Razmisli, zakaj se temu diagramu reče Škatla z brki.
Razpršenost podatkov prikažimo še na stolpčnem diagramu.
Za izdelavo škatlastega diagrama na številskem poltraku prikažemo najmanjši rezultat, 1. kvartil, mediano, 3. kvartil in največji rezultat.
Nad številskim poltrakom narišemo pravokotnik med 1. in 3. kvartilom in na vsako stran pravokotnika daljico do najmanjšega in do največjega rezultata.
Škatlo z brki (ali škatlasti diagram) tvorijo: – pravokotnik nad številskim poltrakom, ki označuje območje med 1. in 3. kvartilom, – navpična črta v pravokotniku, ki označuje mediano,
– vodoravni daljici na vsaki strani pravokotnika do najmanjšega oz. največjega podatka.
podatkov
najmanjši podatek
% podatkov
1. kvartil mediana 3. kvartil največji podatek
Zaradi dolžine 0,8 m je aritmetična sredina skoka precej manjša – pomaknjena v levo. Če bi imeli le osem podatkov (brez podatka 0,8), bi bila aritmetična sredina 2,75, torej precej bolj na sredini. Podatku 0,8 v tem primeru pravimo osamelec – saj se močno razlikuje od preostalih podatkov.
b) Med podatki poiščemo tistega, ki se največkrat pojavi.
Največ učencev je skočilo 2,7 m, torej je modus enak 2,7. Podatek ima največjo frekvenco –pojavi se štirikrat.
c) Med podatki, ki so urejeni po velikosti, poiščemo sredinski podatek.
0,8 2,4 2,7 2,7 2,7 2,7 2,9 2,9 3,0 Mediana dolžin skokov je 2,7 m. Med devetimi podatki je sredinski peti podatek. Štirje skoki so bili enaki ali krajši od 2,7 metra, štirje skoki pa so bili enaki ali daljši od 2,7 metra. Če bi imeli le osem podatkov (brez osamelca 0,8), bi bila mediana aritmetična sredina med 4. (2,7) in 5. podatkom (2,7), kar je še vedno 2,7.
č) Najprej narišimo diagram.
