Digitalna dostopnost – Priložnost ali zgolj zakonska zahteva?

Avtorica: dr. Nataša Rebernik

Kaj pomeni spletna dostopnost?

Digitalna dostopnost pomeni, da lahko ljudje z različnimi sposobnostmi, ne glede na morebitno okvaro vida, sluha, gibalnih ali kognitivnih funkcij, zaznavajo, razumejo, navigirajo in komunicirajo s spletom. Je funkcija, ki omogoča čim večjemu številu ljudi, da dostopajo do vsebin spletnih strani in aplikacij, z njimi vzpostavijo interakcijo in vsebine tudi razumejo. Zagotavljanje digitalne dostopnosti je danes še posebej pomembno, saj se na eni strani povečuje število oseb z različnimi oviranostmi, na drugi strani pa se odvija intenzivna digitalizacija družbe, ki pomembne dejavnosti seli na splet.

Zelo verjetno se vam je že kdaj pripetilo, da ste se morali približati ekranu ali še posebej napeti oči, da ste lahko prebrali droben tekst na spletni strani, ali pa da ste le s težavo uspeli klikniti na majhen gumb na zaslonu pametnega telefona. S podobnimi težavami se ob uporabi spletnih strani in mobilnih aplikacij srečujejo posamezniki z najrazličnejšimi senzornimi, gibalnimi ali kognitivnimi oviranostmi.

Veliko ljudi je mnenja, da so ti posamezniki v manjšini, vendar temu ni tako. Čeprav uradnih podatkov o ljudeh s statusom invalida v Evropi in Sloveniji ni, evropski statistični podatki kažejo, da je med prebivalci Evropske unije več kot 15% invalidov, med Slovenskimi državljani pa okrog 13%. Eurostat še poroča, da se v Evropi približno 14% odrasle populacije med 15 in 64 letom srečuje s težavami pri obvladovanju osnovnih aktivnosti kot so dvigovanje teže, pobiranje s tal, hoja, vid, sluh, pomnjenje in koncentracija. Če upoštevamo še starajoče se prebivalstvo, pa tudi začasno ovirane osebe zaradi nesreč in bolezenskih stanj ter osebe ovirane zaradi različnih situacijskih ovir (npr. slaba svetloba, hrupno okolje ipd.), se število hitro vzpne na tretjino populacije ali celo več.

Spletna dostopnost omogoča boljšo uporabniško izkušnjo za vse

Zagotavljanje dostopnosti je v prvi vrsti vprašanje etike, saj pomanjkanje ali odsotnost dostopnosti prispeva k izključitvi ali delni izključitvi mnogih ljudi iz družbe. Dostopne spletne strani in mobilne aplikacije omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo za vse, ne le za uporabnike z oviranostjo. Na primer, če lahko poslušate besedilo, kadar svetlobne razmere niso optimalne za branje, ali če lahko preberete podnapise v videoposnetku, kadar vam okolje ali tehnologija onemogočata predvajanje zvoka, to predstavlja veliko prednost, četudi nimate okvare vida ali sluha. Enostavne spremembe, zaradi katerih so spletna mesta bolj dostopna, prinašajo zadovoljne uporabnike. Za podjetja, ki nudijo kakršnekoli izdelke ali storitve, pa digitalna dostopnost predstavlja tudi izjemno priložnost.

Priložnost in pomen dostopnosti spleta za podjetja

Zagotavljanje dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij koristi podjetjem, saj lahko tako dosežejo večje število ljudi, vključno z vsemi tistimi, ki sicer informacij na spletni strani podjetja ne bi mogli videti, slišati ali poiskati s pomočjo miške.

Izboljšanje dostopnosti spletnega mesta vpliva na večje zadovoljstvo uporabnikov spletnih vsebin, ugled samega podjetja, kakor tudi na učinkovitejšo optimizacijo spletne strani (SEO). Vse to povečuje doseg in obseg potencialnih uporabnikov storitev ali izdelkov, ki jih podjetje trži preko spleta.

Z zagotavljanjem dostopnega spletnega mesta pa podjetja kažejo tudi svoj odnos do uporabnikov ter gradijo svojo družbeno odgovornost in blagovno znamko.

Zakonski okvir

V Sloveniji je digitalna dostopnost urejena zakonsko že od leta 2018. Takrat je bila v pravni red Republike Slovenije prenesena evropska Direktiva o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (EU 2016/2102), katere namen je izboljšati dostop do spletnih strani in mobilnih aplikacij osebam z različnimi oviranostmi (npr. osebam z okvaro vida ali sluha, gibalnih ali kognitivnih funkcij) ter jim tako omogočiti enakopravno sodelovanje v digitalnem gospodarstvu in družbi. Po tej direktivi morajo vse javne inštitucije zagotoviti usklajenost svojih spletnih

mest in mobilnih aplikacij z WCAG 2.1. oziroma s harmoniziranim evropskim standardom EN 301549.

Uresničevanje standardov direktive ni nujno drago, niti nujno zelo težavno ali dolgotrajno. Obstaja namreč veliko enostavnih ukrepov, s katerimi lahko bistveno izboljšamo digitalno dostopnost in s tem uporabnost spletnega mesta ali mobilne aplikacije za vse.

Digitalna dostopnost pa ne ostaja omejena zgolj na javni sektor. V začetku novembra 2022 je bil v parlamentarno obravnavo poslan predlog Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (EVA 2022-2611-0014), ki skladno z evropsko Direktivo o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (EU 2019/882) ureja tudi del zasebnega sektorja (med drugim dostopnost elektronskih komunikacijskih storitev, avdiovizualnih medijskih storitev, storitev potniškega prevoza, bančnih storitev, e-knjig, e-trgovine in drugega).

Kako stopiti na pot digitalne dostopnosti?

Digitalna dostopnost tako ali drugače postaja del naše družbe in prav je, da ji namenimo nekaj časa za premislek. Prvi korak naredimo že, ko spoznamo, da je pomembna in koristna za vse nas. Drugi korak je odločitev za ukrepanje.

V INUK Inštitutu se že vrsto let ukvarjamo z raziskavami, projekti in svetovanji s področja fizične, storitvene in digitalne dostopnosti. Velik napredek v razvoju vsebin s področja digitalne dostopnosti smo storili v okviru projekta Erasmus+ Certificirano izobraževanje o digitalni dostopnosti, v okviru katerega smo oblikovali izobraževalne vsebine za različne strokovnjake, ki soustvarjajo splet. Tako je nastalo certificirano izobraževanje za štiri strokovne profile kot ključni člen pri zagotavljanju digitalne dostopnosti: 1) Menedžer digitalne dostopnosti, 2) Evalvator digitalne dostopnosti, 3) Spletni oblikovalec s strokovnim znanjem digitalne dostopnosti in 4) Spletni razvijalec s strokovnim znanjem digitalne dostopnosti.

Z namenom boljšega razumevanja načel digitalne dostopnosti in njihove implementacije v prakso v INUK Inštitutu nadaljujemo z izobraževanji. Z njimi želimo podpreti organizacije pri uvajanju digitalne dostopnosti v njihovo poslovanje. Vabljeni, da se nam pridružite! Za trenutno aktualno ponudbo nam pišite na info@inuk.si.