Z dejavnostmi po branju skušamo zagotoviti razumevanje in pomnjenje prebranega gradiva. Te dejavnosti so namenjene urejanju prebranega gradiva v tako obliko, ki bo olajšala pomnjenje in uporabo prebranega. Če smo med branjem sledili vsebini in jo razumeli, je to za aktivno uporabo znanja premalo, zato moramo izvesti še dejavnosti po branju; z njimi bomo pridobljeno znanje smiselno vključili v že obstoječe.
Najpogostejše dejavnosti po branju so:
1. pogovor,
2. iskanje odgovorov na vprašanja, ki so se nam porodila med branjem besedila, 3. odgovarjanje na vprašanja koga drugega, npr. sošolca ali učitelja, 4. Iskanje in določanje bistvenih podatkov in podrobnosti,
5. predelava in grafična ponazoritev gradiva (oblikovanje pojmovnih mrež, miselnih vzorcev, časovnega traku, zaporedja dogodkov),
6. povzemanje vsebine – izdelava povzetkov in zapiskov.
Če pri razumevanju in pomnjenju besedila nismo bili dovolj uspešni, moramo ugotoviti razloge za to in razmisliti, kako bi spremenili ali prilagodili dejavnosti pred branjem, med njim in po njem, da bi bili uspešnejši.
PRED BRANJEM
• določimo namen branja
• preletimo besedilo (naslove, nebesedne spremljevalce, npr. fotografije, sheme)
• napovemo temo besedila
• prikličemo svoje predznanje (z debato, s pogovorom, z možgansko nevihto, z uporabo strategije VŽN)
• razmislimo o zgradbi besedila
MED BRANJEM
• smo zbrani
• trudimo se razumeti besedilo
• vračamo se k posameznim delom besedila
• prepoznamo bistvene podatke, jih zaznamujemo ali izpisujemo
• uporabimo obrobne razlage
