16. Samostalnike dopolnite z manjkajočimi črkami. možat – mo ki, mo tvo sovražen – sovra tvo pomemben – pome braniti – obra ba
Ali ste pri zapisu teh besed upoštevali premeno po zvenečnosti oz. premeno med zvočnikoma [m] in [n]?
Ali torej tudi za besede v 15. in 16. nalogi velja isto pravilo kot za tiste v 14. nalogi?
17. Preberite rubriko Usvojimo in napišite povzetek o zapisovanju glasov v slovenščini.
Pisci so za zapisovanje slovenščine že od prvih zapisov dalje uporabljali latinično pisavo. Pravila za zapisovanje glasov pa so se v zgodovini spreminjala. Slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar je v prvi polovici 19. stoletja zagovarjal načelo, da naj ima »vsak glas svojo črko«, vendar to načelo še danes ni uresničeno: slovenski črkopis ima za 29 knjižnih fonemov le 25 črk zato nekaj črk služi za zapisovanje več fonemov.
Osem samoglasnikov zapisujemo s 5 črkami. Samoglasnike [i], [a] in [u] zapisujemo s črkami i, a in u. Samoglasnika [o] in [ᴐ] (ozki o in široki o) zapisujemo s črko o, s črko e pa celo tri samoglasnike: [e], [ԑ] in [ɛ]. O polglasniku si je treba zapomniti tudi, da ga ne zapišemo s posebno črko, kadar mu v izgovoru sledita zvočnik /r/ in (vsaj še en) soglasnik, npr. [sərce] – srce, [oktobərski] – oktobrski, [ministərstvo] – minstrstvo.
Pri zapisovanju soglasnikov se večinoma ravnamo po morfonološkem načelu, to pomeni, da v vseh besedah iste besedne družine pišemo črko za tisti soglasnik, ki ga sicer izgovorimo pred samoglasnikom: izgovarjamo npr. [detka], pišemo pa dedka, ker v tej besedni družini pred samoglasnikom izgovarjamo [d] (npr. v imenovalniški obliki [dedək]).
V izreki besed glas, glasilka, glasba, glasbilo se na koncu korena včasih pojavlja fonem [s], drugič [z]. Ker pred samoglasnikom, torej npr. v besedi glasilka, izgovarjamo [s], v tej besedni družini vedno pišemo črko s, čeprav v nekaterih besedah izgovorimo [z], npr. [glazba].
Vendar ima morfonološko pravilo nekaj izjem. V nekaterih primerih pišemo tisti fonem, ki ga izgovorimo. Te izjeme so:
• pridevniki na -ški (moški, čeprav je možat);
• samostalniki na -štvo (moštvo, sovraštvo, čeprav je možat, sovražiti );
• glagoli na -sti (lesti gristi, čeprav je lezem, grizem);
• samostalnik lestev;
• predlog z/s (z uporabljamo pred besedami, ki se začnejo s samoglasnikom, zvočnikom ali zvenečim nezvočnikom, predlog s pa pred besedami, ki se začnejo z nezvenečim nezvočnikom: z Ano, s Tino; pred številkami in simboli z oz. s uporabljamo glede na to, kako bi besedo zapisali v celoti: s 4 (štirimi ) listi, z € (evri );
• predlog k/h (h uporabljamo samo pred besedami, ki se začnejo s k ali g, pred vsemi ostalimi pa uporabljamo k);
• besede, v katerih se glas [n] premenjuje z glasom [m]: pomeniti, pomen, toda pomemben; braniti, toda obramba.
RAZIŠČIMO IN POVEJMO
• Večina urejevalnikov besedil ima možnost vklapljanja in izklapljanja deljenja besed. Poiščite to nastavitev v urejevalniku, ki ga uporabljate. Raziščite tudi, kaj sta nedeljivi presledek in nedeljivi vezaj in razmislite, kdaj bi ju uporabili.
Fonem [dž ] v slovenščini zapisujemo z dvočrkjem dž (Madžarska, džip).
Zvočniško različico [u] pišemo:
• s črko v (cevka, cev),
• s črko l (bral, usahel, mrzel; čoln, jabolko bralca, bralka; žival, stol ),
• s črko u: (nauk, poudariti ).
Zvočnik [ j ]:
• pišemo s črko j ( jama, prej, ideja);
• pišemo v večini prevzetih besed s črko i (celuloid );
• v prevzetih besedah med samoglasnikom [i ] in še enim samoglasnikom ni zapisan s posebno črko ([ pacijɛnt] – pacient, [ gɛnijalən] – genialen, [radijɔ]– radio).
KLJUČNE BESEDE
• razmerja fonem – črka v slovenskem knjižnem jeziku
• zapisovanje samoglasnikov
• zapisovanje soglasnikov
• morfonološko pravilo