RAZIŠČIMO IN POVEJMO
• Pisanje pisem je bilo nekoč zelo pomembno in priljubljeno, danes pa je že skoraj izumrlo. Predstavljajte si, da vas to stanje moti in da želite mlade spodbuditi k pisanju. Organizirati želite natečaj za najlepše prijateljsko pismo. Raziščite, kaj vse potrebujete za organizacijo takega natečaja in kako bi ga izpeljali ter ugotovitve predstavite v razredu.
• Raziščite, kdo od slovenskih pesnikov, pisateljev ali dramatikov je zapustil tudi korespondenco. Izberite si enega in pisno predstavite, s kom si je dopisoval, kako obsežna je ta korespondenca in o čem so govorila pisma.
RAZIŠČIMO IN NAPIŠIMO
• Organizirajte natečaj za najlepše pismo (npr. ljubezensko, prijateljsko, pismo materi ali očetu). Najlepša pisma objavite v šolskem časopisu oziroma na šolski spletni strani ali pripravite razstavo.
USVOJIMO
Dopisovanje je oblika dvosmernega sporazumevanja, saj se pri njem vlogi tvorca oz. sporočevalca in prejemnika oz. naslovnika izmenjujeta. Od pogovarjanja se loči po tem, da sta udeleženca med sporazumevanjem oddaljena in nista v neposrednem osebnem stiku. To lahko predstavlja večjo možnost za nastanek nesporazumov, ker tvorec ne more sproti prilagajati besedila prejemnikovemu odzivu, poleg tega je dopisovanje tudi zamudnejše. Kljub temu pa ima pred pogovarjanjem tudi pomembne prednosti.
POGOVARJANJE
DOPISOVANJE
pobude in odzivi sogovorcev nastajajo sproti, ker sta sogovorca v neposrednem stiku dopisovalca imata čas, da premislita, kako bosta oblikovala svoj dopis, lahko ga popravita, dopolnita, skrajšata … vsebina pogovorov (večji del) je zaradi minljivosti pogosto kmalu pozabljena dopis je trajnejši, mogoče ga je večkrat prebrati
pri doseženih dogovorih vedno obstaja nevarnost pozabe ali napačnega razumevanja zapisani dogovori imajo večjo psihološko moč in so tudi pravno zavezujoči (npr. e-pošta)
Kadar si dopisujeta dve osebi ali manjša skupina ljudi (npr. prijatelji, sošolci, zaposleni in njihov nadrejeni), je dopisovanje zasebno (takšno je najpogosteje). Kadar poteka v medijih (npr. na spletu, v časopisih …) in je namenjeno širši množici ljudi, je javno. Sem spadajo npr. pisma bralcev in odzivi nanje ter javni razpisi in pozivi.
Glede na na družbeno razmerje med dopisovalcema je dopisovanje neuradno ali uradno. Če sta dopisovalca družbeno enakovredna (npr. prijatelja, otrok in starši), je dopisovanje neuradno, če pa dopisovalca nista družbeno enakovredna, (npr. učitelj in učenec, nadrejeni in uslužbenci, predstavnik podjetja in stranka), je dopisovanje uradno.
V preteklosti je bilo močno razširjeno dopisovanje po navadni pošti. Ljudje so si pošiljali dolga pisma, se trudili za lepopis in nestrpno čakali odgovore. Danes je takšnega dopisovanja vse manj, nadomestile so ga druge, precej hitrejše oblike dopisovanja – od elektronske pošte do SMS, MMS in aplikacij za dopisovanje, po navadi povezanih z družbenimi omrežji. A ne glede na medij (klasična pošta, SMS, e-pošta …) je pomembno, da upoštevamo načela kultiviranega dopisovanja.
• Upoštevamo okoliščine (naslovnika, kraj in čas), v katerih poteka dopisovanje.
• Izberemo ustrezno jezikovno zvrst.
• Upoštevamo družbeno razmerje med tvorcem in prejemnikom. Pri uradnem dopisovanju naslovnika vikamo, uporabljamo uradne nagovore (npr. Spoštovani!/Cenjena gospa Kovač!) in se podpišemo z imenom in priimkom, tudi s funkcijo, ki jo opravljamo (npr. Rok Čuček, predsednik 1. b).
• Upoštevamo značilnosti besedilne vrste, ki jo bomo tvorili.
• Pozorni smo na jezikovno pravilnost besedila (to velja tudi za zasebno neuradno dopisovanje).
• Besedilo naj bo razumljivo, zanimivo in verodostojno.
• Upoštevamo medij dopisovanja: pismo/dopis, ki ga pošiljamo po navadni pošti, se po obliki in zgradbi loči od elektronske pošte ali SMS.
• Na dopis se vedno odzovemo: na SMS praviloma takoj, na elektronsko pošto prav tako ali vsaj v 24 urah, na dopis, poslan z navadno pošto, pa v nekaj dneh.
• Do prejemnika smo vljudni in spoštljivi.
• Pozorni smo na to, da je naš dopis urejen.
Če uradni dopis pošiljamo po navadni pošti, ga napišemo ali natisnemo na bel brezčrtni papir formata A4; zasebni neuradni dopisi nam pri tem dopuščajo več svobode (lahko npr. pišemo ali tiskamo na barvni papir in na manjše oz. večje formate od A4).
V uradnih dopisih se v vlogah tvorca in prejemnika menjujeta:
• ustanova in posameznik (Center za socialno delo nas npr. poziva k temu, da naj z dokazili dopolnimo vlogo za štipendijo, in mi na ta poziv odgovorimo z dopisom, ki mu priložimo ustrezna dokazila) oz.
• ustanova in ustanova (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje npr. poziva šolo, da naj mu sporoči število vpisanih dijakov po posameznih programih, in šola odgovori z dopisom, v katerem navede zahtevane podatke).
Uradni dopisi imajo posebej določeno (predpisano) zgradbo, ki jo moramo upoštevati, da se izognemo dvoumnostim in naslovniku olajšamo branje. Tudi v vsebinskem smislu se trudimo biti čim jasnejši in razumljivejši. Pozorni smo na to, da je naše besedilo smiselno, sovisno in zaokroženo, jezikovno pravilno ter slogovno ustrezno. Kadar pišemo v svojem imenu, uporabljamo 1. osebo ednine; kadar pišemo v imenu ustanove, uporabljamo 1. osebo množine, v podpisu pa vedno navedemo tudi funkcijo, ki jo opravljamo v tej ustanovi. Lastnoročni podpis je obvezen v obeh primerih.
Za uradno dopisovanje po e-pošti veljajo podobna pravila. Elektronski naslov, iz katerega prejemnik ne more razbrati identitete pisca, ni primeren (npr. zverjasecthegreat@gmail.si).
Najpogostejši uradni dopisi, ki jih ustanove pošiljajo posameznikom, so obvestilo (npr. o skorajšnjem poteku roka za vrnitev izposojenih knjig), vabilo (npr. na roditeljski sestanek), ponudba (npr. za nakup), opravičilo (npr. za previsoke obračunane obresti).
Med dopisi, ki jih posamezniki pogosto pošiljamo ustanovam, so prošnja (npr. za počitniško delo), pritožba (npr. nad nastanitvijo v hotelu) in zahvala (npr. za pomoč).
V neuradnih dopisih se v vlogi tvorca in prejemnika menjujejo posamezniki, npr. sorodniki ali prijatelji.
Tudi neuradni dopisi imajo svojo značilno zgradbo, a je tvorec vendarle svobodnejši kot v uradnih dopisih: zunanje zgradbe mu ni treba dosledno upoštevati, lahko je domiseln, duhovit, bolj oseben, lahko uporablja besedne igre, neknjižne besede in kratice. To je danes priljubljeno zlasti med mladimi.
V tem šolskem letu boste spoznali, kako tvorimo vabilo, zahvalo in opravičilo, druge uradne dopise pa boste spoznali v višjih letnikih.
KLJUČNE BESEDE
• dopisovanje
• vrste dopisovanja
• načela kultiviranega dopisovanja
• uradni dopis
• neuradni dopis
• vabilo, zahvala, opravičilo