1. maja 2004 je Republika Slovenija postala uradna članica Evropske unije, zato je takrat slovenščina postala eden od uradnih jezikov Evropske unije. Enakopravnost slovenščine z drugimi jeziki EU se kaže v tem, da naši predstavniki na zasedanjih Evropskega parlamenta in nekaterih drugih organov govorijo slovensko, njihovi nastopi pa se prevajajo v druge jezike. Prav tako se v slovenščino prevajajo nastopi drugih evropskih poslancev. Po evropski zakonodaji se vsak zavezujoči pravni akt EU pripravi v vseh uradnih jezikih EU. Obstajata tudi slovenska različica Uradnega lista EU in spletni portal www.europa.eu.int v vseh uradnih jezikih EU.
Slovenščina ima poseben položaj tudi za Slovence, ki živijo
zunaj meja Republike Slovenije. Zamejci so pripadniki slovenske manjšine oz. avtohtoni prebivalci območja za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko in s Hrvaško.
Italiji živijo Slovenci na Videmskem, Goriškem in Tržaškem. Na Tržaškem in Goriškem je organizirano šolstvo v slovenskem jeziku na osnovnih in srednjih šolah, v Špetru na Videmskem pa deluje dvojezična šola, na kateri poteka pouk v slovenščini in italijanščini. Na univerzitetni ravni se slovenščina poučuje na univerzah v Trstu in Vidmu. Za ohranjanje slovenščine skrbijo Novi Matajur, Dom in Novi glas, radio, Slovensko stalno gledališče v Trstu, Narodna in študijska knjižnica s sedežem v Trstu ter številna kulturna, likovna in športna društva.
V Avstriji glavnina slovenske manjšine živi v južnih predelih Zvezne dežele Koroške (Podjuna, Rož, Ziljska dolina), delček avtohtone slovenske narodne skupnosti pa v Zvezni deželi Štajerski. Zaščito Slovencev določa Avstrijska državna pogodba iz leta 1955, s katero je zagotovljena pravica do osnovnega pouka v slovenskem jeziku in do sorazmernega deleža srednjih šol. Tako na dvojezičnem območju Koroške pouk na dvojezičnih šolah v nemščini in slovenščini poteka v približno enakem obsegu, toda le v prvih štirih letih šolanja. Zgolj na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu je slovenščina učni jezik pri vseh predmetih. Za ohranjanje slovenščine skrbijo mediji (tednika Novice in Nedelja, radio, televizija) ter kulturna in prosvetna društva. Pomembna je tudi Mohorjeva družba v Celovcu, ki v slovenščini objavlja učbenike, otroške in mladinske knjige, zgodovinske knjige idr.
Pomembno vlogo pa imajo tudi dvojezični cerkveni obredi v slovenskem jeziku. Za položaj slovenske manjšine v Zvezni deželi Štajerski ni poskrbljeno. Tam ni niti dvojezičnih napisov. Učenci se lahko slovenščine učijo po dve uri tedensko kot izbirni predmet ali v okviru dodatnega pouka.
Na Madžarskem živijo zamejski Slovenci v Slovenskem Porabju (ozemlje med reko Rabo na severu in državno mejo na jugu). Slovenščina je kot materni jezik prisotna v treh dvojezičnih vrtcih in dveh dvojezičnih šolah.
Za ohranjanje slovenščine skrbijo zlasti kulturna društva, tednik Porabje in radio Monošter, ki oddaja štiri ure na teden v slovenščini. Slovenščina se je ohranila zlasti v narečju.
Avtohtona slovenska narodna manjšina na Hrvaškem je zelo razpršena in ima trenutno le malo kolektivnih manjšinskih pravic.
Slovenščino kot materni jezik govorijo še zdomci in izseljenci. Po podatkih Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naj bi po svetu živelo okoli 500.000 Slovencev, največ v ZDA, Argentini, Kanadi, Avstraliji in seveda po Evropi. Pri ohranjanju slovenščine in slovenske identitete so pomembni udeleženci zlasti družina, različna društva in cerkev.
Slovenščina se v zamejstvu in izseljenstvu ohranja tudi s književnimi deli pesnikov in pisateljev (Boris Pahor, Marko Kravos, Maja Haderlap, Florjan Lipuš, Tine Debeljak, Zorko Simčič in drugi). V številnih skupnostih ob koncih tedna organizirajo slovenske šole, ki pa niso del šolskega sistema, ampak prostovoljne dejavnosti. Značilnost slovenskih skupnosti po svetu je, da se slovenskih jezik z asimilacijo skozi generacije postopoma umika, a se kljub temu ohranjata slovenska identiteta in pripadnost slovenskemu narodu (preko glasbe, plesa, hrane, navad itd).
KLJUČNE BESEDE
• državni jezik
• uradni jezik
• položaj slovenščine v okviru EU
• jezik zamejcev, izseljencev in zdomcev