18. Številke včasih pišemo tudi z velikimi tiskanimi črkami (npr. pri številčenju poglavij, oznake na kartah za tarok). Iz katere pisave izvirajo naslednji črkovni znaki za številke in kaj pomenijo?
Pisava:
S črkovnimi znaki poskusite zapisati število 1584.
PRIČAKOVANI DOSEŽKI
V TEM POGLAVJU SE BOSTE UČILI O ... ... DA BI ZNALI OZ. ZMOGLI ... nastanku človeškega jezika predstaviti razloge za nastanek jezika in uzavestiti pomen jezikov za sporazumevanje jezikovnih družinah in jezikih po Evropi razumeti razloge za jezikovno pestrost Evrope, umestiti jezik v jezikovno družino in povezati jezik z državo, v kateri ga govorijo
nastanku slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju predstaviti osnove slovenskega knjižnega jezika ter navesti najpomembnejše pisce tega obdobja in njihova besedila
nastanku in razvoju pisave pri Slovencih predstaviti razvoj pisave pri Slovencih ter najpomembnejše rokopisne in knjižne spomenike v posamezni vrsti pisave pomenu oblikovanja slovenskega knjižnega jezika za razvoj narodne zavesti, kulture in književnosti uzavestiti pomen oblikovanja knjižnega jezika za nadaljnji razvoj slovenskega jezika, narodne zavesti, kulture in književnosti
Nastanek jezikov
PREDEN ZAČNEMO
• Kako je po vašem mnenju nastal (človeški) jezik?
• Kako si predstavljate vsakodnevno sporazumevanje brez uporabe jezika?
BERIMO
20. oktober 2007
ALI JE NEANDERTALEC ZNAL GOVORITI?
Iz arheološkega gradiva je seveda nemogoče reči, ali so se neandertalci med seboj sporazumevali z govorom ali ne. Večina raziskovalcev je menila, da ne in da je moderni človek izpodrinil neandertalca prav zato, ker je bil prilagodljivejši in je zaradi razvoja govora lažje sodeloval v skupini. Ali sploh obstaja način, kako bi ugotovili, ali so neandertalci znali govoriti?
Raziskave DNK, ki so jo ekstrahirali iz kosti neandertalcev, so pokazale, da so neandertalci imeli v svojem genu FOXP2 dve mutaciji, ki sta prisotni le pri človeku in sta povezani z oblikovanjem govora, to pa je osnova za razvoj jezika. Raziskave, ki so jih opravili nemški raziskovalci (članek o tem bodo objavili v reviji Current Biology), so torej pokazale, da bi neandertalec utegnil znati govoriti. Seveda pa genetika govora ni tako dobro raziskana, da bi lahko z gotovostjo trdili, da je govor povezan le z genom FOXP2. Ta gen zapisuje za protein, ki uravnava izražanje drugih genov (transkripcijski faktor), ugotovili pa so, da imajo ljudje z okvarami v tem genu težave pri govorjenju in besednem sporazumevanju.
V evoluciji se je gen FOXP2 pojavil sorazmerno pozno; najdemo ga šele pri sesalcih, imajo ga tako miši kot opice, vendar za oboje vemo, da ne znajo govoriti. S posebej treniranimi opicami se zato znanstveniki sporazumevajo z znaki, ker šimpanzi ne morejo oblikovati besed. Pred približno 200.000 leti, v času, ko se je razvil moderni človek, pa sta se v genu FOXP2 pojavili dve mutaciji. No, tako so vsaj mislili doslej, najnovejše raziskave pa pojav mutacij postavljajo dvakrat dlje v evolucijsko zgodovino.
Avtor bloga prof. dr. Marko Dolinar Katedra za biokemijo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Ljubljani
marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si
Povezave do sorodnih blogov MIKROBioLOG Bionovice
Synthesis
Biosingularity
Arhiv blogov
► 2012 (20)
► 2011 (28)
► 2010 (33)
► 2009 (50)
► 2008 (49)
► 2007 (121)
