13. Preberite rubriko Usvojimo in presodite, kaj od naštetega pri tvorjenju besedil že upoštevate in česa še ne dovolj. Razmislite, zakaj nekaterih dejavnikov ne upoštevate dovolj in kako boste to izboljšali.
USVOJIMO
Na sporočanje oz. tvorjenje besedil pa tudi na sprejemanje besedil in njihovo razumevanje vplivajo okoliščine sporazumevanja (sporočevalec, naslovnik, kraj sporočanja oz. mesto objave, čas sporočanja).
Tvorec oz. sporočevalec tvori besedilo, ki je namenjeno prejemniku oz. naslovniku. Če sta tema in namen dovolj jasno izražena in ustrezata naslovnikovim pričakovanjem, če uporabljene jezikovne prvine ustrezajo njegovemu jezikovnemu znanju in če je besedilo v skladu z njegovim predznanjem, hkrati pa prinaša tudi nekaj novega, bosta naslovnikovo sprejemanje in razumevanje besedila uspešna in v skladu s sporočevalčevimi pričakovanji.
Ko sporočamo, smo pozorni tudi na to, kdaj in kje sporočamo. Čas in kraj sta v pogovorih ali govornih nastopih dejanska čas in kraj sporočanja. Pri zapisanih besedilih je čas sporočanja dan ali leto objave (npr. torek, 17. 2. 2026; na spletu je pogosto dodana tudi ura objave, npr. 17. 2. 2026, 18.00), kraj pa je mesto objave (npr. časopis, revija, radio, televizija ali spletna stran). Kraj oz. mesto sporočanja je glede na vrsto naslovnika javni ali zasebni.
OKOLIŠČINE SPORAZUMEVANJA
TVOREC oz. SPOROČEVALEC
PREJEMNIK oz. NASLOVNIK
KRAJ oz. MESTO SPOROČANJA/OBJAVE
ČAS SPOROČANJA/ OBJAVE
Kadar se pripravljamo na nastop pred javnostjo ali govorimo v javnosti oz. pišemo besedilo, ki bo objavljeno v medijih, smo v javnem govornem položaju. V teh primerih uporabljamo druga sredstva (npr. knjižni jezik, opiramo se na vire) kot v okoliščinah, ko smo v zasebnem prostoru in tvorimo sporočilo samo za enega naslovnika – v teh primerih se nahajamo v zasebnem govornem položaju (lahko uporabljamo pogovorni jezik ali narečje), naslovnika lahko tikamo). Naše sporočanje in odnos sta lahko formalna (držimo se ustaljenih družbenih, jezikovnih in sporočevalnih navad, naslovnika/naslovnike vikamo, uporabljamo knjižni jezik), manj formalna (bolj sproščeno, ko naslovnike že malo spoznamo in/ali se pogovarjamo o nestrokovnih temah) ali neformalna (sproščeno, celo prijateljsko).
Glede na govorni položaj in izbran krog naslovnikov tako delimo besedila na javna (ta so namenjena širši javnosti, npr. intervju, predavanje, reportaža, javno vabilo) in zasebna (ta so namenjena posamezniku ali določeni manjši skupini ljudi, npr. opravičilo, voščilo, pismo, razglednica).
BESEDILO
JAVNO
KLJUČNE BESEDE
• okoliščine sporazumevanja (tvorec, prejemnik, kraj in čas sporočanja)
• govorni položaj
• formalno, manj formalno in neformalno sporazumevanje
• javno in zasebno besedilo
širša javnost knjižni jezik
Preverimo svoj napredek
Preberite besedilo in rešite naloge. Z reševanjem boste utrdili svoje znanje in preverili, kako dobro ste usvojili cilje tega poglavja.
Govorica telesa na zaposlitvenem razgovoru
Govorica vašega telesa na razgovoru za zaposlitev lahko kadrovniku veliko pove o vas. Ali se ljudje sploh zavedamo, da govorica telesa govori glasneje od nas? Z njo težko kaj prikrijemo, prek nje okolici nenehno pošiljamo sporočila o svojih mislih in čustvih.
Na zaposlitvenem razgovoru se boste seveda potrudili, da čim bolje predstavite svoje izkušnje, znanje in sposobnosti, saj so to najpomembnejši kriteriji, ki odločajo, ali boste izbrani na razpisano prosto delovno mesto ali ne. Vendar to nikakor ni vse.
Ali veste, da zgolj 7 odstotkov sporazumevanja med nami in okoljem poteka z besedami, ostalih 93 odstotkov informacij pa okolju sporočamo nebesedno? Od tega 55 odstotkov sporazumevanja sloni na vidnih zaznavah, 38 odstotkov pa na slušnih.
Na razgovoru za delo se rado zgodi, da nas zgrabi nervoza. Glavni pokazatelji tega neprijetnega stanja so jecljanje, grizenje ustnic, mencanje z rokami, pokašljevanje, čez prsi prekrižane roke, zardevanje, požiranje sline itd. Začetna napetost in nervoza po nekajminutnem pogovoru po navadi zbledita, bolj neprijetno pa je, če se nadaljujeta ali celo stopnjujeta. V tem primeru vam lahko živčnost uniči priložnost za novo službo.
Vendar pa se živčnosti ne boste predali, kajne? Zato je dobro poznati in omiliti dejavnike, ki vplivajo na morebitno nervozo. Pripravite se na intervju, pozanimajte se o podjetju; če je mogoče, pridobite tudi kakšen podatek o osebi, s katero boste imeli razgovor. Poskusite si postaviti nekatera vprašanja in nanje odgovorite, vsekakor pa pridite na intervju spočiti in naspani. Pomembno je, da ne zamujate, saj boste na kadrovnika naredili vtis, da ste nezanesljivi, nikoli pa ni dobro, da je že prvi vtis o osebi slab, saj si po navadi tega najbolj zapomnimo.
Bodite samozavestni, saj boste tako izžarevali pozitivno energijo, ki jo bo začutil tudi spraševalec. Vendar naj želja po tem, da bi dobili službo in naredili dober vtis, ne bo prevelika in pretirana, saj se tudi pretiravanje lahko opazi in ne deluje niti naravno niti prijetno. Lagati na razgovoru? Zelo slaba zamisel! Slej ko prej vas bo izdala govorica telesa. Nekateri znaki laganja so: krčevit nasmeh s stisnjenimi ustnicami, mrščenje, dotikanje nosu in obraza, šviganje s pogledom sem ter tja, čez prsi prekrižane roke itd.
Gotovo pa boste pustili dober vtis, če boste prišli na razgovor z nasmehom na ustih in veseli. Sploh se ne zavedamo, kako čudežno deluje nasmeh, saj izžareva toplino in občutek zaupanja. Pomemben je tudi stik z očmi, saj so te najbolj neposreden način komunikacije. Stisk rok naj bo čvrst, to pove marsikaj o našem značaju in odločnosti. Ne zlezite vase in se ne grbite, temveč se držite vzravnano. Pomembno je, da so vaše roke oziroma dlani vidne, ne skrivajte jih v žepu, za hrbtom ali pod mizo. Gibi rok pa naj bodo usklajeni z vašimi besedami. Rahla nagnjenost naprej med sedenjem pokaže, da nas poslušalec in tema pogovora zanimata.
ZASEBNO posameznik, manjša skupina ljudi
knjižni jezik, pogovorni jezik, narečje
Da boste bolj prepričani o sebi, lahko nastop vadite pred ogledalom, zadeva je preprosta in predvsem pomaga. Uporabljajo jo tudi najuspešnejši. Lahko pa poprosite prijatelja, da skupaj uprizorita namišljen razgovor, on naj bo v vlogi spraševalca, vi pa bodite kandidat za zaposlitev. Njegova objektivna ocena vam bo gotovo v veliko pomoč, saj bo opazil stvari, ki jih vi ne vidite. Tako boste na razgovoru, ko bo šlo zares, lahko še prepričljivejši. Srečno!
J. N.