Kako predstavimo osebo, kraj, napravo in postopek?
PREDEN ZAČNEMO
• V časopisih in revijah poiščite nekaj besedil o znanih osebah in krajih. Po čem so si besedila podobna in po čem se razlikujejo? Od česa je to odvisno?
RAZMISLIMO
1. Preberite besedilo Moj dedek Darko, ki je v 1. delu delovnega učbenika na str. 72.
a) V katerem odstavku besedila najdete:
– podatke o zunanjosti (opis)?
– podatke o značajskih lastnostih (oznako)?
– podatke o kraju bivanja in načinu življenja?
b) V kateri časovni obliki je večina glagolov v prvem odstavku in v kateri časovni obliki so glagoli v ostalih odstavkih? Zakaj?
c) Predstavitev osebe po navadi ni samostojno besedilo, ampak del drugih besedil. Naštejte jih nekaj.
č) Izberite si osebo, ki se vam zdi zanimiva zaradi svojih dosežkov, načina razmišljanja ipd. Za šolski ali lokalni časopis napišite predstavitev izbrane osebe.
d) Od česa je bilo odvisno, katere podatke ste vključili v svoje besedilo in način, kako ste jih razvrstili?
e) Zamislite si, da se boste prijavili na razpis za opravljanje dijaške prakse v tujimi. Napišite motivacijsko pismo, v katerem se predstavite razpisni komisiji. Pojasnite tudi, zakaj želite opravljati prakso v tujini in kaj pričakujete od te izkušnje. Nekaj primerov pisem predstavite v razredu in jih komentirajte. Skupaj z učiteljem oblikujte pravila za pisanje tovrstnih besedil.
2. Preberite odlomek iz romana Zločin in kazen.
Pri tej priliki bodi povedano, da je bil nenavadno čeden, s prelepimi temnimi očmi, rjavih las in precej visoke, vitke in skladne postave. A kmalu kakor da se je pogreznil v globoko zamišljenost, pravzaprav celo kakor v nekakšno omedlevico, in šel naprej, ne da bi videl, kaj se dogaja okrog njega, in tega pravzaprav tudi ni hotel videti. Le poredkoma si je kaj zamrmral iz navajenosti na samogovore, ki si jo je pravkar priznal. Hkrati pa se je tudi zavedal, da se mu misli včasih zmedejo in da je zelo slaboten; že drugi dan ni skoraj nič jedel.
Oblečen je bil tako slabo, da bi bilo kakega drugega, celo navajenega človeka, podnevi sram stopiti v takih capah na ulico. Sicer pa je bil kvart tak, da je bilo z obleko tu težko koga presenetiti.
(F. M. Dostojevski: Zločin in kazen; prevod Marjan Poljanec)
a) Kaj iz odlomka izvemo o Raskolnikovu?
b) Ali je Raskolnikov prikazan objektivno ali subjektivno? Razložite.
c) Ali je besedilo oznaka ali oris? Razložite.
č) Kako torej predstavimo literarno osebo? Pomagajte si z rubriko Usvojimo.
d) Izberite literarno osebo iz enega od književnih besedil, ki ste jih v celoti prebrali v osnovni ali srednji šoli, in napišite njeno predstavitev. V besedilo vključite opis izbrane osebe, njeno družinsko ozadje, družbeni položaj, oznako in vsaj tri dogodke, ki so pomembno vplivali na delovanje izbrane osebe.
3. Preberite odlomek iz daljšega besedila, ki govori o zgodovini Kranja.
KRATKA ZGODOVINA – Najnovejše arheološke najdbe pričajo, da je bil del Kranja – Pungert – poseljen že v mlajši kameni dobi pred približno 6000 leti, veliko stoletij pred Rimljani in prvimi Slovani, ki so se tu naselili v 7. stol. (Carnium). Na začetku 10. stol. postane Kranj utrdba, v 13. stol. pa dobi kot pomembno trgovsko središče mestne pravice in status mesta. Svojo trgovsko in obrtno podobo začne spreminjati proti koncu 19. stol., ko zgradijo železnico ter s tem pospešijo njegov industrijski razvoj in zagon velikih gospodarskih podjetij. Zanimivo je, da je po mestu Kranj dobila ime celotna osrednjeslovenska regija, ki se je iz Kranjske krajine razvila v Vojvodino Kranjsko s sedežem v Ljubljani.
a) Katere podatke ste izvedeli iz odlomka?
b) V katerih časovnih oblikah so glagoli v odlomku?
c) Zakaj je sporočevalec po vaše v osrednjem delu odlomka uporabil drugo časovno obliko?