USVOJIMO
Poslušanje je dejavnost poslušalca. Poznamo več vrst poslušanja. Najpogostejše poslušanje je poslušanje z razumevanjem. Namen poslušalca je razumevanje besedila (tj. prepoznavanje teme in sporočevalčevega namena ter bistvenih podatkov in njihove povezanosti), pomnjenje novih spoznanj in dejstev ter njihovo usklajevanje s predznanjem, izkušnjami in doživljanjem. Med poslušanjem se ne moremo vračati k besedilu in se ustavljati pri manj razumljivih delih. Včasih lahko govorca prosimo, da kaj ponovi ali nam dodatno razloži, vendar pa je naše razumevanje odvisno predvsem od dobrega poslušanja in od tega, da po poslušanju na novo pridobljene podatke in znanje kritično ovrednotimo.
Da bomo pri poslušanju uspešni, se moramo nanj dobro pripraviti in uporabiti ustrezne strategije.
Pred poslušanjem:
– se seznanimo s splošnimi podatki o govorcu;
– razmislimo o temi (po naslovu predavanja, govornega nastopa ali oddaje predvidimo temo besedila, prikličemo svoje predznanje o njej in razmislimo o svojih pričakovanjih ter določimo namen poslušanja –čemu bomo nekaj poslušali, kaj želimo izvedeti ali se naučiti);
– poskrbimo za ustrezen prostor in pripomočke, ki jih bomo uporabljali (poiščemo si prostor, od koder bomo lahko čim bolje spremljali govorca, pripravimo si papir in pisalo ipd.).
Med poslušanjem:
– zbrano in tiho spremljamo govorca ter opazujemo nebesedne spremljevalce (govorico njegovega telesa, slikovno gradivo in njegovo povezanost z besedilom, ton govorčevega glasu ter intonacijo),
– prepoznavamo temo in bistvene podatke ter jih povezujemo s svojim predznanjem in pričakovanji,
– kritično razmišljamo o poslušanem besedilu (ali so viri preverjeni, trditve dovolj utemeljene);
– odzivamo se na govorca in na njegove pozive k izrekanju pripomb ali postavljanju vprašanj;
– si bistvene podatke tudi zapišemo ali jih označimo v izročkih, zabeležimo pa tudi svoje misli, vprašanja, ideje, predloge itd.
Po poslušanju:
– sodelujemo v pogovoru z govorcem ali s poslušalci;
– razmislimo o tem, kar smo poslušali (kaj smo izvedeli novega, ali se to sklada z našim predznanjem, kako bomo novo znanje uporabili);
– naredimo povzetek vsebine (lahko izdelamo pojmovno mrežo, miselni vzorec, časovni trak ali oporne točke) ter dopolnimo podatke in jih uredimo;
– obnovimo poslušano besedilo tako, da ubesedilimo svoje zapiske,
– pregledamo dodatno literaturo, če ugotovimo, da nismo dobili vseh podatkov, in svoje zapiske dopolnimo;
– razmislimo o svojih dejavnostih pred poslušanjem, med njim in po njem ter presodimo njihovo učinkovitost in razmislimo o tem, kaj bomo izboljšali in kako. S tem uzaveščamo strategije poslušanja in učenja.
Če si moramo podatke iz poslušanega besedila zapomniti, je še posebej pomembno, da si med poslušanjem delamo zapiske. Zapišemo si temo besedila, podteme, bistvene podatke, zanimivosti, svoja vprašanja, pripombe in ideje. Dobro je, da si zapišemo tudi neznane besede, česa nismo razumeli ali kaj se nam ni zdelo dovolj natančno predstavljeno. Pri tem seveda ne smemo pretiravati, ker se potem preveč osredotočimo na pisanje zapiskov in ne na poslušanje.
Zapiske lahko oblikujemo na več načinov:
– podatke uredimo po alinejah ali opornih točkah,
– bistvene podatke med pisanjem že združujemo v skupine (tvorimo pojmovno mrežo),
oblikujemo miselni vzorec,
tvorimo preglednico,
– če nam govorec ponudi izročke, bistvene podatke zaznamujemo (npr. podčrtamo ali obarvamo) na njih. Po poslušanju zapiske najprej uredimo (združimo v skupine in po potrebi dopolnimo), nato pa skušamo iz njih oblikovati pisni ali ustni povzetek .
Pri tem običajno ugotovimo, ali smo zajeli vse bistvene podatke in ali so ti ustrezno povezani, kaj še manjka in kako bi to dopolnili.
Pogosto smo pozvani, da naj izrazimo svoje mnenje o temi, govorcu ali njegovem nastopu. To naredimo tako, da najprej postavimo trditev, ki jo nato utemeljimo, npr.: Govorčev nastop je bil zanimiv, saj je navedel razne primere, ki jih je ponazoril še s slikami; Njegov govor je bil živahen, videlo se je, da temo obvlada; Tema je bila dobro predstavljena, saj je bila pojasnjena iz več zornih kotov, navedeni so bili viri podatkov.
Pri izrekanju mnenja smo vljudni, še posebej ko izražamo svoje nestrinjanje z govorcem ali izpostavljamo pomanjkljivosti nastopa.
KLJUČNE BESEDE
• poslušanje z razumevanjem
• dejavnosti pred in med poslušanjem ter po njem
• opazovanje nebesednih spremljevalcev govorjenja
• pomnjenje poslušanega besedila
• oblikovanje in urejanje zapiskov
• povzemanje vsebine
• izrekanje in utemeljevanje mnenja