Naš list, 30. številka by Salonit Anhovo

ĹĄtevilka 30 29 - november junij 2019 2018

glasilo skupine

4. leto zapored dostopne trajne meritve na spletni strani https://www.salonit.si/trajnostni-razvoj/ekologija/trajne-meritve-emisij/

+ na monitorjih v Kanalu in Desklah

8. leto zapored dostopna letna okoljska poroÄ?ila

https://www.salonit.si/trajnostni-razvoj/ekologija/okoljska-porocila/letna-porocila/

Priloga: Zakaj proizvajamo cement in pri tem uporabljamo goriva iz odpadkov? NaĹĄ list

30/2019

GLASILO SKUPINE SALONIT

UVODNIK SKUPINA SALONIT Kamnolom zagotavlja delovna mesta za naslednjih 50 let

SALONIT ANHOVO, gradbeni materiali, d.d. Anhovo 1, 5210 Deskle T: 05/ 39 21 000, F: 05/ 39 21 700 E: info@salonit.si

PRILOGA Zakaj proizvajamo cement in pri tem uporabljamo goriva iz odpadkov?

INDE, Salonit Anhovo, d.o.o. Anhovo 83, 5210 Deskle T: 05/ 39 21 550, F: 05/ 39 21 775 E: inde@inde-salonit.si

SODELAVCI Cilji, fokus in sodelovanje z ekipo

Pilotka v cementarni

Salonit Anhovo, KAMNOLOMI, d.o.o. Anhovo 1, 5210 Deskle T: 05/ 39 21 212, F: 05/ 39 21 650 E: kamnolomi@kamnolomi.si

ŠPORT IN REKREACIJA Odlični rezultati gasilcev

Bron vreden zlata!

SALINVEST, d.o.o. Anhovo 1, 5210 Deskle

Cementarna ima vplive na okolje, ker proizvaja cement. V Salonitu Anhovo proizvajamo cement že skoraj 100 let. Da iz kamnin naredimo cement, potrebujemo visoke temperature. Te pa dosežemo lahko le z energetsko bogatim gorivom. Skoraj 40 let uporabljamo za gorivo tudi posamezne vrste odpadkov. Pri tem prav nič ne zaostajamo za najbolj razvitimi državami na tem področju, kot so Švica, Nemčija in skandinavske države. V Evropski uniji imamo vse cementarne povsem enake zahteve za spoštovanje zakonodaje in standardov. Vplive cementarne spremljajo za to pooblaščene institucije, ki izvajajo meritve. Tako kot morajo proizvajalci hrane zagotoviti analize hrane, farmacevti pa zagotoviti analize sestave zdravil, tako moramo cementarne kriti stroške meritev vplivov na okolje. V Salonitu Anhovo imamo eno najobsežnejših baz okoljskih podatkov – izpustov v zrak, kakovosti zraka, kakovosti tal in kakovosti vode. Ti rezultati kažejo dobro stanje okolja. Tudi vse kontrolne meritve, ki so jih pripravili drugi naročniki, izkazujejo povsem enake rezultate. V zadnjih desetih letih pri vseh meritvah zelo jasno vidimo trend upadanja vplivov na okolje. Ta se je zgodil iz enega samega razloga – zaradi uspešnega dela cementarne smo si v sodelovanju z lastniki lahko privoščili obsežna vlaganja v najsodobnejše tehnologije. Preko 100 milijonov EUR smo vložili v tehnologijo – večji del teh vložkov je povezan z zniževanjem vplivov na okolje. Surovina je ves čas enaka, se pa spreminja sestava goriv – ob tem pa so naši vplivi na okolje vedno manjši. Okoljski podatki potrjujejo, da imamo prav – delamo učinkovite razvojne korake. Prav je, da si kot družba vedno prizadevamo iskati še boljše rešitve tudi na področju ravnanja z odpadki. Gotovo bomo v prihodnje še več odpadkov ponovno uporabljali in reciklirali. Morda nam bo uspelo zmanjšati nastajanje novih odpadkov. Vendar odpadki nastajajo danes in tu. Dolžni smo uporabiti rešitve, ki jih imamo danes, da učinkovito rešujemo problematiko odpadkov. Uporaba toplote iz odpadkov za proizvodnjo cementa je ena najboljših obstoječih rešitev, zato je široko uporabljena v razvitem svetu. V primerjavi z uporabo drugih goriv nima prav nič večjih vplivov na okolje in je popolnoma varna. Kot vsaka človeška dejavnost, ima tudi naša vpliv na okolje. Naš vpliv je povezan s tem, da proizvajamo cement - ni pa odvisen od vrste goriv, ki jih uporabljamo.

T: 05/ 39 21 352, F: 05/ 39 21 656 E: salinvest@salinvest.si

ROKAVA, d.o.o. Dekani 3/c, 6271 Dekani, Slovenija T: +386 5 66 32 663 E: rokava@rokava.si

UREDNIŠTVO Peter Korenjak – področje kadrov in splošnih zadev (odgovorni urednik) Dr. Tanja Ljubič Mlakar – varnost in zdravje pri delu, okolje Sašo Seljak – razvoj Marjana Šuligoj – proizvodnja Lucija Zalaznik – poslovanje Jelka Usico – tehnična urednica DOPISNI ČLANI Tanja Šuligoj – Inde, Salonit Anhovo d.o.o. Milojka Leban – Salinvest, d.o.o. Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o. Metka Grbec – Rokava, d.o.o. Lojzka Reščič – Združenje za beton Slovenije (ZBS)

FOTOGRAFIJE: Foto arhiv družb v skupini Salonit IZDAJATELJ Salonit Anhovo, d.d. E: glasilo@salonit.si

V krožnem gospodarstvu bi se vsekakor lahko učili ravno pri betonu, ki ga gradi cement – beton je namreč v celoti reciklabilen, ne glede na to, v kateri fazi njegovega življenjskega cikla se boste odločili, da ga v obstoječi obliki ne potrebujete več. Pomemben del krožnega gospodarstva postaja tudi njegova proizvodnja. Z uporabo goriv iz odpadkov v proizvodnji cementa beton le še utrjuje primat med materiali z najnižjim okoljskim odtisom na enoto proizvoda. Hkrati ostaja izrazito lokalen material in hkrati najbolj uporabljan gradbeni material – vse napovedi kažejo, da bomo cement zagotovo potrebovali še vsaj naslednjih 100 let.

NAKLADA 4000 izvodov Glasilo je brezplačno in ni namenjeno prodaji. Publikacija se uvršča v 6. točko Priloge I ZDDV-1.

dr. Tomaž Vuk, član uprave, Salonit Anhovo

Naslovnica: Kemijska fakulteta v Ljubljani, zgrajena s cementi Salonita Anhovo; fotograf: Miran Kambič

Naš list

30/2019

Naš list

30/2019

SKUPINA SALONIT

Kamnolom zagotavlja delovna mesta za naslednjih 50 let Mitja Šuligoj - Kamnolomi, Salonit Anhovo

Že pred skoraj 100 leti, ko se je začela proizvodnja cementa v Soški dolini, je bilo jasno, da je tu surovina, ki je izjemno kakovostna. Od leta 1921 se je v proizvodnji cementa spremenilo veliko – od tehnologije proizvodnje do vzorčenja, obvladovanja kakovosti, uporabe odpadkov za gorivo in še bi lahko naštevali. Temelj pa je ostal enak – za kakovosten cement potrebujemo kakovostno surovino iz kamnoloma. Glede na zadnja vzorčenja in pridobljena dovoljenja je kamnine dovolj, da lahko zagotovimo delovna mesta za naslednjih 50 let – načrtujemo, da nekje do leta 2070. Za okoljevarstveno soglasje za širitev kamnoloma smo zaprosili v letu 2016 in ga po skoraj treh letih tudi uspešno pridobili.

V letošnjem letu načrtujemo tudi nakup vrtalne garniture za vrtanje minskih vrtin.

Sprotna sanacija V načrtu je tudi izvedba del pri širitvi kamnoloma za prehod na pridobivanje od zgoraj navzdol s sprotno sanacijo. Sanacija najvišje ležeče etaže na koti 400 bo potekala v letu 2021.

Izdelava geološkega modela zalog mineralnih surovin Z uporabo brezpilotnega letalnika bomo v letu 2019 začeli izvajati redne geodetske meritve za beleženje sprotnih sprememb v kamnolomu. V letu 2020 načrtujemo nabavo programske opreme za obdelavo geodetskih meritev in geoloških podatkov z namenom izračuna zalog mineralnih surovin in načrtovanja njihove optimalne izrabe.

V kamnolomu smo v zadnjih letih že vlagali v mehanizacijo, prenovili smo transportni trak, preko katerega dostavljamo surovino v cementarno. V lanskem letu smo mehanizaciji v kamnolomu dodali tudi dron (brezpilotni letalnik za geodetsko snemanje), ki ga upravlja posebej za to usposobljena pilotka.

Mehanizacija v kamnolomu V letošnjem in naslednjem letu nas čaka še nekaj večjih investicij v mehanizacijo. Med prvimi bodo v letošnjem letu dodatne investicije v vozni park. Izbrali smo že tovornjak – dumper – z nosilnostjo 65 ton. Čaka nas nakup vozila s cisterno za oskrbo delovnih strojev z gorivom. En star dumper bomo še pred poletjem nadgradili s cisterno za polivanje vode po neasfaltiranih voznih površinah. 4

Naš list

30/2019

V letu 2020 sledi nakup nakladalnika na gumijastih kolesih s prostornino žlice 7 m3. Do pomladi 2020 bomo zamenjali drobilnik in rekonstruirali predhomogenizacijo. Naš list

30/2019

SKUPINA SALONIT

Z vajeništvom do sodelavcev Andra Mezek - Salonit Anhovo Zagotovo se nekateri sodelavci še spomnite časov, ko smo med zaposlenimi srečevali mlade fante - vsekakor premlade, da bi bili že zaposleni. Če se, potem se spominjate vajencev, ki so praktično znanje, delovne navade ter skrivnosti bodočega poklica nabirali v delavnici, ki je bila namenjena in prilagojena prav vajencem. Tam so se pod budnim očesom mentorja pripravljali na svoj bodoči poklic strugarja, strojnega mehanika, ključavničarja, varilca. S kasnejšo reformo šolskega sistema so na žalost to obliko izobraževanja ukinili in namenili večji poudarek teoretičnemu izobraževanju.

Program, vključen v vajeništvo v šolskem letu 2018/19 Na Šolskem centru (ŠC) Nova Gorica so v šolskem letu 2018/19 razpisali program OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ki je del srednjega poklicnega izobraževanja (3-letni program) z vajeništvom kot obliko praktičnega usposabljanja. V to izobraževanja se je sicer vpisalo majhno število dijakov.

Neposredni finančni prispevek občini in dejavnostim: 1 milijon EUR letno Peter Korenjak – Salonit Anhovo

Salonit Anhovo že skoraj 100 let proizvaja cement v Občini Kanal ob Soči. Ob tem je močno povezan s prebivalci in tudi s skupnostjo. Skozi zgodovino so se podjetje in z njim tudi prebivalci soočili z vzponi in padci. V tako dolgi zgodovini se z njimi sooči tako vsak posameznik kot tudi podjetje ali skupnost.

in da transparentno objavljamo okoljske podatke. Tudi pri objavi okoljskih podatkov postavljamo standarde. Smo med redkimi industrijskimi podjetji, ki imajo tako pregledno objavljene podatke. Poleg tega izvajamo vrsto meritev in raziskav, ki niso zakonsko predpisane, ter s tem ustvarjamo eno najobširnejših baz podatkov.

Cilj vajeništva Če preskočimo dolgoletne debate za in proti ponovni spremembi poklicnega izobraževanja, smo vendarle veseli, da je bil v letu 2017 sprejet Zakon o vajeništvu. Ta ponovno uvaja in ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja dijakov v programih poklicnega izobraževanja. Z vajeništvom so dijakom zagotovljeni prenos praktičnega znanja, ročnih spretnosti in dragocenih dolgoletnih delovnih izkušenj starejših sodelavcev. S ponovnim uvajanjem vajeništva dijaki povezujejo teoretično znanje, pridobljeno v šoli, in praktične izkušnje na učnem mestu v delavnici.

Prispevek v občinski proračun: nekaj manj kot 600.000 EUR

V Salonitu Anhovo se vključujemo v izobraževanje vajencev Dijak vajenec polovico obveznega praktičnega izobraževanja kot del šolskega programa preživi v podjetju. Uči se z delom in tako postaja usposobljen za svoj bodoči poklic. V Salonitu Anhovo smo zato izziv in pomen vajeništva razumeli kot priložnost, da dijake ne samo učimo bodočega poklica, ampak da smo tudi ključni akterji pri promociji poklicev, ki jih na trgu dela primanjkuje. V kadrovski službi smo pri Gospodarski zbornici Slovenije sprožili postopek verifikacije učnih mest za programa: oblikovalec kovin – orodjar. V letu 2018 je Gospodarska zbornica Slovenije družbi Salinvest izdala odločbo o verifikaciji navedenih učnih mest za izvajanje vajeništva. To pomeni, da ima družba Salinvest ustrezne materialne in kadrovske pogoje za izvajanje vajeništva.

Bajro med delom: Bajro Džafić je vključen v program vajeništva v Salinvestu

V družbi Salinvest že izobražujejo prvega vajenca Družba Salinvest je vajeniško učno pogodbo sklenila z dijakom Bajrom Džafićem, ki se izobražuje v programu oblikovalec kovin – orodjar. Že od novembra simpatičnega in prijaznega fanta srečujete v strojni delavnici, kjer se ob četrtkih in petkih pod budnim očesom mentorja Zorana Korenjaka usposablja za oblikovalca kovin - orodjarja. In tako bo vse do zaključka pouka v mesecu juniju ter seveda do zaključka šolanja. Bajro Džafić je dijak prvega letnika ŠC Nova Gorica, Strojne, prometne in lesarske šole – program: oblikovalec kovin - orodjar. Bajro je radoveden in zgovoren fant, ki je z veseljem odgovoril na naša vprašanja. Ob našem obisku je povedal: »Sem zadovoljen in rad prihajam iz Nove Gorice vsak četrtek in petek. Ta oblika usposabljanja mi ustreza. Spoznavam se z različnimi materiali in tehnikami obdelave kovin. Najbolj sem vesel, ko mi mentor dovoli, da se že preizkušam in pilim znanje na obdelovalnih strojih.« Da je to res, dokazujejo tudi fotografije, na katerih smo ga ujeli v delavnici.

Bodoči oblikovalec kovin - orodjar

Naš list

30/2019

Pomembno je, da se iz zgodovinskih dogodkov naučimo, kako biti boljši danes in kako biti še boljši v prihodnje. Z jasno strategijo in z njenim izpolnjevanjem je to tudi mogoče. Uprava Salonita Anhovo je skupaj s sedanjimi lastniki izbrala za temelj trajnostni razvoj, ki temelji na treh stebrih. Podjetje mora biti najprej gospodarsko uspešno, da lahko zagotavlja zaposlenim plače, da lahko izpolnjuje svoje zakonodajne obveznosti ter da lahko investira. V našem primeru sledi okoljska odgovornost. Poleg polnega spoštovanja zakonodaje stalno investiramo v najboljše razpoložljive tehnologije in prav vse meritve jasno kažejo trend bistvenega zmanjševanja vplivov na okolje. Eden izmed treh stebrov je družbena odgovornost – ta se začne pri zaposlenih, kjer sta pomembna zdravje in varnost na delovnem mestu; nadaljuje se pri poslovnih partnerjih in skupnosti, iz katere prihajajo zaposleni in v kateri deluje podjetje. Cementarna ustvari tudi šest posrednih delovnih mest na eno zaposlitev. Družbena odgovornost je tesno prepletena z gospodarsko in okoljsko odgovornostjo. Smo del skupnosti, v kateri imamo dejavnost. Zato je pomembno, da svoje načrte predstavljamo

Del gospodarske in družbene odgovornosti pa je tudi izpolnjevanje zakonskih obvez do občine. V občinski proračun letno prispevamo nekaj manj kot 600.000 EUR. V ta znesek so vključeni dohodnina zaposlenih, koncesijske dajatve ter nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Letno okrog 400.000 EUR prispevkov za skupnost Poleg neposrednih prispevkov občini skrbimo tudi za brezplačno distribucijo vode za prebivalce občine Kanal ob Soči iz vodarne Močila. Z neposrednimi prispevki skrbimo tudi za sponzorstva in donacije. Tako podpiramo vrsto dejavnosti in društev, v katerih so aktivni tudi naši sodelavci. Med njimi so številna športna in kulturna društva, društva upokojencev, društva bolnikov in mnoga druga. Tako prispevamo tudi h kakovosti in raznolikosti bivanja. Izbrali smo le nekaj takih, s katerimi sodelujemo praktično na letni ravni. Med športnimi društvi podpiramo Odbojkarski klub Salonit Anhovo, Športni twirling klub Deskle, Odbojkarski klub Neptun Kanal, Balinarski klub Deskle, Košarkarki klub Tolmin. Med kulturnimi Prosvetno društvo Soča Kanal, Gledališko društvo Kontrada Kanal, Kulturno društvo Folklorna skupina Kal nad Kanalom in KD Svoboda Deskle. Vsako leto podpremo tudi Turistično društvo Kanal pri Skokih z mosta. Podpiramo tudi aktivnosti Društva upokojencev Kanal in Društva obolelih zaradi azbesta. Pomembni so tudi naši prispevki šolam in vrtcem v občini. Odzovemo se tudi na vrsto prošenj krajevnih skupnosti ali občine pri pomoči z našimi proizvodi. Veliko je cest, podpornih zidov in drugih objektov, ki so bili zgrajeni s pomočjo naših izdelkov in prispevkov. Na letni ravni zato s seštevkom še vseh ostalih podpornih aktivnosti presežemo 1 milijon EUR za lokalno skupnost. Naš list

30/2019

REFERENCE

Uporabno in oblikovalsko dovršeno Foto: Miran Kambič

Družinska kapelica pri Bovcu

Termalija, Terme Olimia

Leto izgradnje:

Leto izgradnje: 2018 Arhitekturni biro: Unit Gradbene konstrukcije: Ivan Ramšak Izvajalec: TIPO d.o.o., Alkos d.o.o., BS VAR d.o.o., Lesnina MG oprema d.d. Vrsta cementa: Special 42,5 R

2017 Arhitekturni biro: Atelje Ostan Pavlin Izvajalec: Renova d.o.o., Zidarstvo Zorč, Tesarstvo Kregar s.p., Skodlarstvo Koželj Vrsta cementa: Universal 42,5 N

Osnovna šola in vrtec Cerklje ob Krki

TKK logistični center Leto izgradnje: 2018 Arhitekturni biro: Protim Ržišnik Perc Izvajalec: Kolektor CPG d.o.o. Vrsta cementa: Special 42,5 R

Leto izgradnje: 2017 Arhitektura: Rok Žnidaršič in Jerneja Fischer Knap s sodelavci Interier in krajinska arhitektura: Medprostor, d.o.o. Gradbene konstrukcije: Hiša niša d.o.o. Izvajalec: As-primus, d.o.o. Vrsta cementa: Universal 42,5 N

Naš list

30/2019

Center starejših občanov Izola – Livade 7A, 7B in 7C

Škofja Loka Trg pod gradom in igrišče Zamorc

Leto izgradnje: 2017 Arhitekturni biro: Gužič Trplan arhitekti Gradbene konstrukcije: SPIT d.o.o. Izvajalec: STRABAG d.o.o. Vrsta cementa: Special 42,5 R

Leto izgradnje: 2017 Arhitekturni biro: Ravnikar Potokar arhitekturni biro Izvajalec: Lavako d.o.o., Lesnina MG Vrsta cementa: Special 42,5 R

Naš list

30/2019

SKUPINA SALONIT

V cementarno vabimo sodelavce tehničnih poklicev Peter Korenjak – Salonit Anhovo

Družbo Salonit Anhovo že tradicionalno predstavljamo na kariernem sejmu v Novi Gorici. Na sejmu se je predstavilo več kot 20 podjetij, med njimi so bili Pošta Slovenije, Lidl Slovenija, Spar Slovenija, Mercator, Gostol Gopan, Fructal, Mahle Electric, Zavarovalnica Triglav in Salonit Anhovo. Večina razstavljavcev se nas sooča z isto težavo: pomanjkanjem tehničnih kadrov.

Spodbujamo podjetništvo med mladimi Četrto leto zapored podpiramo tudi projekt POPRI, tekmovanje za najboljšo podjetniško idejo med mladimi. Že več kot 10 let je POPRI tisti, ki mladim omogoča razvoj inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti.

Direktorica ZRSZ – Območne enote Nova Gorica Vesna Petrič Uran je stanje na trgu zaposlovanja za naslednje tri do petletno obdobje komentirala: “Ocenjujemo, da bodo tudi v prihodnjih letih delodajalci v regiji iskali predvsem profile s področja tehnike (v vseh smereh izobrazbe: strojništvo, elektrotehnika, računalništvo, kovinarstvo), s področja zdravstva (medicinske sestre, zdravniki), s področja gostinstva (kuharji, natakarji), s področja gradbeništva, trgovine, pa tudi komercialiste s širokim znanjem jezikov in tehničnimi kompetencami.” Delodajalci, poleg iskanja in izbire sodelavcev za trenutne potrebe, vedno večjo pozornost posvečamo tudi dolgoročnemu zagotavljanju zaposlitev. Tudi zato je na pobudo delodajalcev portal MojeDelo.com letos sejem organiziral v stavbi Medpodjetniškega izobraževalnega centra ter s tem dogodek še dodatno približal dijakom Šolskega centra Nova Gorica.

aktivnosti je izvajanje praks, kjer dijaki dobijo vpogled v naš delovni proces, mi pa spoznamo potencialne kandidate za zaposlitev. Letos smo se v Salonitu Anhovo, poleg razpisa štipendij in promocije štipendij in tehničnih poklicev v osnovnih in srednjih šolah, vključili v projekt Partnerstvo za kadre, ki ga vodi Posoški razvojni center. Partnerstvo za kadre je projekt, ki temelji na povezovanju gospodarstva in šolstva z namenom promocije ter s tem boljše prepoznave tehničnih poklicev med mladimi v Posočju in regiji.

Delovna mesta za najboljše sodelavce Izzivov pri iskanju najboljših sodelavcev nam ne bo zmanjkalo. Z ekipo sodelavcev si prizadevamo v naše vrste pripeljati najboljše kandidate, s katerimi bomo cementarno Salonit Anhovo tudi v prihodnje obdržali med najuspešnejšimi evropskimi cementarnami.

Zakaj proizvajamo cement in pri tem uporabljamo goriva iz odpadkov?

Privlačnost delovnih mest za mlade V Salonitu Anhovo že vrsto let za mlade izvajamo različne aktivnosti, prek katerih spoznajo delovna mesta v cementarni. Ena izmed pomembnejših 10

Naš list

30/2019

Naš list

30/2019

Zakaj proizvajamo cement in pri tem uporabljamo goriva iz odpadkov?

PRILOGA

Zmanjševanje uporabe fosilnih goriv dr. Tomaž Vuk, dr. Andrej Ipavec – Salonit Anhovo Proizvodnja klinkerja, ki je ključna komponenta današnjih cementov, je izrazito energetsko intenziven proces. Toplotna energija, potrebna za predgrevanje surovinske mešanice in doseganje visokih temperatur v peči, kjer nastane klinker, znaša približno 3500-4000 MJ na tono klinkerja. Tradicionalno se je toplotno energijo za proizvodnjo klinkerja zagotavljalo z uporabo goriv fosilnega izvora, kot so npr. zemeljski plin, premog in petrolkoks. Ugodni tehnološki pogoji, ki vladajo pri proizvodnji klinkerja (visoka temperatura, dolgi zadrževalni časi procesnih plinov, oksidacijska atmosfera), so cementarnam omogočili uporabo t.i. alternativnih goriv. V prispevku uporabljamo izraz alternativna goriva, ker se ta najpogosteje uporablja v strokovni literaturi. Je pa to enotno poimenovanje za izbrane, energetsko bogate odpadke, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti ali učinkovito reciklirati. Tipični primeri takih odpadnih materialov so npr. izrabljene pnevmatike, odpadna olja, določene vrste odpadne plastike itd.

Najbolj napredne cementarne skoraj neodvisne od klasičnih fosilnih goriv V tehnološko naprednejših državah so alternativna goriva v proizvodnji cementa ob koncu prejšnjega stoletja pričela v veliki meri zamenjevati omejene vire fosilnih goriv. V najrazvitejših območjih se danes fosilna goriva pri proizvodnji klinkerja uporabljajo le še v zelo majhnih deležih, posamezne vodilne cementarne pa so tudi že povsem neodvisne od uporabe klasičnih fosilnih goriv pri proizvodnji klinkerja.

V Salonitu Anhovo alternativna goriva uporabljamo že skoraj 40 let Pričetek uporabe alternativnih goriv v Salonitu Anhovo sega v leto 1981, ko so se kot energent v proizvodnji klinkerja pričele uporabljati odpadne pnevmatike. Skozi čas se je struktura goriv, tako

glede vrste uporabljenih goriv kot tudi njihovih deležev, vseskozi spreminjala. Energetski delež alternativnih goriv se je z uvedbo uporabe odpadnega olja in živalskih maščob pričel poviševati ob koncu devetdesetih let. Naslednji večji korak v smeri večanja deleža alternativnih goriv se je zgodil leta 2008 ob investiciji v nov izmenjevalnik toplote in obsežnejši prenovi sistema peči, ko se je pričelo uporabljati t.i. fino zmleto trdno gorivo iz nenevarnih odpadkov (2D TGO). To je večinoma sestavljeno iz odpadne plastike, tekstila, lesa in papirja. Zadnja večja sprememba v strukturi alternativnih goriv se je zgodila v letu 2016, ko se je pričela uporaba grobe frakcije trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov (3D TGO), ki je po sestavi sicer praktično enaka 2D TGO. Trenutno pri proizvodnji klinkerja v Salonitu Anhovo pridobimo približno 60-65 % potrebne toplotne energije iz alternativnih goriv, preostalih 35-40 % energije pa kot klasično fosilno gorivo v glavnem zagotavlja petrolkoks.

Uporaba alternativnih goriv med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje emisij CO2

tudi večji prispevek lokalne cementne industrije pri reševanju problematike odlaganja odpadkov ter nadaljnji razvoj v smeri krožnega gospodarstva.

Uporaba alternativnih goriv v proizvodnji cementa je eden trenutno najučinkovitejših ukrepov za zmanjševanje emisij CO2, do katerega pride zaradi vsebnosti biomase v alternativnih gorivih, ki je običajno v trdnih gorivih iz odpadkov prisotna v deležu do okoli 50 %. Dodatne prednosti uporabe alternativnih goriv so še varčevanje z omejenimi viri fosilnih goriv, recikliranje pepela, ki ostane po termični izrabi goriva, predelava nekaterih vrst odpadkov, ki bi jih sicer morali odstranjevati na druge, manj primerne načine, in tudi ohranjanje konkurenčnosti cementarn v primerjavi s proizvajalci, ki alternativna goriva uporabljajo.

Pri nadomeščanju klasičnih fosilnih goriv z alternativnimi obstaja več tehničnih omejitev, ki jih je potrebno upoštevati, če želimo zagotavljati ustrezno kakovost proizvedenega klinkerja in cementa. To še posebej velja za goriva, ki se uporabljajo na glavnem gorilniku, kjer je potrebno v peči dosegati dovolj visoko gostoto dovedene toplotne energije. Raba alternativnih goriv iz obnovljivih virov energije je na glavnem gorilniku omejena pretežno z vsebnostjo vlage v gorivu in posledično s kurilno vrednostjo. S trenutno uporabljano tehnološko opremo v Salonitu Anhovo ustrezne pogoje v peči dosegamo tako, da na glavnem gorilniku poleg trdnega goriva iz odpadkov uporabljamo tudi petrolkoks z višjo kurilno vrednostjo. Za nadaljnje nadomeščanje petrolkoksa z alternativnimi gorivi v prihajajočih investicijah načrtujemo tehnološke nadgradnje v več fazah, ki bodo predvidoma obsegale: • nadgradnjo glavnega gorilnika peči, ki bo posebej prilagojen za uporabo trdnih alternativnih goriv in bo omogočal predgrevanje le-teh v peči; • posodobitev postrojenja za prevzem, skladiščenje in doziranje 2D trdnega goriva iz odpadkov na glavni gorilnik, ki bo zagotavljalo višje kapacitete, večjo kontinuiranost delovanja in večjo stopnjo homogenosti goriva; • izgradnjo zaprtega sistema za izboljševanje kakovosti 2D trdnega goriva iz odpadkov z uporabo odvečne toplote iz hladilnika klinkerja.

Tudi zaradi alternativnih goriv je Salonit Anhovo med najboljšimi proizvajalci cementa v Evropi Posledica strateško načrtovanih razvojnih investicij na področjih uporabe alternativnih goriv, večanja energetske učinkovitosti in nadomeščanja klinkerja v cementih z mineralnimi dodatki je, da se danes Salonit Anhovo uvršča med proizvajalce cementa z nižjimi emisijami ogljikovega dioksida v Evropi. V zadnjih letih znašajo emisije CO2 pri proizvodnji klinkerja v Salonitu Anhovo med 0.75 in 0.78 t CO2/t klinkerja, kar je bistveno manj od povprečja EU in tudi manj od povprečja cementne industrije v Nemčiji, ki velja za eno izmed tehnološko najnaprednejših evropskih držav.

Srednjeročni cilj: postopna opustitev rabe klasičnih fosilnih goriv Eden izmed srednjeročnih ciljev razvoja Salonita Anhovo je postopna opustitev rabe klasičnih fosilnih goriv kot energentov v proizvodnji klinkerja, s čimer bi lahko nadaljevali z zmanjševanjem emisij ogljikovega dioksida. Hkrati bi to pomenilo

100%

90%

80%

Energetski delež goriva (%)

70%

60%

50%

40%

30%

20%

10%

81 19 82 19 83 19 84 19 85 19 86 19 87 19 88 19 89 19 90 19 91 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18

2D TGO

3D TGO

Mesno kostna moka

Mulj iz čistilnih naprav

Izrabljene pnevmatike

Odpadna olja

Ogljikov prah

Živalske maščobe

1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988goriv 1989 1990 1991 1992 1993klinkerja 1994 1995 1996 1997 1998Anhovo 1999 2000v 2001 2002 2003 2004–2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Struktura uporabljenih alternativnih pri proizvodnji v Salonitu obdobju 1981 2018

Naš list

30/2019

Emisije CO2 iz proizvodnje klinkerja v Salonitu Anhovo v primerjavi z Evropsko unijo, Nemčijo in svetovnim povprečjem.

Naš list

30/2019

Zakaj proizvajamo cement in pri tem uporabljamo goriva iz odpadkov?

PRILOGA

Zakaj je beton tako uporaben? Beton, kot ga poznamo danes, je kompozitni material, sestavljen iz portlandskega cementa, vode, kamenega agregata in kemijskih ter mine14

Naš list

30/2019

Zmožnost oblikovanja betona v konstrukcije poljubnih oblik na licu mesta je med vodilnimi gradbenimi materiali edinstvena. Od trenutka prvega stika cementa z vodo ima namreč beton približno 2 uri odprtega časa, v katerem ga lahko vgradimo v naprej pripravljene opaže. Tak način gradnje omogoča na eni strani arhitektom svobodno izražanje, na drugi strani pa gradbenim inženirjem načrtovanje optimalnih dimenzij in razponov konstrukcij. Združitev obojega se odraža v varnih, trajnih in unikatnih

Uporaba betona Beton je dandanes ključni material v gradbeništvu. Mostov, viaduktov, podpornih in opornih zidov ter jezov si brez betona praktično ni mogoče zamisliti. Prav tako predstavlja opti-

Energija CO2

Steklo

Relativna skala

Kompoziti iz stelenih v.

Približno 3 tone betona v povprečju porabimo na vsakega Zemljana letno, kar je kar trikrat več od vseh drugih gradbenih materialov skupaj. Beton je vodilni gradbeni material tako v najbolj razvitih državah kot tudi v državah tretjega sveta. Medtem ko prve z uporabo betona nenehno presegajo svoje impresivne inženirske dosežke, pa so prednosti uporabe betona najbolj izrazite prav v državah tretjega sveta. Zaradi svoje nizke cene, lokalne dostopnosti in enostavne uporabe predstavlja beton zanje temeljni gradbeni material – omogoča namreč gradnjo vse od varnih in trajnih domov do nujno potrebne javne infrastrukture za nadaljnji razvoj.

MATERIAL MJ/kg kgCO2/kg 0.95 0.13 BETON Opeka 3.0 0.22 Les 8.5 0.46 Les - lepljen 15 0.81 Jeklo 35.3 2.8 Jeklo - reciklirano 9.5 0.43 Aluminij 21.8 11.46 Aluminij - recikliran 28.8 1.69 Kompoziti iz stelenih v. 100 8.1 Steklo 15.0 0.85 Source: ICE version 1.6a Hammond G.P. and Jones CI 2008 Proc Instn Civil Engineers

Aluminij

Čeprav je jeklo nesporno bistveno trdnejši material, gradnja z lesom in kamnom pa je bila vse do 19. stoletja prevladujoči način gradnje, je beton dandanes najbolj uporabljen gradbeni material na svetu.

Tako bi, tudi če bi beton lahko nadomestili z ostalimi materiali, plačali bistveno višjo ceno, tako finančno kot predvsem okoljsko.

Aluminij - recikliran

Najbolj uporabljen gradbeni material na svetu

Inovativni pristopi pri načrtovanju in gradnji odpirajo nove priložnosti uporabe betona. Vse bolj prihaja v ospredje gradnja pasivnih hiš, ki izkorišča visoko toplotno kapaciteto betona. Beton v pravilno načrtovani pasivni hiši namreč pozimi preko dneva absorbira toploto sonca in jo nato preko noči počasi oddaja v prostor. Proces se poleti obrne, s čimer beton preko dneva prijetno ohlaja prostor (podoben učinek lahko izkusimo v starih masivnih stavbah, kot so cerkve, kjer je poleti prijetno hladno, pozimi pa toplo v primerjavi z zunanjo okolico). Na ta račun so stroški ogrevanja oziroma ohlajanja stavb bistveno nižji.

Beton nam ne le omogoča pogoje za standard v katerem živimo, ampak je istočasno tudi cena, ki jo za to plačujemo, najnižja.

Jeklo

Beton že vse od svojega odkritja zaznamuje in izboljšuje življenje ljudi. Skozi tisočletja uporabe se je sicer kot material spreminjal tako, da je odgovarjal trenutnim potrebam družbe, pa vendar je osnovna ideja o betonu vseskozi ostajala ista. Gre za idejo, kako najbolj razširjen gradbeni material (pred odkritjem betona) kamen pretvoriti v tekočo obliko, ga poljubno oblikovati (pri običajnih zunanjih temperaturah) in doseči, da kasneje sam ponovno preide v strjeno obliko in pri tem ohrani mehanske lastnosti, ki so podobne začetnim. Zaradi teh lastnosti betona z vidika njegove vsestranskosti še vedno ne prekaša noben drug gradbeni material. V prispevku si bomo pogledali razloge za uporabo betona, ocenili vlogo betona v trenutni družbi in poskušali odgovoriti na vprašanje, kaj prinaša prihodnost.

Ko se beton enkrat strdi, je odporen na prisotnost vode, zraka in ognja, medtem ko na primer jeklo rjavi in les gori. Materiala zato tudi potrebujeta posebno zaščito, beton pa je že v osnovi odporen na vse tri medije. To daje betonu prednost tako s trajnostnega in okoljskega kot tudi finančnega vidika.

Beton omogoča pridobivanje energije iz obnovljivih virov gradnja hidroelektrarn ni mogoča brez betona.

Jeklo - reciklirano

Viadukt Millau, Francija, najvišji viadukt na svetu, višine 343 m in dolžine 2,46 km, porabljenih 127.000 m3 betona

Surovine za proizvodnjo betona so razpoložljive po vsem zemeljskem površju, zaradi česar je beton na razpolago v teoretično neomejenih količinah povsod po svetu. To predstavlja eno ključnih prednosti betona v primerjavi z drugimi materiali, saj je njegova proizvodnja tako mogoča povsod, hkrati pa izrazito lokalna, kar beton uvršča v najbolj razširjen gradbeni material. Beton pri svojem strjevanju prehaja iz praktično tekoče faze v strjeno obliko z visoko končno tlačno trdnostjo. Sam proces strjevanja betona je v osnovi zelo kompleksen pojav, ki pa ga je z vidika uporabnika relativno enostavno obvladovati. Potreben pogoj, da se beton prične strjevati, je zgolj to, da ima betonska mešanica temperaturo nad 5 °C. Strjevanje nato steče samo, brez potrebe po poseganju v sam proces. Zaradi tako enostavne uporabe je beton najbolj dostopen in široko uporaben gradbeni material.

Beton lahko oblikujemo v poljubne oblike na mestu gradnje.

Gradbeništvo je nujna, toda istočasno tudi izredno intenzivna in obsežna industrija, ki brez porabe materialov ne more delovati. Visoka svetovna poraba betona se odraža v tem, da je cementna industrija odgovorna za približno 5 do 6 odstotkov vseh emisij CO2. Odstotek je visok, pa vendarle lahko iz preglednice spodaj razberemo, da je beton med vsemi vodilnimi gradbenimi materiali najnižje ogljičen material. Emisije pri proizvodnji betona so namreč neprimerljivo nižje od proizvodnje jekla in aluminija ter nižje celo od opeke in lesa. Poleg emisij je nižja tudi energija, potrebna za proizvodnjo materiala. Beton je torej tako z vidika potrebne energije kot emisij, ki nastajajo pri njegovi proizvodnji, najbolj optimalna izbira med vsemi vodilnimi gradbenimi materiali.

Les

Proizvodnja betona je izrazito lokalna.

konstrukcijah, ki delajo svetovna mesta med seboj tako različna in posebna.

CO2 emisije

Les - lepljen

ralnih dodatkov. Približno 75 - 80 odstotkov mase betona predstavlja kameni agregat, 10 - 15 odstotkov cement, preostanek pa voda in dodatki. Cement je glavna vezivna komponenta betona, ki pri reakciji z vodo kameni agregat s časom poveže v trden material. Zaradi te lastnosti ga nekateri imenujejo kar srce betona.

celo samocelilnih betonov. Skratka, beton postaja vse bolj in bolj zmogljiv material, kar mu odpira številna nova področja uporabe. In nenazadnje, ne le s konstrukcijskega, ampak tudi z arhitekturnega vidika je beton vse bolj priljubljen in prepoznan.

Opeka

Sašo Seljak , dr. Andrej Ipavec - Salonit Anhovo

malno izbiro materiala pri gradnji stavb, stolpnic, cest in hidroloških objektov - skratka (beton je gradnik) vse temeljne infrastrukture razvite družbe 21. stoletja. Z njegovo pomočjo kar se da obvladujemo naravne pojave, kot so erozije, plazovi, poplave, vetrovi in potresi. Odpornost na vodo in zrak ter visoka prostorninska teža zagotavljata njegovo nenadomestljivost.

BETON

Beton – najbolj uporab(lj)en gradbeni material

Mesta v splošnem, še posebej pa mestna središča se srečujejo s težavami nastajanja toplotnih otokov – predvsem zaradi visoke pozidanosti prihaja v mestih do povišanih temperatur v primerjavi s podeželjem. Najbolj problematične so temne površine (na primer asfaltne površine), ki bistveno bolj absorbirajo toploto od svetlih površin. Gradnja infrastrukture v betonu, ki ima zelo svetlo površino, tako dokazano zmanjšuje učinke toplotnih otokov v mestih. Posebej učinkovita je uporaba drenažnih betonov za tlakovanje, ker ti omogočajo lokalno odvodnjavanje padavinskih voda. Ta ista voda lahko kasneje izhlapeva v okolico, s čimer je omogočeno naravno kroženje le-te.

Je beton material prihodnosti?

Razvoj betonov poteka tudi v smeri mikroarmiranih betonov, betonov, ki imajo zmožnost absorbiranja smoga ter

Gradbeništvo v splošnem morda ne velja ravno za najbolj napredno vejo moderne industrije, pa vendarle razvoj tudi na tem področju nezadržno in hitro poteka.

Slika 1: Prikaz potrebne energije za proizvodnjo in ogljični odtis za posamezne gradbene materiale

Število ljudi na zemlji se je v zadnjih 100 letih več kot potrojilo, napovedi pa kažejo na trend naraščanja svetovne populacije tudi v prihodnosti. Medtem ko na svetu trenutno živi skoraj 7,7 milijarde ljudi, naj bi nas bilo do leta 2050 že kar 9,7 milijarde. Trendi govorijo o tem, da bo večina nove populacije živela v mestih. Glede na napovedi Združenih narodov bo namreč odstotek ljudi v mestih narasel iz sedanjih 55 na kar 68 odstotkov in to kljub temu, da mesta prekrivajo zgolj 1 % vsega površja Zemlje. Takšna koncentracija ljudi v mestih se bo odražala v vse večjih potrebah po infrastrukturi na vseh nivojih. Povedano drugače: mesta prihodnosti bomo morali še zgraditi, za kar bomo morali zagotoviti surovine za gradnjo.

Naš list

30/2019

Zakaj proizvajamo cement in pri tem uporabljamo goriva iz odpadkov?

PRILOGA

Predvsem optimizacija obstoječih in iskanje novih gradbenih materialov je od vseh področij eno najhitreje razvijajočih. Dandanes so nam tako že poznana razna alternativna veziva in novi gradbeni materiali, ki pridobivajo svoj delež na trgu in se uporabljajo v raznih naprednih nišnih aplikacijah. Pa vendarle, materiala, ki bi betonu lahko konkuriral z vidika kombinacije razpoložljivosti, robustnosti, ekonomike in zmogljivosti, še nismo odkrili. Prav tako kot tudi ne veziva, ki bi lahko v večji meri nadomestilo portlandski cement. Vse napovedi zaenkrat kažejo, da bo beton, kot ga poznamo danes, ostal tudi v prihodnosti vodilni gradbeni material.

Na konkretnih ciljih cementna industrija veliko dela že nekaj desetletij. Moderni cementi namreč vsebujejo vse manj klinkerja na račun dodajanja mineralnih dodatkov, kot sta granulirana plavžna žlindra in filtrski pepel. Te iste mineralne dodatke je mogoče dodajati tudi med samim mešanjem betona. Razvoj kemijskih dodatkov je omogočil, da se za proizvodnjo betona uporablja vse manj vode (približno 30 odstotkov manj). Beton je tudi 100-odstotno reciklabilen material, iz katerega lahko pridobivamo reciklabilen agregat za proizvodnjo novega betona ali pa se ga uporablja v nizkih gradnjah za izdelavo nevezanih plasti cest. In nenazadnje, beton je trajen material, ki lahko, pravilno načrtovan, proizveden in vgrajen, traja več stoletij ne glede na agresivnost okolja, v katerem se nahaja.

Število ljudi na svetu se bo do leta 2050 bistveno povečalo, kar se bo odražalo v potrebi po novi infrastrukturi. Skladno s tem se bo povečevala tudi potreba po betonu. Dodatno sliko glede razvoja uporabe konstrukcijskih materialov lahko dobimo tudi, če si pogledamo, iz katerih materialov so zgrajene stavbe v mestih, ki trenutno nakazujejo trende razvoja mest v prihodnosti. Vidimo lahko, da beton predstavlja najbolj pogosto uporabljen gradbeni material v stavbah, višjih od 100 m. Njegov delež namreč znaša v Milanu 82 %, Frankfurtu 85 %, New Yorku 52 % in v Hong Kongu kar 95 %. Nenazadnje je iz armiranega betona zgrajena tudi najvišja stavba na svetu, 829 m visoki Burj Khalifa v Dubaju. Njegova poraba se bo v skladu s trenutnimi napovedmi, zaradi že omenjenih razlogov, še opazno povečala.

Slika 2: Prikaz deležev gradbenih materialov, ki se uporabljajo za gradnjo stavb, višjih od 100 m, po posameznih mestih

Naš list

30/2019

Sašo Seljak, dr. Tomaž Vuk – Salonit Anhovo

Večja učinkovitost cementarn z zmanjševanjem vplivov na okolje Glavno gonilo razvoja cementne industrije že več kot tri desetletja predstavljata dvig proizvodne učinkovitosti in zmanjševanje vpliva na okolje. Vpliv slednjega industrija zmanjšuje tako z vidika porabe naravnih surovin kot tudi z nižanjem emisij v okolje. Zmanjševanje uporabe fosilnih goriv, nadomeščanje surovinske mešanice z odpadnimi proizvodi ostalih industrij, proizvodnja brez odpadnih produktov in stoodstotna reciklabilnost končnega izdelka so tako področja, s katerimi se cementna industrija že vrsto let sooča in jih uspešno rešuje.

Beton torej ni le trenutno najbolj uporabljen gradbeni material, ampak bo kot tak ostal tudi v prihodnosti, saj bo naša potreba po njem vse večja, njegova vloga pa vse pomembnejša. Glede na visoko porabo betona je torej ključno, da z njim ravnamo kar čimbolj učinkovito in trajnostno. Učinkovita raba surovin in zmanjševanje rabe naravnih surovin za pripravo betona bosta tako skupaj z zmanjševanjem vpliva na okolje ključni nalogi industrije v prihodnosti.

Sprejeti ukrepi v ospredje postavljajo življenjski cikel izdelkov - vse od načrtovanja in proizvodnje do uporabe ter kasneje učinkovitega ravnanja z odpadki. Predvsem učinkovito ravnanje z odpadki je področje, ki bo omogočilo doseganje zastavljenih ciljev glede njihove ponovne uporabe in recikliranja ter zmanjšalo število odpadkov, ki končajo na odlagališčih. Odpadki, ki jih ni mogoče preprečiti, ponovno uporabiti ali reciklirati, se v skladu z evropsko hierarhično lestvico ravnanja z odpadki uporabijo za pridobivanje energije. Pridobivanje energije iz odpadkov je širok pojem, ki zajema zelo različne načine obdelave odpadkov vse od sežiganja odpadkov z omejenim energijskim potencialom do pridobivanja bioplina in umetnih gnojil iz procesa anaerobnega vrenja organskih snovi.

Evropska raziskava o pridobivanju energije iz odpadkov

Vloga betona v krožnem gospodarstvu

Beton predstavlja hrbtenico trajnostnega gradbeništva.

Zaradi vseh zgoraj naštetih lastnosti je beton material, ki skozi celoten življenjski cikel izpolnjuje načela krožnega gospodarstva. Zaradi visoke teže, ki jo kot material nosi, je beton pravzaprav temelj krožnega gospodarstva današnje družbe. O podrobnejši vlogi betona v krožnem gospodarstvu pa več v naslednji številki.

Sopredelava odpadkov v evropskih cementarnah

Jez treh sotesk, največji hidroelektrični jez na svetu, zagotavlja 22.500 MW energije (HE Brežice 47,4 MW), porabljenih 27,2 milijona m3 betona

Zaradi teženj po trajnostnem razvoju družbe postajajo dotične tematike v zadnjih letih temelj nadaljnjega razvoja ne le cementne industrije, ampak evropskega gospodarstva nasploh. Na njih sloni princip krožnega gospodarstva, ki skupaj z učinkovito rabo virov predstavlja ključni razvojni cilj Evropske unije v prihodnosti.

Evropska unija na poti h krožnemu gospodarstvu in učinkoviti rabi virov

Sydneyjska operna hiša, Sydney, projektirana življenjska doba znaša 250 - 300 let

Evropska komisija je v letu 2017 opravila raziskavo o vlogi pridobivanja energije iz odpadkov v krožnem gospodarstvu in raziskala, katere tehnologije so za to najbolj primerne. V sporočilu je komisija poudarila, da lahko pridobivanje energije iz odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti, igra pomembno vlogo pri prehodu v krožno gospodarstvo in energetski diverzifikaciji unije.

Evropska komisija je v letu 2017 objavila sporočilo članicam o pridobivanju energije iz odpadkov in njene vloge v okviru akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo. V sporočilu je komisija uporabo odpadkov v cementni industriji izpostavila kot eno izmed najboljših potrjenih metod pridobivanja energije iz odpadkov. Sosežiganje odpadkov v cementni industriji je komisija prepoznala kot enega izmed najboljših potrjenih postopkov pridobivanja energije iz odpadkov. Poleg tega je državam članicam podala jasno priporočilo, da naj pri načrtovanju morebitnih novih kapacitet sežigalnih naprav upoštevajo razpoložljive kapacitete za sosežig odpadkov v cementni industriji.

Več uporabe odpadkov za energijo v cementarnah, bistveno manj vplivov na okolje Z uporabo alternativnih goriv za pridobivanje energije v procesu proizvodnje klinkerja so evropske cementarne pričele že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Če bi evropskim cementarnam omogočili pogoje za sopredelavo odpadkov v okviru trenutnih tehnoloških zmožnosti, bi skupno letno v EU: - z manjšali izpuste CO2 za 26 milijonov ton, - z manjšali količino nereciklabilnih odpadkov za 15,7 milijonov ton in -p orabili za 11,1 milijona ton manj fosilnih goriv.

Evropska komisija je konec leta 2015 sprejela ambiciozen sveženj ukrepov na poti h krožnemu gospodarstvu. Z njimi želi okrepiti svojo konkurenčnost v svetu, spodbuditi trajnostno gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta. Naš list

30/2019

Zakaj proizvajamo cement in pri tem uporabljamo goriva iz odpadkov?

PRILOGA Količina nadomeščanja fosilnih goriv je z leti konstantno naraščala in v letu 2016 je bilo za pridobivanje energije v evropskih cementarnah porabljenih 11,6 milijone ton alternativnih goriv (od tega nekaj manj kot 0,065 milijone ton v Salonitu Anhovo). Evropske cementarne so z uporabo odpadkov zmanjšale porabo premoga za 6,7 milijonov ton in s tem omejile izpuste CO2 za 18 milijonov ton. Z uporabo alternativnih goriv se namreč uporabljajo lokalno razpoložljivi viri energije, zmanjšuje se pritisk transporta energentov in podpira se dejavnost ločenega zbiranja in ravnanja z odpadki. Vse to se odraža v manjši količini nereciklabilnih odpadkov, ki končajo na odlagališčih. Proces uporabe alternativnih goriv, tako imenovana sopredelava odpadkov, pa ne omogoča le ponovnega pridobivanja energije iz odpadkov, ki jih ni mogoče preprečiti, ponovno uporabiti ali reciklirati, temveč izkorišča tudi mineralno komponento odpadka. V določeni meri namreč tudi recikliramo odpadek, saj mineralna komponenta odpadka nadomešča mineralno surovino

PRILOGA za proizvodnjo klinkerja. Zaradi takšnega recikliranja je bilo v preteklih letih porabljenih 5 odstotkov manj surovinske mešanice v evropskih cementarnah. Določene države članice, kot je npr. Francija, k svojim ciljem recikliranja že prištevajo sopredelavo odpadkov v cementarnah. Razmišljanja o podobnih pristopih lahko vidimo tudi v spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih.

Zakaj sopredelava? Sopredelava odpadkov v cementni industriji je proces, pri katerem cementarne pridobijo tako potrebno termično energijo, kot tudi delno nadomeščajo potrebno mineralno komponento za proizvodnjo klinkerja. Mineralna komponenta odpadka se namreč v obliki ostanka gorenja (pepela) vgradi v klinker, s čimer se zmanjšuje potreba po naravnih surovinah v proizvodnji cementa. Odpadki, primerni za sopredelavo, morajo biti zato energijsko bogati in predvsem imeti ustrezno kemijsko sestavo.

Nekoliko nižji delež od povprečja imata Madžarska in Francija, nato pa si države sledijo v zaporedju Irska, Portugalska, Španija, Bolgarija in Italija ter na zadnjem mestu Grčija z zgolj sedmimi odstotki. Omeniti velja, da v raziskavo niso bile vključene države, kot so Švica, Norveška in Danska, kjer so deleži uporabe odpadkov za gorivo nad evropskim povprečjem. Slika 1 dodatno prikazuje še deleže uporabe alternativnih goriv, za katere države predvidevajo, da jih bodo dosegle v roku 5 do 10 let, ter deleže uporabe alternativnih goriv, predvidene v dolgoročnih načrtih razvoja. Prav vse države z izjemo Madžarske napovedujejo dvig sopredelave odpadkov, in sicer v povprečju za 16 odstotkov v srednjeročnem obdobju in še nadaljnjih 20 odstotkov glede na dolgoročne načrte razvoja.

Alternativna goriva v evropskih cementarnah dandanes v povprečju nadomeščajo 44 odstotkov fosilnih goriv. Čeprav ta odstotek stalno narašča, pa je nedavna študija o sopredelavi odpadkov v evropskih cementarnah razkrila, da trenutno ni nobenih tehničnih omejitev za doseganje višjega odstotka nadomeščanja fosilnih goriv.

Razpoložljivost le teh je odvisna predvsem od uspešnosti vpeljave Evropske direktive o odpadkih - torej kolikšen delež odpadkov konča na odlagališčih oziroma kolikšen delež odpadkov je primerno obdelan v centrih za ravnanje z odpadki. Odlaganje je namreč v posameznih državah članicah še vedno omogočeno in ekonomsko upravičeno. • Obsežnost birokracije Cementna industrija potrebuje za uporabo alternativnih goriv okoljevarstveno dovoljenje, ki ga izdajo države članice. V treh državah, Italiji, Grčiji in Španiji, je bila zamudnost izdajanja dovoljenj prepoznana kot glavni zaviralec višanja odstotka uporabe alternativnih goriv. • Družbena sprejemljivost Nizka družbena ozaveščenost o prednostih uporabe odpadkov za gorivo vodi v nasprotovanje sopredelavi odpadkov v cementarnah. Države, v katerih družbena sprejemljivost predstavlja oviro za višanje deležev sopredelave, so Italija, Grčija, Španija, Madžarska in Irska.

Zakaj so kapacitete sopredelave odpadkov v cementarnah neizkoriščene? Zgornje vprašanje ima še toliko večjo težo ob podatku, da je kljub številnim prizadevanjem Evropske unije po omejevanju odlaganja odpadkov, na odlagališčih končalo kar 45,5 % odpadkov, zgolj 37,8 % pa je bilo recikliranih. Da bi odkrilo razloge, je evropsko združenje cementarn CEMBUREAU naročilo izdelavo študije, kjer so raziskovalci po posameznih državah analizirali, kateri so glavni zaviralci višjih deležev sopredelave odpadkov.

Slika 3: Dostopnost ustreznih alternativnih goriv za cementno industrijo

Prepovedano odlaganje odpadkov in visoki davki na nereciklabilni del odpaskov

Delna prepoved odlaganja odpadkov in nizki davki na odlaganje

Delna prepoved odlaganja odpadkov in visoki davki na odlaganje

Ni prepovedi na odlaganje odpadkov in nizki davki na odlaganje

Slika 2: Prikaz stanja politike glede odlaganja odpadkov na odlagališčih (Cihlar, 2017)

Slika 1: Deleži termične energije, pridobljene iz alternativnih goriv, v cementarnah po posameznih državah v letu 2014 (Vir: www.cembureau.eu)

Študija zajema 14 evropskih držav iz vseh evropskih regij in uporablja razpoložljive podatke iz leta 2014. Slika 1 prikazuje deleže uporabe alternativnih goriv v posameznih državah članicah. 18

Naš list

30/2019

Najvišji odstotek sopredelave odpadkov v povprečju beležijo v Nemčiji, sledijo ji Češka, Belgija, Poljska, Švedska in Velika Britanija (Cihlar, 2017). V vseh naštetih državah je delež sopredelave odpadkov nad evropskim povprečjem.

Vse države članice so zavezane k isti evropski zakonodaji in imajo možnost uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij. Zato je na mestu vprašanje, kje nastopijo tako velike razlike. Glavni razlogi za takšno stanje so naslednji: • Razpoložljivost alternativnih goriv ustrezne kakovosti na trgu

Slika 4: Države, kjer so bile zaznane birokratske ovire pri izdajanju okoljskih dovoljenj

Cementna industrija za sopredelavo potrebuje goriva z zadostno kalorično vrednostjo in dovolj nizko vsebnostjo kloridov. Naš list

30/2019

Zakaj proizvajamo cement in pri tem uporabljamo goriva iz odpadkov?

PRILOGA

NAGRADA Nemčija, Švica in skandinavske države v svojih cementarnah uporabljajo največje deleže alternativnih goriv. Uporaba alternativnih goriv je v teh državah družbeno povsem sprejemljiva in prepuščena stroki. Istočasno se te države na lestvici človeškega razvoja uvrščajo v sam vrh, kar pomeni, da imajo v povprečju najbolj zdravo in najbolj izobraženo prebivalstvo ter najvišji bruto nacionalni dohodek.

Slika 5: Družbena sprejemljivost sopredelave odpadkov

Primerjava med deležem pridobljene energije iz odpadkov in stopnjo človeškega razvoja posameznih držav jasno nakazuje, da bolj razvite in napredne države uporabljajo večje deleže odpadkov za pridobivanje energije v cementarnah. To rešitev so te države izbrale in jo uporabljajo zato, ker so jo prepoznale kot najbolj optimalno za širšo družbeno korist. Izobraženo in predvsem zdravo prebivalstvo sta namreč kriterija, ki jim pomenita vsaj toliko kot njihov bruto nacionalni dohodek. Takemu zgledu pa velja slediti.

Predvsem družbena sprejemljivost med vsemi tremi razlogi najbolj izstopa, saj so vse države članice Evropske unije in so usmerjene k istim ciljem, usmeritvam in nenazadnje zavezane isti zakonodaji. Sopredelava odpadkov je v državah, kot so Nemčija, Švica in skandinavske države, družbeno povsem sprejemljiva in prepuščena obvladovanju stroke. Na drugi strani pa prihaja v državah, kot so Italija, Grčija ali Španija, do družbenega nasprotovanja sopredelavi odpadkov, kljub temu da se slednji še vedno v veliki meri zatekata k odlaganju odpadkov.

Najbolj razvite države z najvišjo sopredelavo odpadkov Skandinavske države skupaj z Nemčijo in Švico sodijo med države, ki se na lestvici človekovega razvoja uvrščajo v sam vrh. Indeks človekovega razvoja je primerjalno merilo za države, ki odraža ključne razsežnosti človeškega razvoja; prebivalstvo namreč ocenjuje z vidika njegove pričakovane življenjske dobe, pridobljenega znanja in življenjskega standarda. Indeks izpostavlja, da morajo biti ljudje in njihove zmožnosti ključni kriterij za ocenjevanje razvoja družbe (in ne zgolj gospodarska rast). Države, ki se torej uvrščajo po tem kriteriju najvišje, imajo tako v povprečju najbolj zdravo in najbolj izobraženo prebivalstvo ter najvišji bruto nacionalni dohodek.

Naš list

30/2019

Prepovedano odlaganje odpadkov in visoki davki na nereciklabilni del odpaskov

Delna prepoved odlaganja odpadkov in nizki davki na odlaganje

Delna prepoved odlaganja odpadkov in visoki davki na odlaganje

Ni prepovedi na odlaganje odpadkov in nizki davki na odlaganje

Glede na trenutne usmeritve in dolgoročne načrte cementarn lahko pričakujemo, da bo delež nadomeščanja fosilnih goriv z odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati, v prihodnosti znašal 80 odstotkov.

Salonit Anhovo prejel nagrado OHS AWARD Lojzka Reščič – Salonit Anhovo, fotografije OHS V Gradu Tivoli v Ljubljani je 21. maja 2019 je dr. Tomaž Vuk v imenu Salonita Anhovo prejel nagrado OHS AWARD. To je nagrada festivala Odprte hiše Slovenije v kategorij »Partner odlične arhitekture«. Tokrat so se prvič odločili podeliti nagrade tudi podjetjem, ki sodelujejo in podpirajo festival OHS ter s svojimi izdelki soustvarjajo odlično arhitekturo in s tem pripomorejo k ozaveščanju o trajnostnih rešitvah po meri človeka za boljši prostor prihodnosti. V kategoriji »Partner odlične arhitekture« so priznanje OHS AWARD poleg Salonita Anhovo prejeli še Turizem Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, Revija H.O.M.E., Velux Slovenija, Knauf Insulation, Lafarge cement, Lumar IG, Wienerberger Opekarna Ormož, Arcadia, Riko Hiše, Spirit Slovenija, Eko sklad, Eternit, Fibran, Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo ter Silva Produkt. S to nagrado so po mnenju žirije nagradili marsikdaj spregledane deležnike, ki soustvarjajo, podpirajo ali promovirajo odlično slovensko arhitekturo. Podeljene so bile tudi nagrade v kategoriji »Odličen ustvarjalec«, kjer so nagrade prejeli znani arhitekturni biroji za svojo izjemno produkcijo v zadnjih 20 letih. Tretja kategorija nagrad pa so bili »Odlični projekti«, kjer sta bili podeljeni dve nagradi.

Odprte hiše Slovenije so največji arhitekturno-nepremičninski festival v živo, največja spletna arhitekturna knjižnica slovenske sodobne arhitekture. OHS predstavljajo najboljše in vodilne na področju arhitekture, trajnostne gradnje in nepremičninskega sektorja. OHS so platforma za izmenjavo praktičnih izkušenj, dvig prostorske kulture ter osebno in poslovno mreženje. So del mednarodne mreže Open House Worldwide, ki deluje že v 30 mestih po celem svetu. V okviru festivala je v spomladanskih mesecih brezplačno na ogled najširši javnosti okrog 100 objektov, ki jih predhodno izbere strokovna komisija. OHS so namenjene tudi promociji stroke, proizvajalcev in dobaviteljev. “Odprte hiše” so preprost in učinkovit koncept, ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev. Festival Odprte hiše Slovenije vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora. V naslednjih letih bi v okviru festivala želeli predstaviti tudi industrijske objekte in s tem pokazati, da so tudi taki objekti lahko lepi in zanimivi ter nam popestrijo vsakodnevno bivanje in delo. Salonit Anhovo sodeluje z OHS že od leta 2016. Tako lahko dobro predstavimo zanimive objekte, ki so bili zgrajeni iz našega cementa. Ogledamo si jih lahko na www.odprtehiseslovenije.org.

VIRI:

•C ihlar, J., de Beer J., Hensing I., Zabeti M. 2017. Status and prospects of coprocessing of waste in EU cement plants. ECOFYS: 13 str. •D irektiva (eu) 2018/851 evropskega parlamenta in sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi direktive 2008/98/es o odpadkih. (UL EU L150/109, 30.5.2018) •S poročilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, Vloga pridobivanja energije iz odpadkov v krožnem gospodarstvu. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52017DC0034 (Pridobljeno 15.1.2018.) • w ww.cembureau.eu

Dr. Tomaž Vuk je prejel nagrado OHS AWARD iz rok Lenke Kavčič, direktorice Odprtih hiš Slovenije

Vsi dobitniki nagrad OHS AWARD Naš list

30/2019

SODELAVCI

Cilj, fokus in sodelovanje z ekipo

Pilotka v cementarni

Uredništvo – Salonit Anhovo

Peter Korenjak – Salonit Anhovo

Sven Božič se je ekipi v cementarni pridružil februarja letos. Po štirimesečnem uvajalnem obdobju je s 1. junijem 2019 prevzel vodenje proizvodnje cementa v Salonitu Anhovo. Dosedanji vodja proizvodnje Roman Lazar bo do upokojitve (konec letošnjega leta) s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pomagal ekipi proizvodnje. Kako je Sven Božič doživel prva srečanja z našo ekipo ter kakšna je bila njegova karierna pot, nam je zaupal za Naš list. Salonita Anhovo je zelo prepoznavna tudi v lokalni skupnosti – od donacij do vrste drugih aktivnosti. Podjetje veliko daje tudi lokalnemu okolju. Vedno sem imel dober občutek – podatki so transparentno dostopni, podjetje odgovarja na vprašanja. To je pomembno.

Kako bi opisali sebe v okviru vašega dela? Sam bi se označil kot vodja, ki je izrazito ciljno usmerjen. Kombiniram tehnična znanja in sposobnosti za to, da oblikujem in vidim večjo sliko pri ustvarjanju in izvajanju strategij. Motivirajo me tehnični in organizacijski izzivi – moja strast je razvoj ekip in ljudi. Vsaka sprememba je najprej povezana z ljudmi. Kakšna poslovna pot je za vami? Večji in s tem tudi najpomembnejši del moje poslovne poti do danes je zaznamovala avtomobilska industrija, konkretno delo v Hella Saturnus Slovenija d.o.o. Tu sem bil v različnih vlogah – moje delo pa je bilo ves čas osredotočeno na razvoj, različne strategije in njihovo izvajanje. Moje naloge so vključevale tudi projekte v tujini, predvsem na Kitajskem in v Mehiki. Večinoma sem bil odgovoren za nemške kupce, kot so BMW, Audi, Volkswagen in Porsche. Doma ste iz Kostanjevice pri Ligu – verjetno ste Salonit Anhovo spremljali oziroma srečevali že pred odločitvijo, da bi bila za vas tu lahko nova poslovna pot? Res je. Vsak od nas ima koga v družini, ki dela v Salonitu Anhovo, ali pa ima tu prijatelje ali vsaj pozna koga. Prisotnost 22

Naš list

30/2019

Kakšni pa so bili prvi občutki, ko ste se srečali z novimi sodelavci? Zelo pozitivni. Sodelavci so predani in pripravljeni narediti več za podjetje, za znamko. Tu je tudi zelo nizka fluktuacija - ljudje so zvesti zaposlitvi desetletja. Sodelavci imajo ogromno tehničnega znanja. Videti je, da je podjetju vlaganje v kompetence zelo pomembno. Kako pa doživljate sam proces dela? Tehnično je proizvodnja cementa precej drugačna kot proizvodnja za avtomobilsko industrijo. Izzivi pa so podobni – v obeh primerih potrebujete motivirane ljudi, da bi lahko delali dobro kot podjetje. Avtomobilska industrija ima tudi razvite nekatere dobre prakse, ki jih je mogoče smiselno uporabiti tudi v cementarni. Kaj vas je navdušilo v Salonitu Anhovo? Verjetno bo tole zelo netipičen odgovor. Ampak mene je navdušilo to, da je podjetje fleksibilno. Dobra je tudi organizacija s strani vodstva. Tu so stvari fleksibilne in logične. Če delaš prave, koristne stvari, se lahko spremembe zgodijo hitro. Procesi in strukture so urejeni pregledno. Tudi s strani lastnikov Salonit Anhovo uživa veliko mero zaupanja. To v mednarodnih korporacijah ni samoumevno. To lahko pridobiš zgolj z dobrim delom ter rezultati in s transparentno komunikacijo. Čutiti je tudi, da ima Salonit Anhovo pomembno vlogo znotraj družbe Wietersdorfer.

Kje vidite priložnost za največji prispevek z vaše strani? Predvsem pri prenosu dobrih izkušenj iz druge vrste industrije. Zagotovo tudi nekoliko drugačen način dela. Predvsem pa vztrajnost pri stvareh, ki so prave. Sem tehnik po izobrazbi, vendar zelo ciljno motiviran. V srednji šoli sem si zelo želel delati v avtomobilski industriji in sem se zato odločil za tehnično izobrazbo, s katero sem imel boljše možnosti kot z družboslovno. Tako delujem še danes. Če si zadam cilj, potem naredim zelo veliko, da tja tudi pridem – seveda pa to delam razumno. Bi pa izpostavil, da tehnično vsebinsko znanje ima moja ekipa v cementarni na zelo visokem nivoju. Ponosen sem, da bom imel priložnost delati s takimi strokovnjaki in jih bom vsekakor vključeval. In če zaključiva še z malo bolj osebnim vprašanjem. Kakšno je vaše življenje izven službe? Pred osmimi leti sem se s svojo družino preselil iz Ljubljane na podeželje. To je bila predvsem odločitev za kakovost bivanja. V obdobju, ko sem še vedno delal v Ljubljani, me je vsak prihod domov vedno znova napolnil z energijo. Drugače pa smo vsi tudi precej dejavni v lokalni skupnosti. Žena Mihaela poje v zboru Liška dekleta, hči Vita (11) in sin Domen (8) pogosto sodelujeta pri raznih prireditvah v kraju, sam sem predsednik krajevne skupnosti Lig. Ob prostih koncih tedna občasno radi kak dan preživimo ob slovenski obali.

Ko sem izvedel, da bo Marjana Šuligoj del svojega delovnega časa preživljala kot pilotka, sem ji kar malo zavidal. Kdo si ne bi želel biti pilot drona v delovnem času? Že med intervjujem pa mi je postalo jasno, da je njeno delo izjemno zahtevno, da je zahtevalo zelo veliko izobraževanja in da je užitek pilotiranja samo majhen dodatek ob vsem strokovnem znanju, ki ga je Marjana pridelala z izobraževanjem in z delom v cementarni.

Marjano Šuligoj boste najbolje spoznali skozi njene odgovore. Če bi jo moral opisati na kratko, pa bi rekel: izjemna ženska, ki svojo delovno žilico izpolnjuje v rudarstvu. V Salonitu Anhovo je začela s prakso, nadaljevala z diplomo, magisterijem in je danes naša sodelavka. Za svoj magisterij je dobila Prešernovo nagrado. In ob vsem izobraževanju in delu najde čas tudi za svoj najljubši hobi: twirling. Med intervjujem sem okrepil tudi svoj ponos, da delam v kolektivu, kjer so pomembni dobri odnosi in kjer je odličnost v stroki na zelo visokem mestu. Že kar v uvodu bom rekel: hvala Marjana, ker si delila svojo zgodbo in ker nas vsak dan razveseljuješ z dobro opravljenim delom in dobrim odnosom do sodelavcev. Razlog za pogovor s tabo je, da si postala pilotka drona z nalogo v kamnolomu. Kaj zajema tako delo? »Kar veliko odgovornosti. Upoštevati je treba veliko dejavnikov, kot so na primer vreme, dovoljeno območje letenja, poleg tega je treba vsak let najaviti javni agenciji za civilno letalstvo.« Od kod ideja? »Ideja se je porodila razvojnemu oddelku v Salonitu Anhovo.« Kaj novega prinaša delo z dronom v kamnolomu? »S pomočjo fotografij iz drona bomo naredili 3D model kamnoloma. S tem modelom si bomo lahko pomagali pri nadaljnjem načrtovanju vrtanja in miniranja ter pri kratkoročnem in dolgoročnem načrtovanju izkopavanja.«

Pilotka v akciji

Ko sem se pripravljal na intervju, pa sem ugotovil, da imam zate bistveno več vprašanj kot samo o pilotiranju. Kje se je začel tvoj razmislek, da je v Salonitu Anhovo delovno mesto zate? »Vedno me je zanimalo delo v rudniku in kako potekajo rudarska izkopavanja. Na fakulteti mi je bil najbolj všeč predmet tehnično rudarstvo. Ko sem razmišljala, kje bi lahko opravljala obvezno študentsko prakso, sem mentorja seznanila, da prihajam iz Soške doline in stanujem v bližini podjetja Salonit Anhovo. Od tu me je pot vodila od prakse, diplomske naloge, magistrske naloge in na koncu do zaposlitve.« Naš list

30/2019

ŠPORT IN POSLOVNO REKREACIJA

SODELAVCI Se spomniš prvega kontakta s Salonitom Anhovo? Kakšen je bil? »Moj prvi kontakt s Salonitom Anhovo je bil ob opravljanju obvezne študentske prakse. Z vaše strani sem dobila takojšen odgovor, da smem opravljati prakso, kar me je zelo razveselilo. Prakso sem opravljala v kamnolomu. Prvič sem se seznanila tudi z miniranjem v praksi.« Se spomniš prvega delovnega dne? Kakšen je bil? »Da. Bil je prvi marec in priletaval je sneg. Prišla sem v kadrovsko službo, kjer so me lepo sprejeli, nato sem opravila varstvo pri delu. Sodelavka s kadrovske me je pospremila v prostore, kjer sem se seznanila s šefom in novimi sodelavci.« Koliko let si že v Salonitu Anhovo? »V Salonitu Anhovo sem opravljala prakso v letu 2014. Trenutno pa sem zaposlena eno leto.« Tudi tvoja izobrazba je tesno povezana s Salonitom Anhovo. V Salonitu Anhovo si opravljala prakso - tu sta nastali tudi tvoja diplomska in magistrska naloga? »Ja, tako je. V diplomskemu delu sem se posvetila možnosti zmanjšanja vpliva kamnoloma na okolje. Za magistrsko nalogo je bila tema uporaba elektronskega inicialnega sistema. Tukaj bi omenila, da je bil to prvi primer uporabe elektronskega sistema na slovenskem ozemlju. Seveda pa se moram ob tem tudi zahvaliti Salonitu Anhovo, da mi je omogočil izvedbo obeh nalog.«

In magisterij si je zaslužil nacionalno pozornost? Kako si jo doživela? »Da. Za magistrsko nalogo sem prejela Prešernovo nagrado. Seveda le-te nisem pričakovala, čeprav pri sami oddaje vloge je obstajalo majhno upanje in »po tihem« sem si vendarle želela nagrade. Prejela sem e-mail s fakultete in dobesedno me je sesedlo. Preplavilo me je nepopisno veselje in sreča. Po vsem trdem delu in odrekanju, ki je bilo potrebno, da je bila naloga odlično napisana, sem začutila, da je bila vredna tega truda.«

Kaj ti je pomembno pri tvojem delu? »Zelo veliko mi pomeni, da sem organizirana, vztrajna in odgovorna. Pomembni so mi dobri odnosi, delo v skupini mi ni tuje, saj lahko s sodelavci dopolnjujemo znanje.« Kaj bi rekla ti o sodelavcih, kako se razumete? »S sodelavci se zelo dobro razumemo. Vsak dan je nekaj posebnega. Tudi če imam slab dan in sem slabe volje, me spravijo v smeh.«

In kakšna je Marjana zasebno? Si zasebno tudi pilotka? »Sprva nisem bila, zdaj pa sem postala. Po vrnitvi z izobraževanja v Nemčiji me je to tako navdušilo, da sem si še v istem tednu po vrnitvi domov naročila dron preko spleta. Nakup pa je bil tudi namenjen temu, da bom lahko pilotirala in vadila različne manevre. Moram pa povedati, da sem svoj dron že uničila. Ups!« Kako preživljaš prosti čas? »Od malih nog me spremlja šport, ki je dobro poznan predvsem med dekleti v naši občini. To je twirling. Twirling treniram že 21 let, zadnjih nekaj let sem tudi del strokovne ekipe. Moji popoldnevi so zelo pestri tudi med tednom in zahtevajo veliko organiziranosti, kar mi velikokrat pride prav tudi v službi. Popoldneve mi zapolnjujejo različni treningi v klubu in udeleževanja na raznih športnih aktivnosti na prostem. Vedno pa najdem čas, da preberem kakšno dobro knjigo na domačem kavču.«

Naš list

30/2019

PIGD Salonit Anhovo

Sodelavci zate vedno najdemo vrsto pozitivnih besed. Tudi ko potrebujemo pomoč pri stvareh, ki niso nujno tvoje področje, se vedno odzoveš. Recimo pri Našem listu vedno lahko računam nate. Kako ti doživljaš delo v Salonitu Anhovo? »V službo rada hodim, delo je razgibano. Zelo mi je všeč terensko delo. Delo v naši pisarni ni dolgočasno, saj mi ga popestrijo sodelavci.«

Kako vidiš razvoj Salonita Anhovo v tem času, kar si tu zaposlena? »Salonit Anhovo se v zadnjem času tehnološko modernizira. Sodelovala sem v projektni skupini.«

Podelitev Prešernove nagrade.

Odlični rezultati gasilcev

V soboto, 25. maja 2019, je v Lokavcu pri Ajdovščini potekalo občinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Goriške. Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Salonit Anhovo se je tekmovanja udeležilo s tremi ekipami. Pionirji so se pomerili v vaji z vedrovko, štafeti na 400 m z ovirami in v vaji razvrščanja. Skupno so dosegli peto mesto. Članice B in člani B pa so se pomerili v vaji z motorno brizgalno, štafeto na 400 m z ovirami in v vaji razvrščanja. Članice B so bile v svoji kategoriji prve, člani B pa drugi. Obe članski ekipi sta se uvrstili na regijsko tekmovanje gasilsko-športnih disciplin Severnoprimorske regije, ki je potekalo v soboto, 1. junija 2019, v Ajdovščini. Tam so člani B osvojili peto mesto, članice B pa tretje in si s tem priborile pravico nastopa na državnem tekmovanju prihodnje leto. Posebna pohvala gre našim pionirjem, ki so se prvič udeležili tovrstnega tekmovanja in spretno izvedli vse vaje. Nanje in na njihovega mentorja Tomaža Loviščka smo zelo ponosni. Čestitke vsem udeležencem.

Kaj so tvoje prioritete v prostem času? »Kot sem že prej povedala, imam zelo zapolnjen urnik. Vendar vedno najdem čas za svojo družino in prijatelje. Prioriteta… hmmm…, že od malih nog so me v življenju učili, da se moram vedno postaviti zase, da moram storiti vse za svojo srečo, da moram postaviti sebe na prvo mesto, saj se nihče drug ne bo boril za tvojo srečo, če se ne boš sam. Tako vedno poskušam uživati dan in ga kar najbolje izkoristiti.« Naš list

30/2019

ŠPORT IN REKREACIJA

Uspešno izpeljan Zaključni turnir Pokala Slovenije v odbojki Miloš Grilanc, OK Salonit Anhovo – Kanal, fotografije: Borut Jurca

OK Salonit Anhovo – Kanal se je v Kanalu izkazal s soorganizacijo F4 turnirja za pokalno lovoriko Slovenije. Odbojkarska zveza Slovenije je Odbojkarskemu klubu Gorica in Odbojkarskemu klubu Salonit Anhovo – Kanal zaupala organizacijo Zaključnega turnirja Pokala Slovenije za moške in ženske. Zaključni turnir je potekal v petek 21., soboto 22. in nedeljo 23. decembra 2018 v Športni dvorani Kanal. Na omenjenem turnirju so nastopile najboljše štiri ekipe v moški in ženski konkurenci. Zaključni turnir, ki sta ga skupaj organizirala OK Gorica in OK Salonit Anhovo – Kanal, se je začel s srečanjem med ekipama Nova KBM Branik in Calcit Volley II. Z rezultatom 3:0 je slavila ekipa Nova KBM Branik. Ob 20. uri sta na parket stopili še ekipi GEN-I Volley in Calcit Volley. V zanimivi in napeti tekmi je na koncu z rezultatom 2:3 tesno slavila ekipa Calcit Volley. Prvi moški polfinale je bil na sporedu dan kasneje, ko sta se ob 15:30 udarila Calcit Volley in Črnuče. Moška ekipa iz Kamnika si je z rezultatom 3:0 prva priigrala vstopnico za veliki finale. Ob 18:30 smo lahko spremljali tekmo med Salonitom Anhovo in ACH Volley Ljubljana. Športna dvorana Kanal je pokala po šivih. Navijaška skupina Salonit Cementboys je pripravila fenomenalno vzdušje. Žal so Kanalci morali z rezultatom 1:3 priznati premoč kasnejšim pokalnim zmagovalcem Slovenije ekipi ACH Volley. V velikem finalu deklet med ekipama Nova KBM Branik in Calcit Volley so z rezultatom 1:3 slavile odbojkarice iz Kamnika. V velikem moškem finalu je ekipa ACH Volley Ljubljana z rezultatom 3:0 premagala ekipo Calcit Volley. Celoten zaključni turnir je spremljal pester spremljevalni program in odličen obisk odbojkarskih navdušencev iz celotne Slovenije.

Članska ekipa OK Salonit Anhovo - Kanal je naj ekipa na podelitvi ŠPORTNIK GORIŠKE 2018.

Bron vreden zlata! Boštjan Simčič, Fotografije: Borut Jurca Domači odbojkarji so državno prvenstvo uspešno zaključili na odličnem 3. mestu. Z osvojeno lovoriko in z igranjem na zaključnem turnirju pokala Slovenije je članska odbojkarska ekipa uspešno zaključila sezono 2018/2019.

V ponedeljek 4. februarja 2019 je Športna zveza Nova Gorica na tradicionalni prireditvi ŠPORTNIK GORIŠKE nagradila najboljše v letu 2018. Glavni posamični nagradi sta prejela slalomista na divjih vodah Soških elektrarn Urša Kragelj in Luka Božič, odbojkarji Salonita Anhovo iz Kanala pa so najboljša ekipa minulega leta. Posebno priznanje je prejela tudi ekipa starejših dečkov OK Salonit Anhovo - Kanal za osvojitev naslova državnih prvakov v sezoni 2017/18. Letošnja odbojkarska sezona je bila za domačo ekipo zelo posebna. Po dolgih letih sta oba primorska prvoligaška kluba organizirala finale pokala Slovenije, kjer so se v Kanalu merile najboljše moške in ženske ekipe. Žal se za Salonit Anhovo in Gen – I Volley ni izšlo po načrtih. Kljub temu sta uspešna organizacija turnirja in naravnost magična podpora s tribun dokazali, da je odbojka na Primorskem zelo opažena in na zelo visokem nivoju. Kljub ne uvrstitvi v finale, Salonit Anhovo je polfinale izgubil proti aktualnim pokalnim zmagovalcem, so naši odbojkarji prikazali odlično igro, kar je bila dobra popotnica za nadaljevanje sezone v DP.

POSAMEZNE NAGRADE IGRALCEM: Najboljši podajalec:

Aleksandar Ivković (Calcit Volley)

Najboljši srednji bloker:

Sašo Štalekar (Calcit Volley)

Najboljši napadalec:

Matic Vrtovec (Salonit Anhovo)

Najboljši prosti igralec:

Jani Kovačič (ACH Volley Ljubljana)

Najboljši igralec turnirja:

Timofi Poluian (ACH Volley Ljubljana)

POSAMIČNE NAGRADE IGRALKAM: Najboljša podajalka:

Sara Najdič (Nova KBM Branik)

Najboljša srednja blokerka:

Lucy Charuk (Calcit Volley)

Najboljša napadalka:

Katja Mihalinec (Calcit Volley)

Najboljša prosta igralka:

Leja Janežič (Calcit Volley)

Najboljša igralka turnirja:

Iza Mlakar (Nova KBM Branik)

Naš list

30/2019

Ravno v zaključnih bojih so se v dobro sestavljeni in zelo kompaktni ekipi začele težave s poškodbami. Zaradi tega so morali zapustiti višja mesta in so se v končnico podali s 4. mesta pokončanem rednem delu prvenstva. Fantje so z borbeno igro in željo po zmagi ugnali novomeško Krko, v polfinalu pa naleteli na ekipo ACH Volley, proti kateri so se uspešno zoperstavili le prvo tekmo v Kanalu.

Sledili sta tekmi za 3. mesto v DP. Prva tekma za tretje mesto v državnem prvenstvu odbojkarjev med ekipama Maribora in Salonita Anhovo je v Dvorano Tabor privabila ogromno gledalcev, ki so poskrbeli za imenitno navijaško ozračje. Toda to tokrat ni pomagalo mariborskim odbojkarjem, ki so se morali sprijazniti s porazom 1:3. Na krilih peščice navijačev domače skupine SCB so Kanalci osvojili pomembno zmago in to v domači dvorani še nadgradili s končnim 3. mestom v DP. Brez težav so odbojkarji Salonita Anhovo premagali senzacijo letošnjega prvenstva OK Maribor.

Po končani sezoni je domači trener Igor Šimunčić dejal: »Zasluženo smo osvojili 3. mesto v DP in s tem ponovili lanski uspeh. Mislim, da moramo biti zadovoljni. Tekme s Krko so bile za nas uvodne, da smo lahko dvignili formo. Tekme z ACH pa so bile odlične trening tekme, če se lahko tako izrazim, in tako smo našli pravo formo in dobro igro, ki smo jo pokazali skozi celo sezono. Na koncu smo dobro planirali formo in 3. mesto v tako močni ligi je kar dober dosežek«.

slajši, ker smo ga osvojili pred domačo publiko.« Nova uvrstitev tik pod vrh, bi lahko bila izziv za prihodnjo sezono. Ekipa je skoraj sestavljena in tako gledalci in navijači s pozitivnimi občutki čakamo novo sezono. Veselimo se dobrih rezultatov članske ekipe, kot tudi mlajših selekcij, ki vsako leto prijetno presenetijo in na katere smo vsi zelo ponosni. To je začutila tudi domača navijaška skuina Salonit CementBoys brez katere ni pravega vzdušja na tekmah. Letos so bili še posebej dejavni, saj so s svojim navijanjem pomagali tudi goriškim strelam. Veseli pa dejstvo, da se ekipa povečuje in pridno pridobiva nove glasove in roke, ki s tolčenjem po domačih »kantah« naznanjajo, da je čas, da kanalska vitrina zasveti v drugačni barvi. V sezoni 2018/19 so bile uspešne tudi mlajše selekcije OK Salonit Anhovo – Kanal. Ekipa kadetov pod vodstvom trenerja Roka Knafelca je zasedla 5. mesto v kadetskem DP. Ekipa starejših dečkov prav tako pod vodstvom trenerja Roka Knafelca je zasedla 2. mesto v DP starejših dečkov. Ekipa Male odbojke pod vodstvom trenerke Mete Okroglič pa 4. mesto v DP Male odbojke.

Zadovoljen je bil tudi direktor kluba Miloš Grilanc: »Dosegli smo oba cilja kluba in izenačili lanski rezultat, ampak je tokrat Naš list

30/2019

ŠPORT IN REKREACIJA

Športno razpoloženi v skupini Salonit Davorina Šuligoj – Salonit Anhovo Leta 2018 smo bili v Ekipi za promocijo zdravja ter v Športnem društvu Salonit Anhovo precej aktivni. V prvem polletju so prevladovali tekaški podvigi ter kolesarski izleti, v drugi polovici leta pa smo več stavili tudi na druge športne aktivnosti, predvsem ekipne. Izkazalo se je, da šport povezuje sodelavce, zato bomo zagotovo v tej smeri tudi nadaljevali. Tekači smo v juliju pretekli Nočno 10ko na Bledu, formo stopnjevali na Bovškem maratonu ter nabirali kilometre vse do Ljubljanskega maratona, ki vsakemu ljubitelju teka predstavlja izziv sezone. V decembru smo sestavili 6-člansko ekipo ter sodelovali na dobrodelnem Goricatlonu, za zaključek smo se zapeljali v Dolomite, v Belluno, kjer smo se prelevili v Božičke ter se v tekaško-pohodno-zabavnem slogu spopadli s 6 oziroma z 12-kilometrsko traso.

Do drugega mesta na košarkarskem igrišču s pomočjo študentov, ki so v poletnem času opravljali počitniško delo na odpremi cementa

Blejske nočne 10ke smo se udeležili prvič in zagotovo ne zadnjič

Kolesarji smo v septembru ponovno vrteli pedala po soški kolesarski poti do Solkana, pot nadaljevali do Šempetra, se povzpeli na Mark, po makadamu proti Stari Gori ter se mimo Ajševice ter Lok vrnili na izhodišče v Športni park Ložice. Nabralo se je 50 km, zato smo prijetno utrujeni obsedeli na cilju ter zbirali ideje za naslednji kolesarski izlet. Športne igre zaposlenih so namenjene prav vsem aktivnim zaposlenim. Sestavili smo ekipo v nogometu in košarki, tekmovali smo v teku, kegljanju in badmintonu ter sodelovali na testu hoje na 2 km. Dogodek se je odvijal 22. septembra v Športnem parku v Novi Gorici, kjer smo tudi tokrat navdušili z dobrimi igrami ter se domov vrnili s pokalom in dvema medaljama.

Na Cooperjevem teku ni taktiziranja – čimprej premagati 2.400 m dolgo razdaljo

Zadovoljne kegljačice po tekmi v Športnem parku Nova Gorica

Zaključek športne sezone na bowling stezah v Magmi

Čeprav je Bovec maraton precej razgiban in zahteven, v cilju zmaga dobra volja ter pozitivno vzdušje

Jan Ferjančič na razglasitvi najboljših z medaljo za 3. mesto v badmintonu

Za zaključek leta smo se dobili v Magmi v Novi Gorici, kjer smo se najprej na šestih stezah pomerili. Sledila je razglasitev najboljših. Nazdravili smo prihajajočemu letu 2019 ter si rekli, da bomo v športnem slogu tudi nadaljevali. Nočni pohod na Golake je v letošnjem januarju navdušil prav vse prisotne. Ob polni luni in slab meter debeli snežni odeji smo gazili proti Malemu Golaku, na nadmorsko višino 1495 m. Pohod z naglavnimi lučkami je bil prijeten dogodek, ki ga bomo zagotovo še ponovili.

Zbor Salonitove kolesarske ekipe v Športnem parku Ložice

Golaki, sveže prekriti s skoraj meter debelo snežno odejo

V boju za 3. mesto je našim nogometašem zmanjkalo kanček športne sreče, odločale so 11-metrovke

V mrzlem decembrskem jutru smo se ogreli v božičkovi opremi ter se podali na Božičkov tek in pohod

Odličen tekač, strasten pohodnik, plezalec, nogometaš… vse to je novi predsednik Športnega društva Salonit Anhovo Sašo Seljak

Športni dan na snegu smo kar nekaj let v Salonitu Anhovo pogrešali. Tokrat nismo vijugali med vratci in merili čas. Dan smo presmučali sproščeno ter uživali v zimski idili na Kaninu. S športnimi aktivnostmi, tekmovanji in druženji bomo tudi v prihodnje nadaljevali, v naslednjih štirih letih pod taktirko novega predsednika društva Saša Seljaka.

Naš list

30/2019

Še ena gasilska s sončnega Kanina Naš list

30/2019

NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 30

POBARVANKA ZA NAJMLAJŠE

PRAVILA NAGRADNE KRIŽANKE Izpolnjen kupon z geslom pošljite v kuverti do 28. februarja 2018 na naslov: Salonit Anhovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle, s pripisom Križanka. Izmed kuponov s pravilnimi gesli bomo izžrebali šest nagrajencev ter podelili tri vrednostne in tri uporabne nagrade: 1. nagrada - 30 EUR, 2. nagrada - 20 EUR, 3. nagrada - 15 EUR, 4., 5. in 6. uporabna nagrada.

REZULTATI ŽREBANJA 29. NAGRADNE KRIŽANKE Izmed pravilno izpolnjenih kuponov, smo izžrebali šest nagrajencev: 1. nagrada 30 EUR Zoran Štimac | Gradnikova 19, 5213 Kanal 2. nagrada 20 EUR Mei Šuligoj | Pečno 10, 5213 Kanal 3. nagrada 15 EUR Marija Sirk | Staničeva 9, 5213 Kanal 4. nagrada uporabna nagrada Izidor Kumar | Gonjače 1c, 5211 Kojsko 5. nagrada uporabna nagrada Jože Velišček | Bevkova 28, 5210 Deskle 6. nagrada uporabna nagrada Darko Markič | Lig 23, 5213 Kanal Dobitnikom denarnih nagrad bomo zneske nakazali na osebni račun, uporabne nagrade pa bomo izžrebanim reševalcem poslali po pošti.

PROSIMO, DA POŠLJETE SAMO ORIGINALE KUPONOV. ✂-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Ime in priimek: Naslov:

- družba in organizacijska enota ali - domači naslov

KUPON - NAGRADNA KRIŽANKA 29 Podpis:

Rešitev gesla:

Naš list

30/2019

Naš list

30/2019

Vsak dan boljši Salonit Anhovo

Povratnik 2018 (cementarna se je vrnila med največje skupine v Sloveniji)

2. mesto po dodani vrednosti na zaposlenega v Sloveniji med 50 največjimi industrijskimi podjetji

3. mesto v Goriški regiji po rasti čistih prihodkov od prodaje

Revija Manager, 2018

Finance, 2018

Glas gospodarstva plus, 2018

7. mesto v Sloveniji na lestvici najboljših podjetij v letu 2018 (in najvišje uvrščeni proizvajalec gradbenih materialov na lestvici 101 najboljše podjetje) Revija Manager, 2019

Občina Kanal ob Soči 5. mesto v Sloveniji (med 212 občinami) po dodani vrednosti na prebivalca

1. mesto v Primorski regiji po dodani vrednosti na prebivalca Raziskava: Bisnode, 2018

69. mesto med 212 občinami v Sloveniji po kakovosti življenja Raziskava: Kakovost življenja 2018, Moje finance