9789612924270

RAZUMETI DISLEKSIJO, DISORTOGRAFIJO IN DISGRAFIJO

Strokovni napotki za učitelje, vzgojitelje, specialne in rehabilitacijske pedagoge, druge strokovne delavce ter študente pedagoških študijskih smeri

TANJA ČERNE

Dr. Tanja Černe

Razumeti disleksijo, disortografijo in disgrafijo

Strokovni napotki za učitelje, vzgojitelje, specialne in rehabilitacijske pedagoge, druge strokovne delavce ter študente pedagoških študijskih smeri

Recenzentke: Herta Filiplić Stojanović, prof. def., spec. klin. logopedije, dr. Katarina Grom, mag. prof. pouč. na razredni stopnji, in Brigita Jahić, prof. defektologije za osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibalnem razvoju

Fotografija na naslovnici: ivector/Shutterstock

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Založba Rokus Klett, d. o. o. (2024). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Napotki v monografiji ne nadomeščajo diagnostične in svetovalno-korektivne obravnave otrok, rizičnih za razvoj disleksije, disortografije in disgrafije, ter otrok in mladostnikov z disleksijo, disortografijo in disgrafijo.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana

Telefon: (01) 513 46 00

E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

376-053.2

616.89-008.434.5

ČERNE, Tanja, 9.6.1970    Razumeti disleksijo, disortografijo in disgrafijo : strokovni napotki za učitelje, vzgojitelje, specialne in rehabilitacijske pedagoge, druge strokovne delavce ter študente pedagoških študijskih smeri / Tanja Černe. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2024

ISBN 978-961-292-427-0 COBISS.SI-ID 189957123

To monografijo sem napisala s hvaležnostjo in z mislijo na tiste člane svoje družine, ki izkazujejo posebne vzgojno-izobraževalne potrebe in kljub temu, ali prav zaradi njih, verjamejo v raznolike življenjske priložnosti.

Napisala sem jo tudi za vse učitelje, vzgojitelje, specialne in rehabilitacijske pedagoge ter druge strokovne delavce, ki otroke in mladostnike s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami vsakodnevno srečujejo in poučujejo, da bi jih bolje razumeli, podprli in jim omogočili uresničevanje temeljnih psiholoških potreb – po avtonomiji, kompetenci in socialni povezanosti.

Zahvaljujem se recenzentkam za skrben strokovni pregled, vsem sodelavkam in sodelavcem SCOMS Ljubljana, s katerimi izvajamo diagnostično, korektivno in svetovalno delo znotraj obravnave otrok in mladostnikov z disleksijo, disortografijo in disgrafijo, ter direktorici Založbe Rokus Klett Maruši Dejak ter ostalim sodelavkam in sodelavcem založbe, ki so se tenkočutno odzvali na moj predlog za izdajo in se odločili, da bodo zapolnili strokovno vrzel na tem področju.

Dr. Tanja Černe, prof. defektologije za osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibalnem razvoju

Kazalo vsebine

Identifikacija predšolskih otrok, rizičnih za razvoj SUT

53

Simptomi disleksije pri otrocih v prvem in drugem triletju osnovnošolskega izobraževanja 54

Simptomi disleksije pri mlajših mladostnikih v zadnjem triletju osnovnošolskega izobraževanja

Simptomi disleksije pri mladostnikih v srednješolskem izobraževanju

Simptomi disleksije, ki so bili prepoznani v srednješolskem obdobju, vztrajajo pa tudi v obdobje odraslosti

Koncept potencialov in močnih področij

54

57

58

59

Diagnostično ocenjevanje disleksije 61

Modeli diagnostičnega ocenjevanja disleksije

Diagnostično ocenjevanje disleksije v predšolskem obdobju

SRP diagnostični pregled

Razvojna in družinska anamneza

Neformalne, alternativne strategije diagnostičnega ocenjevanja

Formalni preizkusi diagnostičnega ocenjevanja

Diagnostično ocenjevanje disleksije v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju

anamneza

Neformalne, alternativne strategije

pristopov in strategij pomoči v predšolskem

tujih jezikov ter uporaba korektivno-intervencijskih pristopov in strategij pomoči pri otrocih in mladostnikih z disleksijo

Poučevanje matematike ter uporaba korektivno-intervencijskih pristopov in strategij pomoči pri otrocih in mladostnikih z disleksijo

61

63

Prilagoditve pri pouku v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju

Prilagoditve prostora in uporaba didaktično-tehničnih pripomočkov

Metodično-didaktične prilagoditve

Prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja

Prilagoditve pri opravljanju mature ali zaključnega izpita

Pojavljanje ortografskih napak pri pisanju kot simptomov disortografije

Diagnostično ocenjevanje disortografije

Diagnostično ocenjevanje disortografije v predšolskem obdobju

Diagnostično ocenjevanje disortografije v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju

Uporaba korektivno-intervencijskih pristopov in strategij pomoči v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju

ocenjevanje disgrafije

Diagnostično ocenjevanje disgrafije v predšolskem obdobju

Diagnostično ocenjevanje disgrafije v osnovnošolskem obdobju

Diagnostično ocenjevanje disgrafije v srednješolskem obdobju

Razvoj spretnosti risanja in pisanja

Uporaba korektivno-intervencijskih pristopov in strategij pomoči v predšolskem obdobju 186

Uporaba korektivno-intervencijskih pristopov in strategij pomoči v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju 190

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije 192

Prilagoditve pri pouku v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju 195

Prilagoditve organizacije pouka 195

Uporaba didaktično-tehničnih pripomočkov in opreme 195

Metodično-didaktične prilagoditve 196

Prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja 196

6 OPISMENJEVANJE OTROK, RIZIČNIH ZA RAZVOJ DISLEKSIJE, DISORTOGRAFIJE

opismenjevanja

Modeli razvoja in usvajanja branja ter pisnega jezika

Usvajanje branja

Usvajanje pisnega jezika

Opismenjevanje otrok, rizičnih za razvoj disleksije, disortografije in disgrafije

7 UČENJE UČENJA OTROK IN MLADOSTNIKOV Z DISLEKSIJO, DISORTOGRAFIJO

Uporaba korektivno-intervencijskih pristopov in strategij za krepitev samoregulacijskega učenja

8 TIMSKO SODELOVANJE

Kaj je timsko sodelovanje?

Kako naj se vzgojitelj, učitelj ali drugi strokovni

pripravi na timski sestanek?

Kako naj vzgojitelj, učitelj ali drugi strokovni delavec napiše poročilo za zunanjo strokovno ustanovo?

9 PARTNERSKO SODELOVANJE S STARŠI

Katere povratne informacije naj učitelj ali drugi strokovni delavec posreduje staršem?

O katerih vsebinah naj specialni in rehabilitacijski pedagog, učitelj ali drugi strokovni delavec svetuje staršem?

Katere informacije naj učitelj ali drugi strokovni delavec pridobi od staršev?

Konfliktne situacije med učitelji, drugimi strokovnimi delavci in starši

Predgovor

Preučevanje disleksije je v slovenskem strokovnem prostoru vedno bolj prisotno, prav tako izvajanje različnih korektivno-intervencijskih treningov ter ozaveščanje strokovne in laične javnosti. Manj prisotno pa je preučevanje različnih oblik disgrafije in disortografije, motenj, ki poleg disleksije sodita v skupino bralno-napisovalnih težav.

Ko se pri specialnopedagoškem diagnostičnem in korektivnem delu vsakodnevno srečujem z otroki in mladostniki s specifičnimi učnimi težavami, se pogosto vprašam: Ali sta disgrafija in disortografija pogosto neprepoznani in premalo diagnosticirani specifični motnji? Ali ju identificiramo le ob diagnostičnem ocenjevanju disleksije ali razvojne jezikovne motnje, glede na to, da se navedene motnje pogosto sopojavljajo? Ali učitelji, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter drugi strokovni delavci prepoznavamo in ustrezno nagovarjamo vse skupine učencev s specifičnimi učnimi težavami? Ali pri urah dodatne strokovne pomoči izvajamo ustrezne intervencijsko-korekcijske pristope, ki dejansko omilijo simptome specifičnih učnih težav ter otroke in mladostnike opolnomočijo? Ali so otroci, rizični za razvoj specifičnih učnih težav, v predšolskem obdobju ustrezno prepoznani in obravnavani? Ali so otroci in mladostniki s specifičnimi učnimi težavami v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju izobraževanja ustrezno prepoznani, razumljeni in obravnavani? Ali srednješolci izbirajo smer študija skladno s svojimi potenciali, interesi in močnimi področji ter ali ga ob vztrajajočih specifičnih učnih težavah lahko tudi zaključijo?

Odgovori na navedena vprašanja niso enostavni in enoznačni niti v klinični praksi niti v strokovnih in znanstvenih raziskavah. Tudi v tej monografiji ne bom odgovorila na vsa. Nameravam pa prispevati k boljši osveščenosti strokovne in laične javnosti o posebnih vzgojnoizobraževalnih potrebah ter priložnostih otrok in mladostnikov z disleksijo, disortografijo in disgrafijo, k njihovemu natančnejšemu prepoznavanju, k razmišljanju o sistematičnem vzpostavljanju dobre poučevalne prakse, ki ima pomemben preventivni pomen, ter o strategijah ustrezne intervencijsko-korektivne pomoči.

Verjamem, da bo v prihodnje treba še natančneje raziskati kognitivne mehanizme, ki vplivajo na sopojavnost specifičnih učnih težav, identificirati predšolske otroke, ki izkazujejo rizičnost za razvoj specifičnih učnih težav, pojasniti zastopanost sopojavnih motenj v šolski populaciji ter razviti natančno diferencialnodiagnostično in multimodalno ocenjevanje sopojavnih specifičnih motenj, kljub temu da se svetovna strokovna javnost nagiba v smer iskanja skupne etiologije specifičnih učnih težav in sopojavnih motenj ter identificiranja funkcioniranja teh otrok in mladostnikov na področjih vizualnega in avditivnega procesiranja informacij, delovnega pomnjenja, izvršilnega funkcioniranja in samoregulacijskega učenja, opredeljevanja prilagoditvenih vedenj ter iskanja ustreznih odgovorov na njihove posebne vzgojnoizobraževalne potrebe. V monografiji je zaradi lažje preglednosti ob razumevanju sopojavnosti predstavljena vsaka od specifičnih motenj posebej. Zavedam se, da se bo treba v prihodnje osrediniti tudi na identifikacijo sekundarnih motenj ter se usmeriti v svetovalno in korektivno delo, ki bo obsegalo sistematično načrtovane, izvedene in evalvirane intervencijske treninge, namenjene korekciji in kompenzaciji, ter v razvoj sistemskih podpornih oblik pomoči tako za otroke in mladostnike kot za starše in učitelje.

Primanjkljaji na posameznih področjih učenja so namreč vseživljenjske specifične motnje, ki v različni intenziteti in različnih pojavnih oblikah vztrajajo skozi različna življenjska obdobja kljub osebnemu trudu, razvoju kompenzatornih mehanizmov in ustreznim podpornim oblikam pomoči v danem okolju. Zato lahko za otroka in mladostnika predstavljajo oviro v njegovem vsakodnevnem življenju, pri doseganju optimalnih učnih izidov, v situacijah priložnostnega učenja in pri iskanju zaposlitvenih možnosti. Posamezniku pa lahko odpirajo tudi neke nove življenjske možnosti.

Menim, da je pomembno, da so vzgojitelji in učitelji na različnih stopnjah izobraževalnega sistema ozaveščeni in usposobljeni za poučevanje otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami, tako tistih z blažjimi in zmernimi motnjami, ki jih z ustreznimi metodami in oblikami dela pri pouku, opredeljenimi v strokovnem dokumentu Koncept dela: učne težave v osnovni šoli (2008), lahko kompenzirajo, kot tudi tistih s težjimi ali najtežjimi oblikami primanjkljajev, ovir oz. motenj, v našem primeru otrok in mladostnikov z disleksijo, disortografijo in disgrafijo, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč in dosledno upoštevanje prilagoditev pri pouku. Zato se je treba zavedati pomena prepoznavanja rizičnih dejavnikov ali zgodnjih znakov za razvoj disleksije, disortografije in disgrafije, izvajanja prilagoditev v šolskem okolju, ki otrokom in mladostnikom omogočajo ustrezno sledenje pouku in izkazovanje znanja, kljub izkazani motnji spodbujati razvoj potencialov in močnih področij ter skupaj z vsemi deležniki v šolskem prostoru ustvarjati pogoje za aktivno, samoregulacijsko in samodeterminacijsko učenje ter za udejanjanje inkluzivne paradigme, k čemur nagovarja tudi ta monografija.

Vsebina monografije je povzeta iz različnih poljudnih, strokovnih in znanstvenih prispevkov, ki sem jih v obdobju dolgoletnega strokovno-znanstvenega dela pripravila za različne ciljne populacije. Napisna je na podlagi sodobnih strokovnih smernic. Nekatere aktivnosti in strategije, ki sem jih predstavila, so usmerjene v korekcijo, ki vključuje multisenzorni pristop v okviru pedagogike montessori, ki v sodobnih nevroznanstvenih raziskavah pridobiva vedno več potrditev. Sama jo uporabljam pri korektivnem delu z otroki, rizičnimi za razvoj disleksije, disortografije in disgrafije. Druge aktivnosti in strategije so oblikovane na paradigmi samoregulacijskega učenja ter na sodobnem pogledu krepitve kognitivnih, metakognitivnih in motivacijskih strategij, ki izboljšajo samozavedanje in samoregulacijo mišljenja, čustvovanja, učne motivacije in učnih vedenj. Nobena od predstavljenih aktivnosti in strategij ni univerzalna, torej primerna za vsakega otroka in mladostnika, zato je treba ob natančni diagnostični oceni skrbno predvidevati strokovno obravnavo, jo evalvirati in po potrebi spreminjati. Za vsakega otroka in mladostnika je treba poiskati specifične korektivne pristope, aktivnosti in strategije, ki so v tej monografiji predstavljeni kot primeri, ki jih strokovnjak glede na otrokove ali mladostnikove posebne vzgojno-izobraževalne potrebe lahko modificira.

Naj bo monografija vsem strokovnim in pedagoškim delavcem ter tudi študentom različnih pedagoških smeri v spodbudo in naj prispeva k boljšemu razumevanju otrok, rizičnih za razvoj disleksije, disortografije in disgrafije, ter otrok in mladostnikov z diagnosticirano disleksijo, disortografijo in disgrafijo, naj prispeva k učinkoviti pomoči in posledično k njihovi samouresničitvi.

Seznam kratic

ADHD – motnja pozornosti in aktivnosti

DSP – dodatna strokovna pomoč

IDPP – izvirni delovni projekt pomoči

IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija

IP – individualiziran program

ISP – individualna in skupinska pomoč

KUOPP – komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami

MSI – motnje senzorne integracije

OPB – oddelki podaljšanega bivanja

PP – posebne potrebe

PPPU – primanjkljaji na posameznih področjih učenja

RJM – razvojna jezikovna motnja

SCOMS – Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše

SM – strokovno mnenje

SRP – specialni pedagog; v praksi najbolj razširjen têrmin za strokovnjake, ki so specialni in rehabilitacijski pedagogi, defektologi in profesorji defektologije

SUT – specifične učne težave

SRU – samoregulacijsko učenje

ŠSS – šolska svetovalna služba

UT – učne težave

VVZ – vzgojno-varstveni zavod