5. V preglednico napišite vrste pogovorov, njihove značilnosti ter nekaj besedil, ki nastanejo v posamezni vrsti pogovora. Pomagajte si z rubriko Usvojimo.
VRSTA POGOVORA
ZNAČILNOSTI
BESEDILA
Glasovi slovenskega knjižnega jezika
PREDEN ZAČNEMO
• Katere posebnosti v izreki glasov ste opazili pri majhnih otrocih?
• Z izreko katerih glasov imajo malčki največ težav?
RAZIŠČIMO IN POVEJMO
• V časopisih in revijah poiščite primere raziskovalnih pogovorov. Po čem se ločijo med seboj? Katerih raziskovalnih pogovorov ste našli največ? Kdo so bili sogovorci? V katerih revijah ste jih našli? Zakaj prav v teh revijah in časopisih? Svoje ugotovitve predstavite sošolcem v krajšem govornem nastopu. Pripravite debato za in proti o aktualni temi iz vašega okolja.
USVOJIMO
Pogovarjamo se vedno z določenim namenom. Glede na namen ločimo štiri vrste pogovorov:
– povezovalni pogovor – sogovorec želi navezati ali ohraniti stik s sogovorcem (npr. ga pozdravi, mu izreče voščilo, zahvalo ali sožalje, mu čestita, se mu opraviči); njegov sogovorec se mu ustrezno odzove (mu odzdravi, se mu zahvali, sprejme njegovo opravičilo); pri tem morata oba sogovorca upoštevati vzorce, ki so značilni za določeno družbo ali kulturo;
– prepričevalni pogovor – sogovorec skuša drugega pripraviti k določenemu dejanju (npr. starši otroka, da bi pospravil sobo);
– pogajalni pogovor – sogovorca izrečeta različni mnenji, nato skušata doseči skupen dogovor, (npr. razprava ali diskusija);
– raziskovalni pogovor – pobudni sogovorec želi pridobiti podatke, odzivni sogovorec mu odgovarja na vprašanja (npr. anketa, intervju, vodeni pogovor ali okrogla miza, zaposlitveni razgovor, izjava, podkast).
KLJUČNE BESEDE
• povezovalni pogovor
• pogajalni pogovor
• prepričevalni pogovor
• raziskovalni pogovor
BERIMO
NASVET STARŠEM
Kdaj mora otrok že pravilno izgovarjati glasove?
Otrok usvaja jezik postopoma, saj gre za proces učenja, ki ima nedvomno svoje zakonitosti – mednje sodi tudi to, kdaj je čas za razločno izgovarjanje glasov. Kadar otrokova izreka odstopa od okolice, radi pomislimo na težave. A z leti se izreka izboljšuje in večina otrok se sčasoma priuči poslušanja svojega glasu in pravilnega izgovarjanja.
V glasovnem sestavu vsakega jezika obstajajo glasovi zgodnjega in poznega zorenja. Sprva se pojavljajo glasovi, ki so enostavni za izgovarjanje, kasneje pa tisti, ki zahtevajo nekoliko več telovadbe pri izgovarjanju – posebno pri premikanju jezika. Nekatere glasove otroci izpuščajo (riba – iba), jih zamenjujejo z drugimi glasovi (riba – liba) ali jih izgovarjajo napačno oziroma popačeno. Vendar se morajo glasovi po 3. letu starosti počasi izčistiti, tako da v izreki ni izpostavljen noben glas. Nadomestke glasov sprejemamo do petega leta starosti, pri 5 letih pa mora biti otrokova izgovarjava glasov čista, izoblikovana in brez napak.
Vsak 5 let star otrok mora povsem razločno izgovarjati vse glasove. Za lažjo primerjavo smo vam pripravili razvojno linijo pojavnosti glasov v otrokovem razvoju, ki velja za več kot tri četrtine vseh otrok: – med 1. in 2. letom starosti se pojavijo a, o, e, p in b, – med 2. in 3. letom I, u, f, v, t, d, n, k, g, h in j, – med 3. in 4. letom s, z, c, š, ž in l, – med 4. in 5. letom pa še č, dž in r
Z otrokom se moramo veliko ukvarjati, mu govoriti, prepevati in se na njegove govorne pobude odzivati že od rojstva. Sami moramo biti otroku dober govorni model s počasnim in z razločnim govorom. Odgovarjajmo mu na zastavljena vprašanja, čeprav se nam to včasih morda zdi nesmiselno. Berimo mu njegovi starosti primerne zgodbe. Spodbujajmo ga v njegovih poskusih govora, vendar ne zahtevajmo od njega tistega, česar razvojno še ne zmore. Ne silimo ga, da za nami ponavlja besede, ki jih izgovarja nepravilno, da ne bo izgubil veselja do sporazumevanja. Predvsem pa njegovega nerazločnega govora ne zasmehujmo. Raje pravočasno poiščimo nasvet ali pomoč logopeda.
VRSTE POGOVOROV
POVEZOVALNI