4. Ali bi se izdelave osnutka lotili takoj ob prejemu teme ali šele potem, ko bi že zbrali določene podatke? Zakaj?
Pred nastopom preverimo, ali je vse pripravljeno.
RAZMISLIMO
1. Predstavljajte si, da pripravljate govorni nastop o srednjeveškem pismenstvu.
a) Katere podteme bi vključili?
5. Kako bi ubesedilili obravnavano temo? Obkrožite črke pred opisi dejavnosti, ki bi jih izbrali.
a) Besedilo bi tvoril z računalnikom, saj mi tak način omogoča večkratno popravljanje in dopolnjevanje zapisanega.
b) Pri pisanju bi upošteval to, da bom besedilo podajal ustno, zato bi vključil tudi uvodni nagovor poslušalcev in zaključno zahvalo za pozornost.
c) Pozoren bi bil na to, da povedi ne bi bile predolge in prezapletene. Besedilo bi napisal tako, da bi bilo poslušalcem čim razumljivejše.
č) Uporabljal bi predvsem prevzete besede, ker zaradi njih besedila učinkujejo bolj strokovno.
d) Upošteval bi značilnosti dane besedilne vrste. Če bi pripravljal npr. opis igre, bi bil pozoren na to, da bi res tvoril opis igre, ne pa npr. predstavitve njenega zgodovinskega razvoja.
e) Odločil bi se za subjektivno ubeseditveno stališče.
f) Uporabljal bi knjižni jezik.
6. Koga bi prosili, da prebere vaše besedilo in izrazi svoje mnenje o njem? Ali bi to mnenje tudi upoštevali? Kako?
7. Razmislite o možnem scenariju nastopa. Kaj vse bi vključili?
8. Kakšna bi bila računalniška projekcija, ki bi jo pripravili kot del govornega nastopa? Katera pravila je treba upoštevati pri pripravi računalniške projekcije? Napišite vsaj tri.
b) Kako bi izbrali literaturo o načrtovani temi?
2. Pobrskajte po spletu. Katere spletne strani bi uporabili kot vir podatkov za pripravo omenjenega govornega nastopa? Zakaj prav te?
9. Kako bi zvadili govorni nastop? Kateri način utrjevanja najpogosteje uporabljate?
10. Pogovorite se s sošolci: Ali je pomembno, da sporočevalec upošteva dogovorjeno dolžino govornega nastopa? Kaj menite o odstopanju od dogovora?
3. Ali bi poleg podatkov iz literature in s spleta uporabili še katere druge vire? Katere? Zakaj?