v/c ≤ 0,45, C35/45 CEMmin ≥ 320 kg/m3, PV-II

XS3

Območja plimovanja, pljuskanja in pršenja: deli morskih konstrukcij - npr. pristaniške ploščadi, stebri, stene itd.

v/c ≤ 0,45, C35/45 CEMmin ≥ 340 kg/m3, PV-III

Zmrzovanje/tajanje s sredstvi za tajanje ali brez njih XF Moker beton izpostavljen znatnemu delovanju izmeničnega zmrzovanja/tajanja XF1

Zmerna nasičenost z vodo brez sredstva za tajanje: navpične betonske površine izpostavljene dežju in zmrzovanju

v/c ≤ 0,55, C30/37 CEMmin ≥ 300 kg/m3, PV-I

XF2

Zmerna nasičenost z vodo, ki vsebuje sredstvo za tajanje: navpične betonske površine konstrukcij na cestah, izpostavljene zmrzovanju in sredstvom za tajanje, ki se prenašajo po zraku

v/c ≤ 0,55, C25/30 CEMmin ≥ 300 kg/m3, PV-I, vsebnost zračnih por ≥ 4 %, OPZT-S10

XF3

Močna nasičenost z vodo brez sredstva za tajanje: vodoravne betonske površine izpostavljene dežju in zmrzovanju

v/c ≤ 0,50, C30/37 CEMmin ≥ 320 kg/m3, PV-II, NOZT-150

XF4

Močna nasičenost z vodo, ki vsebuje sredstva za tajanje, ali z morsko vodo: območje pljuskanja na morskih konstrukcijah, ki so izpostavljene zmrzovanju, betonske površine izpostavljene neposrednemu pršcu, ki vsebuje sredstva za tajanje, in zmrzovanju, krovne plasti na cestah in mostne plošče izpostavljene sredstvom za tajanje

v/c ≤ 0,45, C30/37 CEMmin ≥ 340 kg/m3, PV-II, vsebnost zračnih por ≥ 4 %, OPZT-S25

Opomba: uporaba agregatov z zadovoljivo odpornostjo proti zmrzovanju/tajanju po EN 12620

Kemijsko agresivna okolja XA Beton izpostavljen kemijskemu delovanju naravnih zemljin in talne vode XA1

Malo agresivno kemijsko okolje: beton izpostavljen naravni zemljini in talni vodi v skladu s SIST EN 206:2013 + A1:2016 - preglednica 2

v/c ≤ 0,55, C30/37 CEMmin ≥ 300 kg/m3, PV-I

XA2

Zmerno agresivno kemijsko okolje: beton izpostavljen naravni zemljini in talni vodi v skladu s SIST EN 206:2013 + A1:2016 - preglednica 2

v/c ≤ 0,55, C30/37* CEMmin ≥ 320 kg/m3, PV-I, sulfatno odporni cementi

XA3

Močno agresivno kemijsko okolje: beton izpostavljen naravni zemljini in talni vodi v skladu s SIST EN 206:2013 + A1:2016 - preglednica 2

v/c ≤ 0,55, C35/45* CEMmin ≥ 300 kg/m3, PV-I, sulfatno odporni cementi

Odpornost proti obrabi površine XM XM1

Zmerna obremenitev: nosilni industrijski tlaki za vozila s pnevmatskimi kolesi

v/c ≤ 0,55, C30/37* CEMmin ≥ 320 kg/m3, OO-1

XM2

Močna obremenitev: nosilni industrijski tlaki za viličarje s polnimi gumijastimi kolesi, krovne plasti vozišč za lahko in srednjo prometno obremenitev, konstrukcije v hitro tekoči vodi

v/c ≤ 0,50, C30/37* CEMmin ≥ 340 kg/m3, OO-2

XM3

Zelo močna obremenitev: nosilni industrijski tlaki za viličarje z elastomernimi ali jeklenimi kolesi, krovne plasti vozišč za težko in zelo težko prometno obremenitev, konstrukcije v hitro tekoči vodi, ki nosi pesek

v/c ≤ 0,45, C35/45* CEMmin ≥ 360 kg/m3, OO-3

Opombe/predpostavke: * pri uporabi aeriranega betona in ob označevanju betona tudi s stopnjo izpostavljenosti XF, je trdnostni razred lahko za en razred nižji; ** predpostavljena življenska doba konstrukcije je 50 let (pri večji življenjski dobi znižati v/c za 0,05); *** pri uporabi koncepta k-vrednosti se največje v/c razmerje in najmanjša vsebnost cementa izračunata, kot je prikazano v Mineralni dodatki tipa II v betonu - koncept k - vrednosti

Označevanje projektiranega betona Razred tlačne trdnosti

Stopnje izpostavljenosti

Največja vsebnost klorida

Konsistenca

Deklarirana velikost največjega zrna agregata C25/30 XC1 Cl 0,2 Dmax 16 S3 (zidovi v stanovanjskem objektu) C30/37 XD3/XF4 Cl 0,2 Dmax 22 S4 (robni venci na mostu) C35/45 XS3 Cl 0,2 Dmax 16 S4 (kape pilotov v območju plimovanja)

V Salonitu Anhovo smo vse opisane zahteve standardov pripravili v priročni in strnjeni obliki. V pomoč bo v žepni verziji zgibanke predvsem vsem, ki se z betonom dnevno poklicno ukvarjajo. Na prvi strani je pripravljen pregled proizvodnega programa Salonita Anhovo, na hrbtni strani so podane stopnje izpostavljenosti betonskih konstrukcij in mejne vrednosti za sestavo betona. Dodatno so podani še primeri, kako pravilno označevati projektirani beton, ter posamezne zahteve glede betona v svežem in strjenem stanju. Izdana zgibanka je eden izmed korakov v smeri celovite tehnične podpore in svetovanja našim kupcem. Prvi odzivi naših kupcev potrjujejo, da je taka podpora zelo dobrodošla.

Pri kombinacijah stopenj izpostavljenosti XC in XS oziroma XD se lahko v oznaki betona XC izpusti

Mineralni dodatki tipa II v betonu - koncept k - vrednosti Vodocementno razmerje = voda / (cement + k × mineralni dodatek) k - vrednost za EF pepel skladen z EN 450 - 1 razmerje EF pepel/cement

k - vrednost

CEM I

≤ 0,33

0,4

CEM I ≥ CEMmin/1,132

CEM II/A

≤ 0,25

0,4

CEM II/A ≥ CEMmin/1,10

Pri stopnjah izpostavljenosti XF2, XF3, XF4 se koncept k-vrednosti ne priporoča (SIST 1026:2016) k - vrednost za mikrosiliko razreda 1 skladno z EN 13263 - 1 predpisano v/c razmerje CEM I ali CEM II/A

k - vrednost

≤ 0,45

> 0,45

2, razen za stopnjo izpostavljensoti XC in XF, kjer je k = 1

Masno razmerje mikrosilika/cement ≤ 0,11 Količine cementa se ne sme zmanjšati za več kot 30 kg/m3 pod najmanjšo vsebnost cementa, ki se zahteva za pripadajočo stopnjo izpostavljenosti k - vrednost za mleto granulirano plavžno žlindro (ggbs) skladno z EN 15167 - 1 Za beton, ki vsebuje cement tipov CEM I ali CEM II/A znaša k-vrednost 0,6 Masno razmerje ggbs/cement ≤ 1,0

Konsistenčni razredi Razredi poseda (EN 12350 - 2)

Razredi razleza (EN 12350 - 5)

10 do 40 mm

≤ 340 mm

50 do 90 mm

350 do 410 mm

100 do 150 mm

420 do 480 mm

160 do 210 mm

490 do 550 mm

≥ 220 mm

560 do 620 mm

≥ 630 mm

Največji dovoljeni odklon posameznih rezultatov preskušanja od meje predpisanega razreda poseda v trenutku dostave znaša ± 10 mm oziroma ± 20 mm na začetku praznjenja avtomešalca

Tlačna trdnost - merila za skladnost Razred tlačne trdnosti je klasifikacija, ki vključuje tip betona (normalno težki in težki oz. lahki beton) ter minimalno karakteristično trdnost valja (fck,cyl) in kocke (fck,cube) npr. C30/37 ali LC35/38 fci ≥ (fck - 4) N/mm2

Merilo za posamezen rezultat

fcm ≥ (fck + 4) N/mm2 - začetna proizvodnja

Merilo za srednjo vrednost

fcm ≥ (fck + 1,48 x σ) N/mm2 - stalna proizvodnja

Odpornost proti prodoru vode Dovoljene vrednosti prodora vode s preskusom po SIST EN 12390-8 pri starosti betona najmanj 28 dni in največ 35 dni Stopnja odpornosti proti prodoru vode

Največji povprečni dovoljeni prodor vode na vzorcu (mm)

Največji dovoljeni odklon posameznega preskušanca (mm)

PV - I

+ 15

PV - II

+ 10

PV - III

Zahtevani rezultati pri začetnem preskusu: največ 80 % od dovoljenih mejnih vrednosti

Zgibanka ponuja tudi kontakte za vsa vprašanja, povezana s cementi in njihovo uporabo v betonu. Vsebino zgibanke si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.salonit.si, lahko pa jo dobite tudi na odpremnem terminalu Salonita Anhovo.

najmanjša zahtevana količina cementa

Tehnična podpora: Sašo Seljak razvojnik T 05 39 21 518 E saso.seljak@salonit.si

Prodaja betona: Metod Mrzlikar laboratorijski tehnolog T 05 39 21 522 E metod.mrzlikar@salonit.si

Rokava d.o.o. Dekani 3/c, 6271 Dekani T 05 66 32 663 E rokava@rokava.si

Gradnja hotela InterContinental v Ljubljani je bila končana v letu 2017. Je prvi hotel s petimi zvezdicami v našem glavnem mestu, s stekleno fasado, ki nudi čudovite poglede na Ljubljano in okolico. Hotel, katerega investitor je bila srbska družba Delta Holding, ima skupaj 26 etaž, to je 4 kletne, pritličje in 21 nadstropij. To je postavljalo izzive tudi glede kakovosti vgrajenega betona. V ponos nam je, da smo bili del te zgodbe. Srbska družba Delta je leta 2015 kupila gradbeno jamo v križišču Tivolske in Slovenske ulice v Ljubljani. Vsi smo se spraševali, kakšni bodo njihovi načrti na tako eminentni lokaciji. Izkazalo se je, da bo tu v samo par letih nastala izjemno zahtevna gradnja, na katero bomo vsi udeleženi ponosni. Tudi Salonit Anhovo kot dobavitelj cementa za celoten sklop gradnje.

V hotelu je tudi vidni beton iz cementa Salonita Anhovo

Izvedba gradnje hotela je bila zaupana podjetju CGP Novo mesto, proizvodnja betona pa podjetju Beton-trade iz Ljubljane, ki mu je glavni izvajalec dobavil cement iz svoje pogodbe. Gradnja se je začela februarja 2016 in zaključila junija 2017. Slabih 16 mesecev je potreboval CGP Novo mesto, da je dokončal zahtevno armiranobetonsko konstrukcijo zgradbe, ki obsega 4 nadstropja v kleti in 21 nadstropij v višino. Višina objekta nad nivojem je 81,50 m in postavlja hotel na drugo mesto v Sloveniji za tovrstne stavbe (najvišja stavba je Kristalna palača v BTC z 89 metri). Po izvirni arhitekturi in zahtevnosti gradnje nedvomno izstopa in se s ponosom lahko postavi ob bok Ljubljanskemu nebotičniku, zgrajenemu leta 1933, ki je dolga leta imel primat najvišjega objekta v srednji Evropi. Celotna gradnja je potekala na zelo omejeni površini, ki je bila gradbincem na razpolago, saj je gradbena jama zajemala celotno predvideno površino med že obstoječim objektom in ulicami, ki so omejevale dostopnost in samo izvajanje gradnje. Ledino so člani gradbene skupine orali tudi z načinom gradnje, saj so v spodnjih etažah že pričeli s finalnimi deli, ko je pet etaž višje še potekala normalna gradnja armiranobetonske konstrukcije.

Prvi s petimi zvezdicami v Ljubljani

Gradnja je predstavljala velik tehnološki pa tudi logistični izziv, saj je hotel umeščen med dve izmed neprometnejših cest in že obstoječo stavbo.

Osnovni podatki o gradnji V Hotel je bilo vgrajenih približno 13.000 m3 betona najvišjih trdnostnih razredov od tega skoraj 3.000 m3 v temelje: Beton C30/37 cca 49%, Beton C35/45 cca 14%, Beton C40/50 cca 11%, Beton C50/60 cca 12%, Beton C60/75 cca 14% (vir: Gradbeni vestnik, Julij 2017) Salonit Anhovo pa je v ta namen dobavil približno 6.000 ton cementov Ultrasal 52,5R in Special 42,5R, cementa najvišjega kakovostnega razreda. Celoten objekt meri približno 18.000 m2 vseh površin. V hotelu je 165 sob, predsedniški apartma, dve banketni dvorani, več konferenčnih dvoran, wellness z bazenom s pogledom na Ljubljanski grad, fitnesom ter v 21. nadstropju prestižna restavracija s panoramskim razgledom na celotno Ljubljano. Naložba je vredna približno 42 mio €.

Uradna otvoritev je bila 27. septembra letos. Hotel je prvi v Ljubljani, ki dosega standarde za hotel s petimi zvezdicami. Nad hrano v ekskluzivni restavraciji bo bdel Alfredo Russo – lastnik restavracije Dolce Stil Novo pri Torinu, ki se tudi ponaša z Michelinovo zvezdico. V hotelu bo 115 zaposlenih. S tem so Ljubljani dostopne tudi najzahtevnejše kategorije obiskovalcev, ki so vajeni storitev in standardov elitnih hotelskih verig po svetu.

Oblikovanje s slovenskim pridihom Studio Wright Associates je pri oblikovanju notranjosti želel doseči čim večjo povezanost z lokalno kulturo in kot dekoracijo uporabil stilizirane tradicionalne slovenske vezenine – nagelj, na stenah razstavo umetniških del slovenskih avtorjev, ter poimenovanje dvoran po Emoni in božanstvih, ki so jih častili v območju sedanje prestolnice. Objekt je v ponos celotnemu slovenskemu gradbenemu sektorju, ki je ponovno dokazal, da je navkljub pretekli krizi uspel dokončati izredno zahteven projekt v zastavljenih ciljih. In k doseganju teh ciljev so pripomogli tudi naši cementi najvišjih kakovosti. Naš list

28/2017

Evropski dnevi mineralov 2017

PROIZVODNJA IN OKOLJE

PRILOGA

Kakovost zraka v letu 2016 Okoljska ekipa - Salonit Anhovo Agencija RS za okolje je izdala poročilo o kakovosti zunanjega zraka v letu 2016 v Sloveniji (Vir: ARSO, Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2016, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, november 2017). V poročilu so zajeti podatki za različne kraje po Sloveniji, ki prikazujejo gibanje koncentracij delcev PM10 ter števila prekoračitev dnevne mejne vrednosti v enem letu. Prikazani so tudi rezultati meritev delcev PM10, ki potekajo v okviru merilne mreže, ki jo vzdržujemo v Salonitu Anhovo, na dveh merilnih mestih – Gorenje Polje in Morsko. Mejne vrednosti za delce PM10 so: • dnevna mejna vrednost koncentracije 50 µg/m3, • letna mejna vrednost koncentracije 40 µg/m3, • število dovoljenih preseganj dnevne mejne vrednosti na leto je 35. Priporočena letna povprečna koncentracija s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je 20 µg/m3. V poročilu navajajo, da epidemiološke študije kažejo, da imajo lahko prav delci najbolj negativen vpliv na zdravje in ugotavljajo, da so se letni izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) v primerjavi z letom 2000 zmanjšali za 14 %. Glavni vir delcev je izgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2015 prispevala kar 69 %. Onesnaženost z delci je bolj izrazita v zimski (kurilni) sezoni. Kot je razvidno iz podatkov, so bile koncentracije delcev PM10 na merilnih mestih Morsko in Gorenje Polje nižje od koncentracij v urbanih okoljih. Letne mejne vrednosti niso bile v obdobju izvajanja meritev 2007 – 2016 nikoli presežene, ravno tako ni bilo preseženo število dovoljenih preseganj dnevne mejne vrednosti na leto. Skozi leta je opazen trend upadanja povprečnih letnih koncentracij delcev PM10.

Vir: ARSO http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Porocilo_2016.pdf

Celotno poročilo je objavljeno tudi na spletni strani ARSO, pod zavihkoma zrak, letna poročila.

Slika (v poročilu slika 4.2): Izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji za leto 2015.

Naš list

28/2017

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

Evropski dnevi mineralov 2017

PRILOGA

Dnevi odprtih vrat 2017, Evropski dnevi mineralov 2017 in informativni dnevi za zaposlene

Avtomatizacija procesne kontrole z robotom

Nato smo se sprehodili do laboratorija, ki se nahaja v pritličju upravne stavbe Salonita Anhovo, kjer smo si ogledali nov avtomatski laboratorij procesne kontrole z industrijskim robotom. Več o samem projektu si lahko preberete v posebnem prispevku Avtomatizacija procesne kontrole. Prav za ogled industrijskega robota je bilo med obiskovalci, tudi tistimi najmlajšimi, največ zanimanja.

V družbi Salonit Anhovo so 22. in 23. septembra potekali Dnevi odprtih vrat 2017, ki so se tokrat prepletali z dogodki ob Evropskih dnevih mineralov 2017. Obiskalo nas je preko 100 obiskovalcev. Vsebine, ki smo jih pripravili za zunanje obiskovalce, pa smo v tednu pred in po dogodku predstavili tudi zaposlenim skupine Salonit v okviru informativnih dni za zaposlene.

Letos smo prvič združili Dneve odprtih vrat, Evropske dneve mineralov in informativne dneve za zaposlene. Vsebine so se namreč precej prepletale in dopolnjevale. Ko smo razmišljali o idejah, ki bi jih želeli predstaviti na letošnjih Dnevih odprtih vrat, po dveh predhodnih letih, ki smo jih v celoti posvetili ekološkim temam, se je ideja zelo hitro izkristalizirala. Predstavili bomo letošnjo največjo pridobitev celovito avtomatizacijo procesne kontrole z industrijskim robotom v laboratoriju. V okviru Evropskih dnevov mineralov pa spoznavamo minerale in njihov pomen v našem življenju in v industrijskih procesih. In ravno procesna kontrola nam pomaga prepoznavati in določevati minerale skozi celoten tehnološki proces: od surovin v kamnolomu, do cementa in betona, v katerega je le-ta vgrajen. Ustrezna kontrola kakovosti je ključnega pomena za proizvodnjo kakovostnega cementa. Hiter in učinkovit vpogled v sestavo nam omogočajo različni načini vzorčenja in analitski postopki, ki so v tem letu s celovito avtomatizacijo procesne kontrole doživeli bistveno spremembo.

Uvodni film

Obiskovalce in zaposlene smo najprej sprejeli v učilnici upravne stavbe, kjer smo jim vsebino dogodka predstavili s kratkim uvodnim filmom OD KAMNINE DO CEMENTA.

Obiskali so nas člani društva AMD Tolmin, sekcija Avtokareta. Svoje jeklene konjičke so postavili na ogled pred upravno stavbo Salonita Anhovo.

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

Evropski dnevi mineralov 2017

PRILOGA Vzpon na izmenjevalnik toplote

Ponudili smo tudi možnost vzpona na izmenjevalnik toplote, od koder je lep razgled na okoliške vasi, bližnji kamnolom ter celoten industrijski kompleks. Nekaj udeležencev je to možnost tudi izkoristilo.

PRILOGA Kamolom Lastivnica

V drugem delu dogodka smo se z avtobusi zapeljali na ogled učne poti v opuščenem kamnolomu Lastivnica. Vožnjo z avtobusom smo izkoristil za razlago zgodbe o urejanju kamnoloma Lastivnica. V kamnolomu so sledile razlage ob pojasnjevalnih panojih in razstavnih eksponatih, za zaključek pa smo se sprehodili po novo urejeni poti ob flišnem profilu vse do slapa Mednik. Imeli smo srečo, da nam je bilo vreme vse dneve ogledov naklonjeno. Prihod v Lastivnico s čudovito urejeno učno potjo je bil pravi užitek v naravi. Marsikdo je izjavil, da bi to lokacijo lahko imeli kot sprostitveno točko, kjer si človek nabere energijo.

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

Evropski dnevi mineralov 2017

PRILOGA

Zaključno druženje

Poleg nadaljnjega urejanja kamnoloma smo se v zadnjem letu povezali z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, območna enota Nova Gorica in v sodelovanju z ga. Martino Stupar in ga. Tanjo Lukežič našo učno pot dopolnili s posebno pojasnjevalno tablo Anhovo – Lastivnica – flišni profil. Flišni profil v kamnolomu smo tako obeležili kot geološko naravno vrednoto lokalnega pomena. Na tabli so predstavljene različne vrste kamnin, ki so prisotne v kamnolomu, način njihovega nastanka in fosili, ki se v njih nahajajo.

Po zaključku ogledov smo obiskovalce in zaposlene pogostili v recepciji upravne stavbe, kjer smo lahko poklepetali v sproščenem vzdušju. Pred odhodom domov pa smo jih prosili, da nam izpolnijo kratko anketo ter nam tako zaupajo svoje vtise, mnenja, predloge in pripombe o izvedbi in vsebinah dogodka. Odgovori nam bodo v pomoč pri izboljšanju in načrtovanju nadaljnjih projektov.

Pojasnjevalno tablo o geološki naravni vrednoti so otvorili direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave dr. Darij Krajčič, župan Občine Kanal ob Soči Andrej Maffi in član uprave Salonita Anhovo dr. Tomaž Vuk. Več o pomenu geološke dediščine pa nam je povedala ga. Martina Stupar iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, območna enota Nova Gorica. Za kulturni program so poskrbeli glasbeniki iz glasbene šole Deskle.

ZANIMIVOSTI Kaj so naravne vrednote?

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vreden pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava. (Vir: http://www.arso.gov.si/narava/naravne%20vrednote/)

Po odkritju table Anhovo – Lastivnica – flišni profil je sledil voden ogled učne poti, sprehod po novo urejeni poti ob celotnem profilu Lastivnica vse do slapa Mednik.

Analiza ankete za obiskovalce

Odzivi na dogodke so zelo pozitivni. Velika večina ima pozitivno mnenje o družbi Salonit Anhovo. Večina obiskovalcev je bila zelo zadovoljnih z ogledi in s predstavljenimi novostmi. Zelo pozitivno so ocenili tudi to, da se investira v izboljšave proizvodnega procesa.

Druženje smo nato zaključili z manjšo pogostitvijo in izmenjavo vtisov.

Analiza ankete za zaposlene

Tudi odzivi zaposlenih so bili podobni. Splošno mnenje o družbi Salonit Anhovo je pozitivno; velika večina pozitivno sprejema investiranje v izboljšave. Zelo so bili zadovoljni z ogledi in s predstavljenimi novostmi. Obiskovalci in zaposleni, ki so se udeležili dogodkov, so pohvalili Dneve odprtih vrat in Evropske dneve mineralov, v okviru katerih smo uredili učno pot v Lastivnici. To nam daje zagon, da take dogodke organiziramo tudi v prihodnje.

Osrednji dogodek letošnji Evropskih dnevov mineralov 2017 in Dnevov odprtih vrat 2017 je bilo odkritje pojasnjevalne table o geološki naravni vrednoti, ki ga vključili tudi v sklop dogodkov ob Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine 2017. Odkritje pojasnjevalne table je potekalo v soboto 23. septembra ob 14. uri.

Kamnolom Lastivnica leži na levem bregu reke Soče med kamnolomoma Deskle in Perunk. V tem kamnolomu je potekalo pridobivanje surovine za proizvodnjo cementa do leta 1989. Zaradi svojega edinstvenega paleocenskega flišnega profila je leta 2004 pridobil varstveni status geološke naravne vrednote lokalnega pomena.

»Danes odpiramo eno lepo zgodbo, učilnico v naravi, in jaz sem navdušen nad tem, kar sem videl, ko sem prišel sem gor. Če gre gospodarstvu dobro, se da tudi na področju kulture in ohranjanja narave nekaj narediti.

Kamnolom Lastivnica: Odkritje pojasnjevalne table o geološki naravni vrednoti

Zgodba o kamnolomu Lastivnica

Zelo smo bili veseli in počaščeni, da se nam je na dogodku pridružil tudi dr. Darij Krajčič, direktor ZRSVN; na tem mestu bi želeli predstaviti par utrinkov iz njegovega govora:

V letu 2015, ko smo se v družbi Salonit Anhovo prvič pridružil projektu Evropski dnevi mineralov, smo začeli z urejanjem učne poti v opuščenem kamnolomu Lastivnica z naslovom Raziskujmo minerale v cementni industriji. Pot smo zasnovali tako, da obiskovalci s pomočjo pojasnjevalnih panojev izvedo več o mineralih, nastanku Soške doline, geologiji v kamnolomih cementarne Salonit Anhovo, delu v kamnolomih nekoč in danes, tehnologiji proizvodnje cementa, mineralih (prisotnih) v surovini, klinkerju in cementnem kamnu ter življenjskem ciklu betona in njegovi uporabi v krožnem gospodarstvu.

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

Cementarna Anhovo dela cement in to iz tega kamna tu zadaj. Ko cement potrosimo med nek mineral, gramoz ali nek drug mineral, nastane breča, umeten konglomerat, skratka nekaj trdega. Meni se to zdi čudež, da iz tega kamna narediš beton. Druga dobra lastnost podjetja Anhovo je tudi to, da zna gume, odpadna olja pa še kaj drugega uporabiti za gorivo. Mi, ko proizvajamo odpadke in ko to damo nekam v kanto, mislimo, da to kar nekako izgine. Ni res, mi smo to komaj dali nekam na stran, nekdo mora to znat predelat, reciklirat in to na način, da ne škodi okolju. Jaz mislim, da Salonit Anhovo to zna. Če damo zraven še zaposlovanje, prispevek k bruto družbenemu proizvodu, lahko govorimo o družbeno koristnem podjetju. In ena od teh družbenih koristi je tu danes pred nami.« Čast je biti del velikega evropskega dogajanja. Več o dogodku si lahko ogledate na spletni strani www.salonit.si.

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

Kaj so Dnevi evropske kulturne dediščine?

Dnevi evropske kulturne dediščine imajo namen spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine ter javnosti predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini, o bogastvu in raznolikosti Evrope. Potekajo vsak leto septembra in predstavljajo najbolj prepoznavno akcijo pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije na področju kulture, saj privabijo k sodelovanju 50 držav, 6.000 mest in 30.000 kulturnih spomenikov ter imajo več kot 20 milijonov obiskovalcev. (Vir: brošura Voda - od mita do arhitekture, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2017)

Kaj so Evropski dnevi mineralov?

Evropski dnevi mineralov so bili prvič organizirani leta 2007 na pobudo Evropskega mineralnega sektorja. Od takrat naprej, vsaki dve leti, pridruženi kamnolomi in tovarne za en vikend odprejo svoja vrata. Namen projekta je tako približati svet mineralov širši javnosti, predvsem družinam, mladim in otrokom. Projekt je bil podprt tudi s strani Evropske komisije kot zelo dober način ozaveščanja ljudi o vlogi mineralnih surovin v vsakdanjem življenju ter o pomenu za evropsko gospodarstvo. (http://www.mineralsday.eu/)

Evropski dnevi mineralov 2017

PRILOGA

PRILOGA Novosti na učni poti Raziskujmo minerale v cementi industriji v kamnolomu Lastivnica

Že ob zaključku prvih Evropskih dnevov mineralov v letu 2015 smo si zastavili jasne cilje, kako želimo nadaljevati. In danes, dve leti po tem, z veseljem ugotavljamo, da smo te cilje v celoti dosegli. Vsebino učne poti smo dopolnili še s tremi pojasnjevalnimi panoji z naslovom Anhovo – Lastivnica – flišni profil, Minerali ter Življenjski cikel betona in njegova uporaba v krožnem gospodarstvu. Postavili smo tudi litološki stolpec, v katerem so prikazane plasti kamnin v naših kamnolomih. Na osrednjem platoju kamnoloma Lastivnica smo postavili betonsko klop, s katero smo želeli predstaviti lastnosti in možnosti betona. Pa tudi utrujen sprehajalec na njej lahko počije. Tik pred letošnjim dogodkom nam je uspelo, kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram, urediti sprehajalno pot ob celotnem zaščitenem flišnem profilu vse do slapa Mednik. Verjamemo, da bodo sprehodi po tej poti zelo prijetni in sproščujoči.

Urejena sprehajalna pot ob celotnem zaščitenem flišnem profilu kamnoloma Lastivnica do slapa Mednik

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

PRILOGA

MINERALI

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

Evropski dnevi mineralov 2017

PRILOGA

PRILOGA LITOLOŠKI STOLPEC Litološki stolpec je idealizirani prikaz zaporedja in izgleda geoloških plasti obravnavanega območja.

Zmrzovanje / tajanje (s sredstvi za tajanje in brez njih)

Fizikalni

Obraba

vzroki

površine

Napad na strukturo betona

Alkalno agregatna reakcija

VZROKI PROPADANJA BETONA

PROPADANJE BETONA

Kemijski napad (sulfatna korozija, kislinska korozija,...)

Kemijski

vzroki

Korozija zaradi kloridov

Napad na armaturo

Korozija zaradi karbonatizacije

Ciklotema

Interna oznaka kamnine

Opis

Perunk

FP, LP, MP TP AP BP LABP

Posebnost te cikloteme je ogromen olistolit, ki se nahaja v enoti FP. Glede sedimentacijskega nastanka in zaporedja kamnin je ciklotema podobna starejšim, ki ležijo pod njo. Cikoteme se med seboj razlikujejo predvsem po debelini.

Podbrdo

PdB oz. BT FR AD

Rodež

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

Njena celotna debelina znaša do okoli 30 m. Zaporedje kremenovih peščenjakov, laporovcev ter apnenčevih peščenjakov in breč, ki so jih prinašale reke, morski tokovi in manjši stranski plazovi. Ponekod so opazne sedimentacijske strukture – tokovne laminacije. Predstavlja zaključek glavnega dogodka (plazu) v ciklotemi. Vsebnost CaCO3 je 50-75 % in je idealen za proizvodnjo cementnega klinkerja. Sivomodre plasti laporja debeline do 65 m. Enakomeren prehod laporja iz bolj grobega spodaj v finejšega zgoraj.

AL BR

Breče in grobozrnati peščenjaki predstavljajo ostrorobi karbonatni delci, ki izvirajo iz območja današnjih Alp in so medsebojno povezani z muljem starejših erodiranih plasti.

LABR

Laporno apnenčeva breča predstavlja sloj debeline okoli 400 m. Zgrajena je iz blokov kamnin, ki jih je plaz odtrgal iz podlage. Bloke, večje od 10 m, imenujemo OLISTOLITI in so v okolici Anhovega večinoma kredne starosti.

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

Evropski dnevi mineralov 2017

PRILOGA

Intervju z dr. Darijem Krajčičem, direktorjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Ob obisku na odkritju pojasnjevalne table o geološki naravni vrednoti smo z direktorjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave pripravili tudi kratek pogovor.

drugih deležnikov. Narave ne populariziramo kot telovadnice, temu so namenjeni fitnes centri, ampak kot mesto sprostitve, miru in doživljanja. Poudarjamo pristen stik z naravo, ne njeno izkoriščanje. Poudarjamo mir, opazovanje, zlitje z naravnimi procesi. Zakaj? Ker smo prepričani, da sodobna družba oblikuje človeka, ki je tuj njegovi izvorni naravi. V doživljanju narave iščemo ponoven stik z njo in tako tudi s samim seboj.« Zakaj je pri varstvu narave pomembno sodelovanje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave z gospodarstvom? »Izvorno zato, ker je dolgoročno in vzdržno le tako gospodarstvo, ki naravo in naravne procese spoštuje, vse drugo so stranpota, ki lahko dajejo kratkoročno odlične rezultate, dolgoročno pa uničujejo, na koncu tudi človeka. Ne samo fizično, tudi psihično, družinsko ipd. Sodelovanje z gospodarstvom je potrebno zato, ker naravovarstveno ozaveščen gospodarstvenik v ohranjanju narave in s tem v našem delu ne bo videl ovire, ampak na eni strani opozorilo (ej, ne lomi ga po nepotrebnem!), na drugi strani pa tudi priložnost za svoj razvoj. Dejstvo pa je, dokler bo razvojna paradigma temeljila na stalni rasti, pa naj bo ta modra, pametna, zelena, rjava ali siva (vse možne olepševalne pridevnike smo že uporabili!), bo to šlo na račun narave. Naloga našega Zavoda pri tem je, da je škoda v naravi čim manjša.«

Prosili bi vas, da nam na kratko predstavite delo Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. »Zavod RS za varstvo narave je strokovna organizacija s področja ohranjanja narave. Okvir delovanja določa Zakon o ohranjanju narave. Ohranjanje narave v Sloveniji temelji na dveh stebrih: na varstvu naravnih vrednot in na varstvu biodiverzitete. Obseg naših nalog je raznolik, z investitorji se največkrat srečamo v postopkih umeščanja objektov v prostor. Drugo srečevalno torišče so interpretacije zlasti vrednejših delov narave (naravnih vrednot in biodiverzitete) različnim deležnikom. Tako smo se srečali tudi s Salonitom Anhovo. Vsa naša dejavnost pa temelji na vrednotenju delov narave. Na podlagi strokovnega vrednotenja oblikujemo naravovarstvena stališča do različnih posegov in ravnanj v naravi pa tudi do 14

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

Opuščeni kamnolom Lastivnica so kot geološko naravno vrednoto lokalnega pomena prepoznali sodelavci Salonita Anhovo v sodelovanju s sodelavci Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, območna enota Nova Gorica. Kako poteka postopek za razglasitev naravne vrednote lokalnega pomena? »Postopek se začne z vrednotenjem dela narave, ki ga opravi naš Zavod. Če del narave, v našem primeru kamnolom Lastivnica, zadosti merilom vrednotenja, ga opredelimo za naravno vrednoto in mu določimo zvrst (geološka, geomorfološka itd.). Če se pojav uvrsti v tretjino najbolj izjemnih, ga opredelimo kot naravno vrednoto državnega pomena, sicer pa lokalnega. Pa da ne boste mislili, da je naravna vrednota lokalnega pomena kaj manj imenitna! Praksa kaže, da je najimenitnejša tista, s katero se poistovetijo ljudje oziroma lokalno okolje. Ti potem z njo tudi najbolj odgovorno ravnajo. No, ko pojav ovrednotimo, predlog za razglasitev naravne vrednote pošljemo na resorno ministrstvo (danes je to Ministrstvo za okolje in prostor), ki pripravi ustrezen pravilnik. Pred sprejetjem pravilnika ministrstvo opravi še javno posvetovanje z občino. Zatem minister izda ustrezen pravilnik in nova naravna vrednota je tu!«

Evropski dnevi mineralov 2017

PRILOGA Nekoliko posebno je v tem primeru sodelovanje gospodarske družbe, ki vlaga v varstvo naravne vrednote, in Zavoda za varstvo narave. Kako je potekalo sodelovanje? Kako so ga videli vaši sodelavci v Zavodu za varstvo narave Nova Gorica? »Moji sodelavci so sodelovanje ocenili kot odlično in to že od samega začetka. Dobro je bilo sodelovanje tako pri strokovnih vprašanjih kot tudi kasneje pri interpretaciji in oblikovanju samega prostora. Profil je bil vzorno očiščen, saj le tako lahko kakovostno prikažemo pojav.« Zakaj je pomemben status geoloških naravnih vrednot lokalnega pomena in njihovo ohranjanje? »Na naših delavnicah z otroki se je pokazalo, da je kamen različnih oblik, velikosti, barve,… zelo dobro sprejet. To kaže, da je povezava med človekom in kamnom globoko usidrana. To povezavo z odraščanjem in oddaljevanjem od narave večina ljudi izgubi, nekateri jo pa ohranijo, v manjšem merilu pa poglobijo (nekateri se odločijo celo za študij geologije! ☺).

NA OBISKU Z razglasitvijo, označitvijo in ohranjanjem ljudem približamo naravne geološke pojave, ki so res neverjetni. Niso le vulkani, kot morda najbolj slikovit geološki pojav, silno imenitni, zelo imeniten je tudi nastanek kamnin v kamnolomu Lastivnica. Kar povzpnite se gor, pa boste prebrali, doživeli in videli! Zlasti se mi zdi lepo, da je za objekt poskrbelo podjetje, ki živi od geologije. S tem kaže svojo podobo na eni strani kulturnega odnosa do svoje surovine in na drugi strani družbeno koristnega podjetja.« Ob otvoritvi pojasnjevalne table ste si ogledali tudi cementarno Salonit Anhovo. Kakšni so vaši vtisi? »Ma jaz uživam ob ogledu proizvodnih procesov. Pri tem sem poleg tehnologije pozoren zlasti na red, čistočo, urejenost znotraj ograje. Zanimajo me ljudje, njihov način razlaganja, so sproščeni ali zaprti. Kako sodelujejo z lokalnim okoljem, kako ravnajo s sodelavci, ali zaposlujejo ipd. Kako ustvarjajo dobiček, ki je glavni cilj vsakega podjetja. Ali na kulturen ali vulgaren način. Zlasti me vedno bolj vznemirja odnos do delavcev,

ki so ključni za doseganje dobička. Zanima me, kaj podjetje sporoča v naravno in socialno okolje, v katerem deluje, kako je z emisijami. No, seveda kratek obisk ni mogel prikazati vseh detajlov. Tudi emisije so po zagotovilih znotraj dopustnih meja. Jaz sem bil nad prikazanim pač navdušen!«

Veleposlanik Italije Uredništvo - Salonit Anhovo Z Veleposlanikom Italije v Ljubljani Paolom Trichilom smo se srečali že pred časom. Letos pa mu je uspelo, da nas je obiskal tudi v Salonitu Anhovo. Z italijanskimi partnerji zelo dobro sodelujemo na področju proizvodnje, prodaje in okolja. Zato nas posebej veseli, da si je lahko Veleposlanik vzel čas za obisk in se prepričal o delu cementarne ter o dobrih odnosih v širši regiji.

Povezovanje generacij Radoš Kuk – Salonit Anhovo Pred 40 leti je bil inženir Heinz Peter Kruger približno tri tedne v Salonitu Anhovo komisar za motor pogona peči. Ker je bil motor skladiščen zunaj, se je zmočil, zato je bil med drugim odgovoren tudi, da se je motor pred montažo pravilno posušil. Delal je pri podjetju BBC – današnjem ABB. Letos poleti sta z ženo dopustovala v Sloveniji in sta se ob tem oglasila tudi v Salonitu Anhovo. Prijeten obisk je dopolnilo tudi srečanje z našim sodelavcem Edijem Jugom, ki se je inženirja spomnil še iz časov, ko je v Salonit Anhovo prišel službeno.

Avtorice priloge: Mateja Čubej, Tereza Pahor, Lojzka Reščič Salonit Anhovo

Organizatorji letošnjih Dnevov odprtih vrat in Evropskih dnevov mineralov se zahvaljujemo vsem udeležencem, ki ste se odzvali našemu povabilu in nas počastili s svojim prihodom. Hvala tudi zaposlenim, ker ste izkazali navdušenje nad organizacijo dogodka in urejenostjo učne poti v kamnolomu Lastivnica. Obenem pa gre pohvala za organizacijo celotni ekipi, ki je svoje delo odlično izpeljala. Več o dogodku, vključno s fotogalerijo, si lahko ogledate na spletni strani www.salonit.si.

Srečanje Veleposlanika Italije Paola Trichile s predsednikom uprave Salonita Anhovo Julijanom Fortunatom

Inženir Heinz Peter Krüger na obisku

Naš list

DNEVI ODPRTIH VRAT 2017

28/2017

NA OBISKU

Študentje na celodnevni delavnici v Salonitu Anhovo

Dravske elektrarne Maribor

Lojzka Reščič - Salonit Anhovo

Lojzka Reščič - Salonit Anhovo Konec oktobra 2017 so nas obiskali sodelavci Gradbene službe iz Dravskih elektrarn Maribor (DEM), z vodjo službe Vladimirjem Krajcarjem. Spremljal jih je je dr. Jakob Šušteršič, predsednik Združenja za beton Slovenije. Ogledali so si proizvodnjo in se povzpeli na vrh izmenjevalca, član uprave Salonita Anhovo dr. Tomaž Vuk pa jim je predstavil strategijo cementarne.

V Salonitu Anhovo smo 23. novembra 2017 na celodnevni delavnici gostili štiri študente Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, smer Vodarstvo in okoljski inženiring. Obisk je potekal pod mentorstvom prof. dr. Violete Bokan Bosiljkov, ki tudi sicer redno vodi študente na ekskurzijo v našo cementarno, saj se tu seznanijo s proizvodnjo enega osnovnih gradbenih materialov. Program delavnice je vključeval uvodno predstavitev z osnovnimi podatki o podjetju, o uporabi odpadkov za gorivo v cementarni ter predstavitev okoljskega monitoringa. Sledil je ogled emisijske postaje in cementarne s poudarki na doziranju odpadkov ter odvzemu vzorcev le-teh. Nato je sledilo delo v laboratoriju, kjer so se spoznali s postopki analiz naših materialov in tudi odpadkov. Tako smo jim lahko celovito predstavili nadzor nad kakovostjo naših proizvodov. Ob takih dogodkih si želimo tudi povratne informacije naših gostov, zato smo jim zastavili par vprašanj. Štirje udeleženci delavnice, ki so prišli iz Gorenjske, Dolenjske, Ljubljane in zamejstva, so skupaj s profesorico pripravili odgovore, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. 1. Kakšni so vaši vtisi o delavnici v Salonitu Anhovo, ali ste dobili uporabne informacije? »Najprej bi se želeli zahvaliti za pripravljenost strokovnjakov Salonita Anhovo, da so posebej za nas organizirali delavnico. Že uvodna predstavitev, v okviru katere smo spoznali vplive na okolje v cementarni, nadzor z ustreznimi meritvami ter ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, je vzbudila naše zanimanje. Sledil je ogled proizvodnje cementnega klinkerja - s poudarkom na uporabi sekundarnih energentov. Ker smo proizvodnjo cementa spoznali že v prvem letniku študija, nam je bil zanimiv pogled na proizvodnjo z vidika zmanjševanja porabe fosilnih goriv in njihovo nadomeščanje z alternativnimi gorivi, predvsem z 2D in 3D gorivom. Na koncu smo prisostvovali izvajanju preiskav 38 22

Naš list

28/2017

v laboratoriju na vzorcih alternativnih goriv, surovinske moke in cementnega klinkerja. Ta del delavnice nam je jasno pokazal, kako pomembna je sprotna analiza teh vzorcev za optimalno delovanje proizvodnje, minimiziranje emisij in optimalno kvaliteto samega proizvoda – cementnega klinkerja.«

Ogledali so si pripravo in dozacijo 3D odpadkov

2. Ali ocenjujete, da ste dovolj seznanjeni s področjem ravnanja z odpadki v Sloveniji? »Smo študentje Vodarstva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Pomemben del vsebin študija je posvečen krožnemu gospodarstvu in ravnanju z odpadki. Zato menimo, da smo dovolj seznanjeni s področjem ravnanja z odpadki. V Salonit Anhovo smo prišli v okviru predmeta Gospodarjenje s sekundarnimi in odpadnimi snovmi, kjer je poudarek na trdnih sekundarnih surovinah in odpadkih. Vendar se tudi kot posamezniki, prebivalci Slovenije, zavedamo pomembnosti ustreznega ravnanja z odpadki. Veseli nas, da smo Slovenci na področju recikliranja in pri zmanjševanju deleža odpadkov, odloženih na odlagališča, med najuspešnejšimi v Evropi.« 3. Ali se vam energetska uporaba odpadkov v cementarni, glede na predstavljeno, zdi ustrezna in primerna? »Energetska uporaba odpadkov v cementarni se nam zdi primeren pristop za zmanjšanje količine odpadkov, ki jih ne moremo ponovno uporabiti ali reciklirati. Zaradi specifičnosti proizvodnega procesa v cementarni in vseh izboljšav, ki ste jih vpeljali v Salonitu Anhovo, je celoten proces nadzorovan in usmerjen

Zanimali so jih tudi naši cementi

v stalno nižanje emisij v okolje. Poleg tega menimo, da je zelo dobro, da ima lokalna skupnost ves čas dostop do rezultatov meritev emisij v cementarni.« 4. Kako vidite svoji vlogo oz. kako bi se lahko glede na smer izobraževanja vključili v problematiko reševanja odpadkov ? »Kot inženirji s področja vodarstva in okoljskega inženirstva bomo največjo pozornost posvetili preprečevanju nastajanja odpadkov. Na področju krožnega gospodarstva bomo usposobljeni za kritično presojo primernosti vključevanja sekundarnih surovin v gradbene proizvode, pri čemer bomo prednostno zagotavljali zdravo

In še fotografija za spomin pod pečjo

bivalno okolje in dolgo življenjsko dobo stavb in infrastrukturnih objektov. Znanje in kompetence, ki jih bomo pridobili, so ustrezne tudi za delo v komunalnih podjetjih in centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki.«

Ob zaključku tega članka bi povzela, da smo vedno zadovoljni ob takih obiskih, da z veseljem predstavljamo našo dejavnost in naš trud na vseh področjih. In seveda smo veseli tudi pozitivnih odzivov, še posebno takega, kot je bil odziv profesorice. Prof. dr. Violete Bokan Bosiljkov: »Vsakič, ko sem pri vas, je kaj novega. Kot da vzporedno s proizvodnjo izvajate še stalne raziskave za optimizacijo rešitev. Res fascinantno!«

Naš list

28/2017

SKUPINA

Okrepljena Rokava d.o.o. Lojzka Reščič - Salonit Anhovo Gregor Jenko že dve leti in pol leti vodi družbo Rokava, d.o.o. V tem obdobju si je pridobil številne izkušnje in uvedel vrsto sprememb. S pomočjo sodelavcev uspešno izpolnjuje zastavljene cilje. Za Naš list smo direktorja temeljito izprašali, tako da smo bolje spoznali njega, kot tudi sodelavce Rokave, d.o.o. in delovanje družbe.

S kakšnimi izzivi ste se najprej soočili na novem delovnem mestu?

Kakšne so bile izkušnje nadobudnega gradbenika, preden se je srečal s Salonitom Anhovo?

V podjetju smo uvedli centralizirano poslovanje, tako da sem lahko v kratkem videl celotno sliko poteka del in organizacije delovanja betonarne ter betonskih izdelkov.

Gregor Jenko, direktor

»Prva služba in prve delovne izkušnje sem si nabiral v »fabriki«, kot vi pravite, ki sicer ni bila Salonit Anhovo, ampak železarna na Jesenicah, saj sem svojih prvih 27 let preživel v vasici pod vznožjem Karavank. Zaposlen sem bil v gradbenem oddelku hčerinske družbe železarne, katere glavne dejavnosti so bile gradbene investicije v sami železarni ter upravljanje stanovanj v lasti železarne oz. njihovih zaposlenih. Po zaključeni pripravniški dobi sem delo nadaljeval v inženirskem podjetju Alpdom inženiring v Radovljici kot nadzornik gradenj ter pomočnik vodje investicij. V letu 2004 je ljubezen do morja zmagala. Obrnil sem nov list v svojem življenju: s kovčkom v roki sem se sredi poletja preselil na drug konec Slovenije, v Koper. Sprva sem bil kratkoročno zaposlen v podjetju, ki se je ukvarjalo z zaključnimi gradbenimi deli, kjer sva s sodelavcem vodila ekipo z več kot 30 redno zaposlenimi ljudmi ter najmanj 50 kooperanti. Vzporedno s tem pa sem že poskušal prve samostojne podjetniške korake, ki pa so zaradi lastnih ambicij postali kmalu moja 100 % zadolžitev. Do maja leta 2015, se pravi v devetih letih, sem vodil, nadziral ter organiziral preko 100 različnih gradbenih projektov, katerih vrednosti so presegale tudi 15 mio. Kljub težkim gospodarskim razmeram sem vse do leta 2015 podjetje uspešno vodil, nakar mi je bila ponujena nova priložnost: delovno mesto poslovodje oz. direktorja v družbi Rokava, d.o.o. Na začetku sem z nekakšnim zadržkom gledal na to novo priložnost, predvsem zaradi tega, ker se je v mojem podjetju po par težkih letih v gradbeništvu prebujalo tudi povpraševanje in sem v letih 2014 in prvi polovici 2015 dosegel vidno rast prihodkov. A želja po nečem novem je bila močnejša in seveda na koncu tudi potrditev uprave Salonita Anhovo (za kar sem jim tudi hvaležen) me je pripeljala na delovno mesto direktorja Rokave, na katerem sem od 11. maja 2015.« 40 24

Naš list

28/2017

»Glede na to, da sem delal v gradbeništvu na slovenski obali, sem podjetje Rokava d.o.o. v preteklosti že poznal. Začetek je bil kar težak, saj stanje same družbe ni bilo zavidanja vredno in je bilo treba kar zavihati rokave, da smo stvari premaknili na bolje. Izpostaviti moram tudi mešano lastništvo družbe, saj je 74 % lastnik Salonit Anhovo, 26 % lastnik pa družba Favo d.o.o. Pri mešanem lastništvu pa je poslovanje družbe vedno malo bolj zahtevno, saj je potrebno poskrbeti enakovredno za oba družbenika.

V par mesecih smo pričeli z nujnimi ukrepi na področju prihodkov (povečanje prodaje), na znižanju stroškov (znižali smo stroške dela, materiala in storitev), na področju financ (izterjava dolžnikov) ter manjšimi ukrepov na področju delovanja podjetja. Z navedenimi ukrepi smo sproti zmanjševali mesečno izgubo v poslovanju in negativno poslovanje do konca leta 2015 tudi vidno zmanjšali, v letu 2016 pa ustavili. S tem trendom nadaljujemo tudi v letu 2017.« Kako bi nam predstavili družbo Rokava in njene zaposlene? »Rokava deluje na področju prodaje betonov in betonskih cevi. Imamo tri samostojne betonarne, od katerih je glavna po prihodkih in proizvedenem betonu betonarna v Dekanih, betonarna v Črnotičah je pol mobilna betonarna, ki je bila prestavljena tudi na tunel Markovec in smo jo zaradi povečanega obsega del v zadnjih mesecih leta 2016 tudi usposobili in ponovno zagnali. Betonarna v Črnotičah nam pomaga samo pri večjih betonažah in ni stalno v pogonu. Pri tem ne smemo pozabiti betonarne v Solkanu, ki jo najemamo od Salonita Anhovo. Na lokacijah betonarn v Dekanih in Solkanu poteka tudi prodaja betonskih cevi. Rokava trenutno zaposluje 14 sodelavcev, v primerjavi z letom 2009 je to več kot polovica manj pri enaki količini proizvedenega betona. Sodelavci so postali bolj univerzalni in fleksibilni ter s tem močno pripomogli k izboljšanju stanja družbe. Manjko zaposlenih trenutno zapolnjujemo z zunanjimi pogodbeniki, kar nam omogoča večjo fleksibilnost v negotovih časih.«

mljivo mi je bilo, da betonarna lahko obratuje samo od 7 do 15 ure in je ob sobotah zaprta. Sprememba delovnega časa je doprinesla k večji fleksibilnosti pri pridobivanju novih kupcev, saj so bili le ti v preteklosti primorani beton jemati pri konkurenci, s tem pa smo izgubljali pomemben del strank. Beton namreč potrebujejo gradbena podjetja, ki so močno vezana na roke izgradnje, tako da ne morejo poznati rednih delovnih časov, ampak se vse večje dobave betona vršijo preko celega dne - tudi ob dveh ponoči se je že betoniralo, na primer v Luki Koper, saj je tako pogojevala sama narava (oseka) in terminski plan dokončanja del. Zaposlenim lahko samo čestitam in se jim zahvalim ob razumevanju mojega razmišljanja in filozofije, da smo mi tisti servis gradbenim podjetjem in da se moramo tudi prilagajati, če želimo imeti delo, seveda pa ne za vsako ceno. Tudi delo ob sobotah je bilo sprejeto kot nek nebodigatreba, posledično je bil moj delavnik prav tako kot delavnik delavcev na proizvodnji več kot dve leti razpet na šest delovnih dni. Vsako soboto sem skupaj z delavci tudi sam prihajal na družbo in tudi s tem dokazal, da z Rokavo mislimo resno nadaljevati. Sedaj to počnem samo še občasno, če pa je le čas, jih obiščem ali kako drugače kontaktiram tudi ob sobotah. Posledično so prišli tudi rezultati.« Kakšni so rezultati v zadnjih letih? »Rezultati v letih 2014 in prvi polovici leta 2015 so bili slabi, družba Rokava je poslovala z negativnim rezultatom.

Končni poslovni izid v Rokavi v primerjavi z letom 2016 ne bo tako dober, saj smo kar dobršen del dobička namenili vzdrževanju betonarn, ki je bilo v preteklosti zaradi slabih rezultatov zapostavljeno. Vsekakor pa bo pozitiven!« Kam vse je vgrajen beton družbe Rokava? »V letu 2015 in 2016 smo bili dobavitelj betonov na več pomembnih projektih - predvsem v Luki Koper. Med njimi so nekateri največji projekti, kot so projekt žerjavne proge z visokokakovostnimi betoni – 3.500 m3 betona, projekt izgradnje TH Hale z več kot 4.500 m3 betona, sanacija pomolov, kjer smo betonirali tudi ob dveh ponoči zaradi nizkega nivoja morske vode - oseke, most čez prelive reke v Luki idr.

V drugi polovici leta 2015 se je obrnilo na bolje, beležili smo skoraj 25 % rast prodaje v primerjavi s prvo polovico leta 2015. Trend rasti se je nadaljeval tudi v letu 2016, na koncu leta 2016 pa smo prodajo v primerjavi z letom 2015 in 2014 celo podvojili. V letošnjem letu 2017 smo že na polovici leta dosegli 80 % načrta pri proizvodnji betona, pri prodaji betonskih izdelkov smo dejansko pri načrtovanih količinah. Žal pa ne pri betonu in ne pri betonskih izdelkih še nismo dosegli predvidene rasti cen, saj se na gradbenem trgu še vedno bije močan boj za vsako delo.

Velike betonske površine v Luki Koper iz betona družbe Rokava

Na katere uvedene ukrepe ste posebej ponosni?

Pomembni so tudi projekt izgradnje varovanih stanovanj za nepremičninski stanovanjski sklad s približno 4.400m3 betona, navsezadnje pa smo bili dobavitelji betona pri investiciji Salonita Anhovo.

»Velika organizacijska sprememba pri delovnem času in poslovanju se je v Rokavi zgodila takoj po mojem prihodu. Nerazu-

Na Goriškem je marsikatera vinska klet zgrajena iz betona Rokave. Lahko se pohvalimo, da je beton iz naših betonarn Naš list

28/2017

SKUPINA vgrajen tudi v hotelu v Umagu ter na več objektih v Trstu in Miljah, kjer bi izpostavil odlično začrtano sodelovanje s sestrsko firmo Friulano Calcestruzzi. V tekočem letu delamo na več manjših projektih izgradnje stanovanj na obalnem področju, na Goriškem pa zopet betoniramo vinske kleti v območju Goriških Brd.«

POVEZOVANJE priložnosti se moram zahvaliti tudi upravi Salonita Anhovo za zaupanje v preteklem obdobju. Rokava bo lahko nadaljevala s trendom rasti pri proizvodnji betonske mešanice ter betonskih proizvodov. Vse skupaj je povezano tudi z javnimi projekti, saj smo dobavitelji materialov zelo odvisni od gradbenih projektov. Če se bodo odpirali novi gradbeni projekti, bo tudi trend prodaje betonov šel navzgor - v kolikor pa gradbenih projektov ne bo, si lahko v kratkem zopet obetamo padec prodaje na tem segmentu. Rokava je tudi pred investicijskim ciklom vlaganja v posodobitev svoje glavne betonarne, saj je obstoječa betonarna glede na proizvedenih že več kot 500.000 m3 v zelo slabem stanju in potrebuje celovito prenovo.«

Center starejših Izola – 4400 m3 betona

Kot običajno na koncu – vizija za naprej? »Rokava mora postati vodilni proizvajalec betona v Sloveniji, predvsem z vidika kakovosti samih betonskih mešanic, saj imamo lasten razvojni laboratorij, vrhunsko opremo, najboljši cement, vrhunske agregate in predvsem vrhunsko delovno ekipo, kateri se moram še posebej zahvaliti, saj takšnega vzpona brez zaupanja vrednih sodelavcev ne bi bilo! Ob tej

Sodelavci in v Solkanu

Posvet: beton in ekstremne podnebne razmere Lojzka Reščič - Združenje za beton Slovenije Pred štirimi leti, leta 2013, smo takrat na pobudo SLOCEM (Združenja slovenske cementne industrije) začeli z organizacijo posvetov BETON IN TRAJNOSTNA GRADNJA. Že takrat smo k sodelovanju pritegnili tudi ZBS Združenje za beton Slovenije in GZS Zbornico gradbeništva in IGM. Naključje je hotelo, da je bil naš prvi posvet ravno en mesec za prvo slovensko konferenco Trajnostna gradnja, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za trajnostno gradnjo - GBC Slovenia. Se pravi, da smo istočasno, ko je stroka in javnost tudi v Sloveniji začela razmišljati o pomenu trajnostne gradnje, tudi mi začeli prepoznavati potrebo po predstavljanju vloge betona v trajnostni gradnji. Prvi posvet je bil namenjen betonskim voziščem in danes smo tik pred izvedbo prvega pilotnega betonskega krožišča v Sloveniji, o čemer si lahko več preberete v članku Delavnica izgradnja betonskega krožišča. Leta 2015 je sledil drugi posvet na temo Beton v stavbah. Namen le-tega je bil seznaniti se z možnostmi betona za trajnostno gradnjo stavb z upoštevanjem vseh treh stebrov trajnostnega razvoja, tako ekonomskega kot tudi družbenega in okoljskega in to v celotni življenjski dobi objekta.

seveda pa je treba iskati tudi rešitve za preprečevanje vzrokov in posledic podnebnih sprememb. In tu vidimo velike priložnosti za beton kot trajen in trajnosten material.

Strokovnjaki iz Slovenije in tujine Na povabilo k sodelovanju so se odzvali predavatelje iz Italije, Švice in Francije, pa tudi slovenski strokovnjaki. Pri organizaciji posveta so se nam pridružili prof. dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor in predstavnica Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V največjo čast pa nam je, da se je na naše vabilo odzvala prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, priznana slovenska klimatologinja, ki je posvet otvorila z uvodnim predavanjem «Podnebne spremembe: kaj se dogaja, kakšna so tveganja in kaj lahko naredimo«. V zanimivem predavanju smo slišali o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb ter o nujnosti zmanjšanja vplivov na okolje, pa tudi nujnosti iskanja rešitev za posledice. Njeno predavanje je na ogled na www.zabeton.si.

Sodelavci v Dekanih (žal ob fotografiranju niso bili vsi prisotni)

42 26

Naš list

28/2017

Prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je v svojem predavanju povzela osnovne značilnosti betona, ki so pomembne za gradnjo trajnostnih objektov. Poudarila je tudi, da se beton projektira za vedno daljšo dobo, in predstavila most Gateway v Brisbanu v Avstraliji, ki je bil projektiran za življenjsko dobo 300 let. Beton za odlagališča jedrskih odpadkov se projektira celo za dobo 500 let.

Most Gateway, Brisbane, Avstralija, s projektirano življenjsko dobo 300 let; vir: predavanje prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov

Varstvo Benetk z betonom

Po zaključku delovanja SLOCEM smo aktivnosti prenesli na ZBS, ki je letos, ponovno v sodelovanju z zbornico, organiziralo že tretji posvet Beton in trajnostna gradnja. Se pravi, da lahko rečemo, da je že tradicionalen. Na obeh strokovnih posvetih smo vključili uspešne prakse iz tujine, ravno tako pa opozorili tudi na pozitivne domače izkušnje. To smo nadaljevali tudi z letošnjim dogodkom, ki smo mu namenili zelo aktualno temo Beton in ekstremne podnebne razmere. Ekstremne podnebne razmere in spremembe so dejstvo, pred katerim si ne moremo in ne smemo zatiskati oči. Treba je narediti vse za zmanjševanje vplivov, ki te spremembe povzročajo,

Projektiranje za 500 let

Uvodno predavanje priznane slovenske klimatologinje prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj

Izkušnje pri uporabi betona za zaščito kulturne dediščine v sistemu protipoplavne zaščite Benetk je predstavil Enrico Corio iz Calcestruzzi Heidelberg iz Italije. Italija je obkrožena s 7.500 km morske obale. Z namenom, da bi preprečili negativne posledice visoke vode, je italijanska vlada konec devetdesetih let začela projekt, ki je postavil pred izvajalce v Italiji največji izziv kadarkoli - to je bil projekt MOSE, ki je bil predstavljen v omenjenem predavanju g. Coria. V Benetkah je bil konsenz za uvedbo protipoplavne rešitve med prebivalci zelo visok, učinkovito rešitev pa so našli v dobrem sodelovanju vseh vključenih. Rešitev pomeni zaščito pred plimo do tri metre višine za naslednjih 100 let. Naš list

28/2017

POVEZOVANJE

Italija s 7.500 km morske obale mora poskrbeti za zaščito pred plimovanjem

Beton na pomoč pri zmanjševanju tveganj naravnih nesreč V Švici se sistematično ukvarjajo z načrtovanjem in gradnjo na področjih tveganj poplav in plazov v urbanih območjih. Peter Jenni, ZHAW, Univerza uporabnih znanosti iz Winterthurja, je predstavil, kako to poteka. Izdelali so pregledno karto rizičnih območij in pripravili popis možnih rešitev. Iniciativa za prepoznavanje tveganj prihaja v glavnem s strani kantonov in države, v iskanje specifičnih rešitev pa so vključeni tako stroka kot tudi zavarovalnice in lastniki zemljišč.

Beton pri urejanju urbanih površin Andrej Bernik, Arhitekturni biro Fieldwork iz Francije, je predstavil načrtovano rešitev za terciarni gozd v Parizu, kjer bo med zasajenimi drevesi uporabljen vodopropusten beton. Razlog za tako odločitev je v iskanju rešitve pri pregrevanju mest v poletnih mesecih. Poudaril je tudi pomembnost podpore mesta in države projektu. Zadnji dve predavanji sta nam predstavili dobre prakse v Sloveniji. Dr. Vanja Ramšak in Tomaž Oberžan iz družbe Ekologika d.o.o., ki se ukvarja s projektiranjem in svetovanjem v ekologiji, predvsem na področju voda, sta predstavila že preizkušene rešitve z uporabo prefabriciranih betonskih elementov pri odvajanju padavinskih vod z urbaniziranih površin.

Dodatne funkcionalnosti velikih objektov Krešimir Kvaternik iz IBE d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring, je predstavil gradnjo HE Brežice in njen 44 28

Naš list

28/2017

POVEZOVANJE vpliv na protipoplavno varnost Brežic in Krškega. Elektrarna z akumulacijskim bazenom je poleg svoje osnovne funkcije, proizvodnje elektrike iz obnovljivega vira energije, prispevala tudi k zmanjševanju tveganja poplav, dvigu podtalnice v območju bazena in s tem omogočila zalogo vode v času sušnih obdobij. Pri izgradnji so upoštevali tudi pogoje za življenje živalskih in rastlinskih vrst, kar vpliva na biotsko raznovrstnost, poskrbeli pa so tudi za družbeno sprejemljivost okolice objekta, kar je lep primer trajnostnega pristopa.

Delavnica Izgradnja betonskega krožišča Lojzka Reščič - Združenje za beton Slovenije, Sašo Seljak - Salonit Anhovo

Združenje za beton Slovenije (ZBS) je 28. septembra 2017 v Salonitu Anhovo organiziralo delavnico o izgradnji prvega betonskega krožišča v Sloveniji. Združenje že vrsto let predstavlja prednosti betonskih vozišč. Tokratna tema, krožišča, pa sodi na tisto področje voziščnih konstrukcij, kjer se prednosti betona najbolj izrazijo

Diskusijo na okrogli mizi je moderiral član uprave Salonita Anhovo dr. Tomaž Vuk, tudi idejni vodja posvetov Beton in trajnostna gradnja

O dogodku smo izdali tudi zbornik, ki je na ogled na spletni strani www.zabeton. si., na kateri si lahko ogledate tudi kratek film in fotografije z dogodka in, kot že prej omenjeno, tudi predavanje prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj.

»Brežiško« jezero, ki je nastalo ob izgradnji HE Brežice je zdaj tretje največje jezero v Sloveniji; vir: www.he-ss.si/he-brezice

Razprava Zelo zanimiva razprava pa se je razvila na okrogli mizi, ki je zaključila posvet in na kateri so pod vodstvom člana uprave Salonita Anhovo dr. Tomaža Vuka sodelovali poleg predavateljev še prof. dr. Matjaž Mikoš, doc. dr. Ilka Čerpes s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter dr. Jaka Šušteršič, predsednik ZBS. Razpravljali so o uporabi betona za objekte, ki so namenjeni obvladovanju tveganj, povezanih z ekstremnimi vremenskimi pojavi, in njihovemu umeščanju v prostor. Strinjali so se, da je beton zaradi svojih lastnosti in dolge življenjske dobe trajnosten material in primeren za uporabo pri gradnji objektov za omejevanje vplivov ali pa zaščito ljudi pred učinki ekstremnih podnebnih sprememb. Sodelujoči so si bili enotni, da do pravih rešitev vodi le interdisciplinarni pristop, povezovanje različnih strok in vseh vključenih deležnikov ter komunikacija z vsemi porabniki prostora. Ravno tako so sodelujoči pozdravili take vrste posvetov ter podali že predloge za nadaljnje teme.

Zaključek ZBS bo nadaljeval delo na področju betona in trajnostne gradnje. Tu imamo namreč pomembno vlogo pri povezovanju različnih strok in zagotavljanju interdisciplinarnosti pri iskanju rešitev za specifične probleme. V Sloveniji se vedno razpravlja, ali so izrazi »trajnosten razvoj«, »trajnostna gradnja« kot prevod angleške besede »sustainable« ustrezni ali ne, morda je res bolj prava beseda »vzdržen«. Ampak ni pomembna beseda, pomembno je razumeti, da je nujno spremljati, od kod material prihaja, kako ga uporabimo, kaj in kako bomo z njim delali, kako se bo objekt uporabljal, da bomo v njem zdravo in udobno živeli in konec koncev tudi kam z odpadki, ko bo potrebno ta objekt razgraditi. Tu je pomembno, da je beton 100 % reciklabilen. Tem za naslednje posvete nam zagotovo ne bo zmanjkalo.

S prvim posvetom »Beton in trajnostna gradnja« leta 2013 smo začeli zgodbo »betonskih vozišč« v Sloveniji. Zgodovina le-teh je sicer pri nas že dokaj bogata. Primer je cesta Kranj – Naklo, ki je bila zgrajena že pred drugo svetovno vojno in bo šla naslednje leto, šele po 77 letih, v obnovo. V betonu so se gradile letališke površine, v zadnjem času pa predvsem vozišča v predorih in odstavni pasovi na avtocestah. Nekatera so se zelo dobro obnesla, nekatera nekoliko manj, vendar predvsem zaradi izbire napačnih konstrukcijskih pristopov. Vsega skupaj imamo v Sloveniji zgolj 45 km betonskih vozišč. In to smo želeli spremeniti. Marsikdo bi na tej poti že obupal, mi pa nismo, saj smo se zavedali, da cilj lahko dosežemo le z majhnimi koraki, z vztrajnostjo in potrpežljivostjo. Cilj Združenja za beton je ozaveščanje o vseh treh vidikih trajnostnega razvoja tudi pri gradnji cest: gospodarskega (nižji stroški v celotni življenjski dobi objekta), družbenega (bolj udobna in varna vožnja, manj zastojev zaradi popravil) in okoljskega (manjša poraba goriva, manj hrupa, uporaba lokalnih virov). Beton dejansko nudi vrsto prednosti pred asfaltom - predvsem pri najbolj obremenjenih voziščih. Od leta 2013 so potekale številne aktivnosti. Pripravili smo predavanja za različne strokovne dogodke, sodelovali smo na dveh kongresih o cestah, kjer je bilo spet po dolgih letih govora tudi o betonu, izdelali smo primerjalni izračun stroškov asfalt/beton (avtor primerjave: DRI, upravljanje investicij, d.o.o.). Pripravili smo tudi prikladno brošuro Betonska krožišča, pri čemer smo črpali iz belgijskih in avstrijskih izkušenj (na ogled na www.zabeton.si). V tem času se je Direkcija RS za infrastrukturo odločila, da bo preizkusila izgradnjo prvega krožišča v Sloveniji v betonu,

in sicer na Ajševici pri Novi Gorici. Ravno to križišče je najbolj primerno za izvedbo v betonu, predvsem zaradi visokih temperatur. Tudi v praksi se kaže, da so, čeprav je bil asfalt preplasten lani jeseni, že nastale kolesnice in valovi zaradi zaviranja, kar si lahko ogledate, ko se zapeljete mimo.

so nam tudi pripravljeni pomagati s strokovno podporo. Kar se tiče prednosti betona za izgradnjo krožišč mogoče največ pove izjava Luca Rensa ob začetku okrogle mize: »Lahko me povprašate karkoli, samo ne me spraševati o vzdrževanju betonskih krožišč, ker s tem nimamo izkušenj.«

Iz podatkov ARSO lahko vidimo, da so na Goriškem poleti najvišje temperature (Vir: ARSO, julij 2016)

V letošnjem letu je potekala izdelava projekta za omenjeno krožišče, kjer so bili aktivno vključeni strokovnjaki ZBS, ki so izdelali celoten elaborat dimenzioniranja betonske voziščne konstrukcije. Da bi zagotovili, da bo izvedba potekala brez problemov, smo organizirali delavnico, namenjeno predvsem potencialnim izvajalcem dotičnega krožišča. Pridružilo se nam je več kot 50 udeležencev.

Potek delavnice Predavatelja dr. Anne Beeldens in Luc Rens, predstavnika EUPAVE (Evropskega združenja za betonska vozišča), sta nam predstavila bogate izkušnje pri gradnji betonskih krožišč. Strokovnjaki iz EUPAVE

Mag. Franci Kavčič iz IGMAT d.d., ki vodi projektni tim ZBS za betonska vozišča, je v svojem predavanju prikazal, da imamo tudi v Sloveniji že izkušnje s področja gradnje betonskih vozišč. Le-te so tako pozitivne kot tudi negativne, predvsem iz slednjih pa se lahko veliko naučimo. Dr. Andraž Hočevar, IGMAT d.d., in Sašo Seljak, Salonit Anhovo d.d., sta predstavila projekt Ajševica, kjer sta z mag. Francijem Kavčičem in mag. Markom Lutmanom iz DRI sodelovala s projektantom pri pripravi elaborata dimenzioniranja voziščne konstrukcije. Pri izdelavi projektne dokumentacije so bila upoštevana načela dobrih praks, ki jih imajo s tovrstno izvedbo v Avstriji in Belgiji. Naš list

28/2017

POVEZOVANJE

Predstavitev na Okoljskem srečanju 2017

Udeležence delavnice je pozdravil tudi predsednik uprave Salonita Anhovo Julijan Fortunat, ki je ob tem povedal: »Družba Salonit Anhovo je kot član ZBS med nosilci novih, naprednih idej - in je take ideje tudi pripravljen podpreti v izvedbi.« Na okrogli mizi so predavatelji skupaj z udeleženci nadaljevali z izmenjavo praktičnih izkušenj in mnenj glede gradnje betonskih krožišč in vozišč. Okrogli mizi sta se pridružila tudi prof. dr. Tomaž Tollazzi s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ki je tudi vodja Centra za prometne gradnje, ter Tomaž Willenpart iz DRSI. Prof. dr. Tomaž Tollazzi velja za pionirja projektiranja in izgradnje krožišč v Sloveniji, istočasno pa tudi neprestano skrbi za razvoj novih tipov krožnih križišč - ne samo pri nas, ampak tudi v svetu. Ocenil je, da je delavnica dosegla svoj namen in prispevala k razvoju stroke na tem področju, ter prisotne pozval, da je treba z aktivnostmi nadaljevati. Zelo veseli smo bili tudi njegove čestitke vsem, ki sodelujemo pri prvem betonskem krožišču v Sloveniji, čestital nam je za pionirsko delo. Tomaž Willenpart je udeležence se z nanil z načrti izvedbe krožišča Ajševica. Delavnico je ocenil kot dokaz, kaj inženirstvo je in kaj bi moralo biti, in jo prepoznal kot primer dobre prakse povezovanja stroke. Dodal je, da bo projekt Ajševica v celoti transparenten z vidika spremljanja investicijskih stroškov, dodatno pa se bo v času uporabe izvajal tudi monitoring. Po razpravi so si udeleženci ogledali betonsko vozišče in betonske industrijske površine v Salonitu Anhovo ter križišče na Ajševici, ki ga bo nadomestilo betonsko krožišče.

Pozitivni vtisi po dogodku Rezultati anket, ki smo jih po dogodku prejeli od udeležencev, so pokazali, da so bili udeleženci z dogodkom zelo zadovoljni in da projekt pozdravljajo. Prepoznali so prednosti betonskih vozišč in so večinskega mnenja, da je potrebno z gradnjo betonskih krožišč nadaljevati. Prav tako menijo, da je potrebno betonska vozišča izvesti povsod tam, kjer so prometne obremenitve zelo 46 30

Naš list

28/2017

Uredništvo - Salonit Anhovo

Udeležene delavnice je pozdravil tudi predsednik uprave družbe Salonit Anhovo Julijan Fortunat

ZBS je partner EUPAVE, zato so nam njihovi strokovnjaki pripravljeni nuditi pomoč; predavala sta nam Luc Rens in Anne Beeldens

visoke. Zbrali smo nekaj utrinkov iz anket. Vprašanja Kako bi ocenili delavnico?, Ali so predavatelji strokovno in kvalitetno predstavili teme?, Udele-

ženci smo imeli možnosti aktivnega sodelovanja? ter Kako ocenjujete izvedbo okrogle mize? so bila večinoma vsa ocenjena z najboljšo možno oceno.

S čim ste bili na delavnici najbolj zadovoljni? • Podroben prikaz prednosti in pomanjkljivosti betonskega krožišča. • Odkrita in strokovna debata. • Strokovnost predavateljev, dobra organizacija dogodka na čudoviti lokaciji, podajanje znanja tujih strokovnjakov, ki imajo izkušnje in potrditve s projekti. • Bravo ZBS, bili so prikazani konkretni detajli izvedbe, kar je projektantom zelo pomembno. Izjemno veliko število mladih ljudi, kar je odlično.

Udeleženci delavnice smo si ogledali betonsko vozišče v Salonitu Anhovo (02)

Na Okoljskem srečanju so predstavili tudi številne dobre prakse slovenskih podjetij pri varovanju okolja ter podelili tradicionalne okoljske nagrade časnika Finance. Nagrado za okolju prijazno podjetje je prejelo Gorenje, za okolju prijazen izdelek podjetje Amibit ter za okolju prijazen postopek podjetje Interseroh. Vsem prejemnikom čestitamo.

Velika večina ocenjuje, da bi bile prednosti betonskih vozišč lahko koristno uporabljene tudi v Sloveniji, in sicer:

•n a krožiščih, po katerih poteka težek tovorni promet, zlasti v industrijskih conah; •k jer so velike obremenitve: odstavni pasovi, krožišča, industrijski tlaki; kjer so visoke temperature, v urbanih središčih (bolj svetlo, nižja temperatura poleti); • v predorih, na pasu za počasna vozila, na krožiščih,....

Dodatni predlogi udeležencev

• L epo izvedena delavnica. Ker je v zadnjih letih veliko pomanjkanje gonila tehničnega razvoja in napredka pri izvajalcih, je zelo dobrodošlo, da se na takšen način poskuša vpeljati kakšno noviteto oz. vzpostaviti neki priključek dobri praksi iz tujine. •P ohvale organizatorju Salonit Anhovo za lepo pripravljeno delavnico. V sklopu ZBS pa še več tovrstnih strokovnih srečanj. •V se pohvale organizatorjem in predavateljem. Odlično je bilo.Pripomb ni. Menim da stroka mora stopiti skupaj, mora se začeti upoštevati mnenje stroke. Izmenjava mnenj je korak naprej. Pohvale za knjižico o betonskih krožiščih in tudi video vsebine.

Na Okoljskem srečanju (november 2017), ki ga organizira časnik Finance, je sodeloval tudi dr. Andrej Ipavec, vodja razvoja. Predstavil je izkušnjo ekipe Salonita Anhovo s prijavo projekta na sofinanciranje v okviru finančnega me hanizma LIFE.

Križišče na Ajševici, ki bo naslednje leto preurejeno v betonsko krožišče (08)

Zaključek Delavnica je več kot dosegla svoj namen in pomembno prispevala k utemeljeni strokovni razpravi. Glede na rezultate anket ter odzive udeležencev že izvajamo določene aktivnosti, npr. dogovorjeni sta že predavanji na obeh gradbenih fakultetah v Ljubljani in Mariboru, v izdelavi je dopolnjena analiza

stroškov betonskega vozišča, pripravljamo članek za Gradbeni vestnik. V letu 2018 bomo nadaljevali s promocijo betonskih vozišč, predvsem krožišč po slovenskih občinah ter začeli na pripravi tehničnih specifikacij za to področje, na kar smo bili tudi pozvani ob zaključku delavnice. Naš list

28/2017

IZ LOKALNEGA OKOLJA

Zahvala in priznanje prostovoljcem Marija Marinič - Društvo upokojencev Kanal, Avtor fotografije: Borut Jurca zila presenečenje, kako je ta projekt cenjen v Občini Kanal ob Soči in pri sponzorjih. Zahvalila se je vsem prostovoljcem in zaželela dobro delo in sodelovanje tudi v bodoče. Vsi prostovoljci in sponzorji so prejeli kopijo priznanja, ki ga je ZDUS prejel v Bruslju.

Srečanje članov društva v Morskem

V Evropskem parlamentu v Bruslju je 11. oktobra 2017 potekala slovesna podelitev prestižne nagrade Državljan Evrope za leto 2017, ki jo je iz Slovenije prejel prostovoljski program Starejši za starejše, ki ga usklajuje Zveza društev upokojencev Slovenije. V znak pomena tega priznanja in v zahvalo prostovoljcem je UO društva organiziral srečanje vseh prostovoljcev društva. Delo, ki ga opravljajo prostovoljci v projektu Starejši za starejše, ima zelo širok in pomemben družbeno koristen učinek. Projekt Starejši za starejše je humanitarni program in predstavlja izjemen primer dobre prakse, ko starejši pomagajo starejšim za višjo kakovost življenja doma. Pomen in vsebino tega projekta so prepoznali tudi naši sponzorji. Povabilu na srečanje so se prijazno odzvali župan in podžupan Občine Kanal ob Soči, predsednik in član uprave družbe Salonit Anhovo, predsednik PZDU Severne Primorske in pokrajinska koordinatorka projekta za Severno Primorsko. V pozdravnem govoru je predsednik društva predstavil glavne aktivnosti v delovanju društva, zlasti najpomembnejše v tem letu: organizacija športnih 48 32

Naš list

28/2017

iger, projekt NET- AGE, izlete in medgeneracijsko sodelovanje z Osnovno šolo in Vrtcem Kanal. Župan občine je poudaril, da je šele sedaj Evropa prepoznala pomen tega projekta, medtem ko je on že v samem začetku v tem projektu videl pomemben način pristopa k starejšim. Te aktivnosti niso enostavne, potrebno je veliko psihične moči in pravilno usmerjene energije. Da je to težko, kaže dejstvo, da nekatera društva sploh ne pristopijo k projektu oziroma v projektu ne vztrajajo. Predsednik uprave Salonita Anhovo je vsem čestital in poudaril, da je ponosen, da dela v okolju, kjer je prostovoljstvo tako močno razvito. Družba Salonit Anhovo podpira (in bo tudi v bodoče) te dejavnosti v občini. Pomembno je, da vsi združujemo prostovoljstvo in pozitivizem. V znak podpore je član uprave Salonita Anhovo v imenu družbe društvu podaril ček za 600 EUR in zaželel še mnogo korajže za naprej.

Zadovoljni smo, da sponzorji prepoznajo naše delo in dobre strani projekta. Mi se bomo še naprej trudili, da vrnemo družbi vsaj malo tega, kar od nje prejmemo. S svojo udeležbo na našem srečanju so potrdili, kako nas cenijo in spoštujejo, in nam dali energijo in moralno podporo našemu delovanju. Še posebej pa zahvala vsem sponzorjem za prejete donacije, zlasti Občini Kanal ob Soči, družbi Salonit Anhovo in Komunali Nova Gorica.

Enajsta šola pod mostom 2017 Uredništvo - Salonit Anhovo To poletje smo v Salonitu Anhovo podprli Enajsto šolo pod solkanskim mostom, ki jo organizira ŠD Sonček. Letos jo je obiskalo več kot 300 otrok, ki so tako lahko počitnice preživeli v družbi športa, reke, prijateljev in izkušene ekipe mladih vaditeljev z visokim strokovnim znanjem in veliko izkušnjami s podobnimi letovanji. Kaj vse so lahko otroci počeli? Naj naštejemo samo nekaj aktivnosti: začetni in nadaljevalni tečaj kajaka, rafting, športno plezanje, lokostrelstvo … Organizirane so bile seveda tudi glasbene, likovne in ustvarjalne delavnice, brez katerih si pravih počitnic sploh ne predstavljamo. Hvala članom ŠD Sonček za izvrstno organizacijo in nepozabne počitnice.

Skoki z mosta 2017 Uredništvo - Salonit Anhovo Tudi letos smo v Salonitu Anhovo podprli Skoke z mosta, ki jih je organiziralo Turistično društvo Kanal ob Soči 13. avgusta 2017. Udeležba tekmovalnega dela je bila mednarodna, častni gost je bil Peter Vilfan. Skoke je spremljal pester program. Pred občinsko stavbo so se predstavila starodobna vozila, ki so bila že od jutra na ogled na parkirišču pri tržnici. Potekal je tudi Kanalski krog, tek po ulicah Kanala in okolici z zaključkom pred Osnovno šolo Kanal. Za cerkvijo so bili naprodaj različni izdelki in pridelki. Popoldne je bil program predvsem kulturno obarvan. Najprej so nastopili harmonikaši društva Hram, nato je na trgu nastopila skupina Ikebana. Zvečer so se na igrišču pred šolo predstavili še različni talenti. Podelitev priznanj in razglasitev rezultatov skokov je potekala ob 20. uri, nato pa so zbrane zabavali ansambel Nočni skok in Vlado Kalember. Vsem tekmovalcem čestitamo za pogum in jim želimo še obilo skakaških užitkov. Udeležence pa vabimo, da zopet pridejo prihodnje leto.

Praksa v Salonitu Anhovo vstopnica za iskanje službe Uredništvo - Salonit Anhovo V Salonitu Anhovo smo v zadnjih petih letih omogočili in opravili 102 praksi, kar je v povprečju 17 na leto. V letošnjem letu jih bomo predvidoma opravili preko 25. Na Kariernem sejmu v Novi Gorici smo srečali med drugimi tudi ekipo Inštituta za mladinsko politiko. Z njimi smo se dogovorili za dodatno sodelovanje v projektu Lokalno partnerstvo za povečanje zaposlovanja mladih na lokalnem trgu dela poleg naših rednih praks. V sodelovanju med kadrovsko ekipo, laboratorijem in ekipo ekologije ter varstva in zdravja pri delu smo v projektu na enomesečno prakso sprejeli Matejo Jovanović. Kot boste lahko prebrali v njenem zapisu, so ji izkušnje in priporočila s prakse v Salonitu Anhovo pomagale pri nadaljnjem iskanju zaposlitve. Mikrobiologinja Mateja Jovanović je v našem laboratoriju opravljala enomesečno usposabljanje pod vodstvom ekologinje Mirjam Košuta. Opravljala je analize okoljskih vzorcev in vode ter tako pridobila pomembne laboratorijske izkušnje. Na usposabljanju se je naučila tudi o slovenski zakonodaji s področja varovanja okolja in nadzorovanja vplivov na okolje. Mirjam Košuta, ekologinja, Salonit Anhovo: »Spremljanje mladih na praksi in učenje zahtevata kar nekaj priprav, učenja in usmerjanja. V Salonitu Anhovo smo pri tem že utečeni, saj pogosto sprejmemo mlade brez izkušenj. Zelo sem vesela, da smo s tem pomagali tudi Mateji Jovanović. Prepričana sem, da bo njen delodajalec zelo zadovoljen z njenim delom – je izjemno vestna, zavzeta in se zelo hitro uči.« Mateja Jovanović je bila le mesec dni po zaključenem usposabljanju v Salonitu Anhovo izbrana na razpisu za delovno mesto v drugi organizaciji. Mateji Jovanović iskreno čestitamo in se ji zahvaljujemo, da je svojo zgodbo delila tudi z nami. Njen celoten prispevek lahko preberete tukaj: http://mlad.si/2017/09/najbolj-iskana-dobrina-na-trgu-dela/

Predsednik PZDU se je zahvalil društvu za pomoč pri organiziranju nekaterih dogodkov na nivoju PZDU. Na kratko je predstavil aktivnosti ZDUS-a v tem letu. Pokrajinska koordinatorka tega programa za Severno Primorsko je izraNaš list

28/2017

ŠPORT IN REKREACIJA

Športna jesen v salonitovih barvah Davorina Šuligoj

štart je bil poseben. Deževalo je. In tudi napovedi niso bile vzpodbudne. Marsikdo se je premislil. Toda Salonitovi tekači se nismo predali. Odločeni, da nam bo uspelo smo se spustili v avanturo. Priznam, ni bilo lahko. Na polovici maratona se je dež še okrepil in naliv nas je spremljal do cilja. Na najtežjem vzponu, ki nas je čakal 3 km pred ciljem se je pridružilo še grmenje in bliskanje. Za nekatere junaki, za druge bedaki. Vsi pa presrečni, da smo zmogli.

Čez dober mesec nas je čakal še zadnji letošnji izziv: 22. Ljubljanski maraton. To je maraton, ki ga je treba doživeti. Kot tekač ali pa kot gledalec. Ozračje je zadnjo oktobrsko nedeljo v Ljubljani posebno. Redko kje imamo priliko videti toliko nasmejanih obrazov, pozitivne energije ter prešerne volje. In ne glede na to, ali se spopademo z 10-ko, polovičko ali pa celim maratonom, se trudimo prav vsi po najboljših močeh. V cilju smo vsi zmagovalci.

Košarkarji Salonita Anhovo v akciji Nogometaši Salonita Anhovo

Športne igre zaposlenih, Nova Gorica

Letošnje poletje si bomo zapomnili po (pre)visokih temperaturah. Marsikdaj nam je vročina služila kot izgovor, da se nismo preobuli v športne copate ter naredili nekaj zase, za svoje zdravje. Telesno in duševno. Toda ves ta čas smo se Salonitovi rekreativci zavedali, da nas čaka pestra športna jesen. S to mislijo smo se zagotovo večkrat odpravili na bližnje igrišče ali vaško stezico in nabirali kondicijo.

po Stari in Novi Gorici ter Panovcu. Krajšo 7 km in daljšo 15 km traso smo pretekli v sproščenem in veselem vzdušju sodelavcev ter prijateljev v zavedanju, da z zbranimi dobrodelnimi sredstvi tudi mi prispevamo za nakup medicinskih pripomočkov za zdravljenje in lajšanje bolezni onkoloških bolnikov.

Del tekaške ekipe v Bovcu Odbojkarska ekipa Salonit Anhovo

Gregor v ciljnem finišu, Bovec Na atletski stezi

V začetku septembra smo se odzvali vabilu društva ko-RAK, ki je organiziral 5. Goriški tek in hojo za upanje. To je dobrodelna prireditev, ki je ob gibanju in druženju namenjena ozaveščanju o raku. Tekači in pohodniki smo premagovali kilometre 50 34

Naš list

28/2017

Naslednja preizkušnja je bil 2. Bovec maraton. To je bil maraton, ki si ga bomo zapomnili. Ponujal nam je izbiro: 8 km, 22 km ali 42 km razdaljo s precej razgibanim terenom. Bovčani pravijo, da ni najlažji, je pa zagotovo najlepši. Tek ob smaragdno zeleni reki Soči z razgledi na okoliške vrhove, ki nobenega tekača ne pusti ravnodušnega. Res je, že sam

Teden dni po Bovcu, 23. septembra smo se zopet srečali, tokrat v športnem parku Nova Gorica. Olimpijski komite Slovenije–Združenje športnih zvez so organizirali 3. Športne igre zaposlenih. To je projekt, ki je zasnovan kot tekmovanje ekip zaposlenih ter preko športnih aktivnosti in druženja krepi vezi med gospodarstvom in športom. Sodelovali smo v različnih športnih panogah: nogometu, košarki, odbojki, ekipno smo tekli Cooperja ter se preizkusili v testu hoje na 2 km. Prijetno in sproščeno vzdušje je vladalo med prisotnimi, pa vendar je bilo čutiti tekmovalno ozračje. Vsi smo imeli svoje cilje. Prikazali smo odlične igre, polne lepih in zanimivih akcij in presenetljivih preobratov. Borbenost je bila odlika vseh ekip. V hitrih in odločnih potezah smo pokazali, kje se igra odbojka ter košarka. Ženska tekaška ekipa tudi tokrat ni razočarala, bila je preprosto najboljša. Tako smo ob zaključku iger prejeli tri pokale ter eno medaljo.

Šport človeka prebudi ter spodbudi k preverjanju lastne zmogljivosti in spretnosti, tudi k zdravi tekmovalnosti. Nenazadnje naredi tudi druženje prijetnejše. Odziv na letošnje športne aktivnosti je bil v družbi Salonit Anhovo velik, naj bo tako tudi v letu 2018!

Srečno, zdravo ter športno v letu 2018 vam želi ŠD Salonit Anhovo ter Ekipa za promocijo zdravja

Naš list

28/2017

ŠPORT IN REKREACIJA

Osvojili izziv Gira d'Italija Simon Velišček - Salonit Anhovo, Fotografije: Peter Vuga

ŠPORT IN REKREACIJA

V novo sezono z novim starim trenerjem Andrejem Urnautom Miloš Grilanc - OK Salonit Anhovo - Kanal, Fotografije: Borut Jurca

Konec avgusta 2017 smo se sodelavci Salonita Anhovo odpravili v Bormio z namenom, da osvojimo prelaz Passo Stelvio, ki je priljubljen vrh tudi na slovitem Giru d'Italija. Cesta na vrh 2.760 m visoke gore je dolga 21 km in speljana po neštetih serpentinah, kjer klanec praktično ne popušča. Tudi mi na zahtevni trasi nismo popuščali. Vsak si je izbral svoj tempo in v dobrih dveh urah smo že vsi trije z vrha prelaza občudovali okoliške ledenike. Drugi dan kolesarjenja smo osvojili še prelaz Gavia 2.650 m nad morjem. Tokrat je bil vzpon nekoliko lažji, kar nam je omogočalo, da smo občudovali tudi čudovito naravo. Preživeli smo lepa in družabna dneva v družbi sodelavcev. Ideja za izvedbo tega projekta je nastala letos junija po mnogih srečanjih na primorskih in furlanskih cestah, kjer kolesarimo vsak sam za svoje veselje. Glede na to, da nas je veliko Salonitovcev, ki se lahko kosamo z tovrstnimi izzivi, pričakujemo v prihodnje večjo udeležbo.

52 36

Naš list

28/2017

Članska ekipa v družbi s predsednikom kluba g. Julijanom Fortunatom na izmenjevalniku toplote

Utrinek iz tekme v ŠD Kanal

čaka zelo dolga in težka sezona. Zaradi izvrstnega sodelovanja kluba z glavnim pokroviteljem družbo Salonit Anhovo, d.d., nam je uspelo sestaviti konkurenčno ekipo, ki lahko v sezoni 2017/18 doseže oba zastavljena cilja.«

V četrtek, 28. septembra 2017, je v družbi Salonit Anhovo, d.d., potekala novinarska konferenca s predstavitvijo članske ekipe OK Salonit Anhovo - Kanal za sezono 2017/18. V klubu so predstavili odhode in prihode igralcev, tekmovalne cilje v obeh tekmovanjih (DP in Pokal Slovenije), nov trenerski štab, delovanje in organiziranost dela z mlajšimi

selekcijami ter urnike vadbe odbojke in odbojkarske gimnastike po OŠ. Na čelu članske ekipe OK Salonit Anhovo – Kanal bo v novi sezoni Andrej Urnaut, ki je zamenjal Gregorja Jerončiča. Andrej Urnaut je ob tej priložnosti povedal: »Nedvomno nas glede na izenačenost ekip v 1. državni odbojkarski ligi

Iz kluba sta odšla Arsenije Mutapčija in Dane Mijatović, ki bosta igrala v tujini, Luka Jerončič se je preselil v GEN-I Volley, Grega Pirih je prenehal z igranjem odbojke. Ekipo, ki se želi vmešati v boj za najvišja mesta, so okrepili srbski bloker Đorđe Ilić, izkušeni bloker Gregor Basaneže in sprejemalec Sergej Drobnič. Urnaut bo še naprej lahko računal na izkušene Sašo Gadnika, Dejana Čabarkapo, Matijo Jereba in Daliborja Tomića, po poškodbi se vrača Matic Vrtovec. V ekipi ostajajo še Irenej Karnel, Aleks Kovačič, Urban Česnik in prost igralec Danijel Šarić. Po predstavitvi članske ekipe je sledilo fotografiranje na izmenjevalniku toplote (višine 118 m) glavnega pokrovitelja kluba družbe Salonit Anhovo. Naš list

28/2017

NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 28

POBARVANKA ZA NAJMLAJŠE

PRAVILA NAGRADNE KRIŽANKE

REZULTATI ŽREBANJA 27. NAGRADNE KRIŽANKE

Pravilna rešitev gesla križanke 27/2017: PROSTOSTOJEČA LESTEV Izmed pravilno izpolnjenih kuponov, smo izžrebali šest nagrajencev: 1. nagrada 30 EUR Tanja Manfreda, Ložice 92, 5210 Deskle 2. nagrada 20 EUR Mojca Gabrijelčič, Plave, Vojkova ul. 32, 5210 Deskle 3. nagrada 15 EUR Veronika Prinčič, Kozana 81a, 5212 Dobrovo 4. nagrada uporabna nagrada Slavica Pertovt, Ul. talcev 6, 5210 Deskle 5. nagrada uporabna nagrada Miran Gabrijelčič, Gregorčičeva 37, 5210 Deskle 6. nagrada uporabna nagrada Maksimiljan Čufer, Znojile 5, 5243 Podbrdo Dobitnikom denarnih nagrad bomo zneske nakazali na osebni račun, uporabne nagrade pa bomo izžrebanim rešePROSIMO, DA POŠLJETE SAMO ORIGINALE KUPONOV. valcem poslali po pošti. ✂--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izpolnjen kupon z geslom pošljite v kuverti do 28. februarja 2018 na naslov: Salonit Anhovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle, s pripisom Križanka. Izmed kuponov s pravilnimi gesli bomo izžrebali šest nagrajencev ter podelili tri vrednostne in tri uporabne nagrade: 1. nagrada - 30 EUR, 2. nagrada - 20 EUR, 3. nagrada - 15 EUR, 4., 5. in 6. uporabna nagrada.

Ime in priimek: Naslov:

- družba in organizacijska enota ali - domači naslov

KUPON - NAGRADNA KRIŽANKA 28 Podpis:

Rešitev gesla:

54 38

Naš list

24/2016 28/2017

Naš list

28/2017

55 39