Page 1

Andreja Kolman

Danica Mati Djuraki

Danica Pintar

Irena Furlan

Marta Klanjšek Gunde

Riko Jerman

Rudi Ocepek

naravoslovje 7


Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Danica Pintar, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Riko Jerman, Rudi Ocepek

Naravoslovje 7 Učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole Urednik: Matej Urbančič Strokovni pregled: dr. Jasna Štrus, mag. Vesna Pahor, mag. Damjan Grobljar, Mojca Vrtič Jezikovni pregled: Anja Kren / Siron, medijske in ostale storitve, Gašper Jakomin s.p. Ilustratorji: Kristina Krhin, Gregor Cvetko, Doroteja Fon Fotografije: Alenka Gaberščik, Aleksander Vukovič, Alojz Skvarča, Arne Hodalič, Bojan Brecelj, Boris Sket, Borut Furlan, Borut Rubinič, Dare Fekonja, Davorin Tome, Dušan Grča, Dušan Jesenšek, Dušan Vrščaj, Goran Iskrič, Gorazd Kosi, Gorazd Urbanič, Hrvoje Oršanič, Igor Modic, Igor Zaplatil, Iztok Tomažič, Matej Urbančič, Stjepan Drača, Ivica Pirc, Jelka Pogačnik, Lado Kutnar, Lovrenc Lipej, Luka Cjuha, Luka Pintar, Marja Zorn, Marjan Maganja, Marjan Richter, Marko Trebušak, Matej Zupan, Matjaž Bedjanič, Mavric Pivk, Miha Toman, Olga Berčič, Primož Zrnec, Rafko Lah, Riko Jerman, Robert Brus, Slavko Ciglenečki, Stane Klemenc, Stane Vodopivec, Staša Tome, Tilen Genov, Tom Turk, Tomaž Lauko, Tomaž Mihelič, Tomi Trilar, Valentina Turk, Vladimir Bernetič, Voranc Vogel, Zorka Sotlar, Zvone Šeruga, Tihomir Makovec, Željko Stevanič, Krištof Istinič, Janez Papež, Stanko Pelc, Iztok Bončina, Marica Starešinič, Simon Krulec, Aleš Pavletič, Maks Dežman, Elo Mihevc, Petra Hrovatin, Vasja Kožuh, Andreja Kolman, Janko Vučko, Petra Golja, Iztok Škornik, Dario Cortese, Boris Šuligoj, Stjepan Drača, fotoarhiv ZOO Ljubljana, Foto Spring, Shutterstock, iStockphoto, Fotolia, Visualphotos

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2013). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2) NARAVOSLOVJE 7 : Učbenik za naravoslovje v 7. razredu osnovne šole / Andreja Kolman ... [et al.] ; [ilustratorji Marjanca Godec Schmidt, Gregor Cvetko]. - 3. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 531 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

2

ISBN 978-961-271-291-4 1. Kolman, Andreja 266888192


Učbenik je zgrajen pregledno in je enostaven za uporabo. Najprej si vedno oglej slike in razmisli, kaj je na njih. Preberi podpise! Ti so včasih le opisni, pogosto pa vključujejo tudi zelo pomembno besedilo, ki je zasnovano kot nadgradnja osnovnega besedila. Vedno si natančno oglej skice in sheme in preuči diagrame in grafe. V rdečih okvirčnih so zapisane dejavnosti. Teh je veliko več, kot jih je mogoče izvesti v šoli. Prav zato so zasnovane tako, da jih lahko izvedeš samostojno tudi doma in se o ugotovitvah v šoli le posvetuješ z učiteljem in pogovoriš s sošolci. Seveda je pričakovano, da prebereš tudi glavno besedilo. To je napisano tako, da te logično vodi preko vsebin, pogosto vključuje povezave na podobne vsebine v učbeniku in poglavje strne z zanimivostmi in preverjanjem razumevanja.

Zanimivosti so namenjene zanimivim dejstvom

Naslov poglavja

Osebni nagovor kot uvod v poglavje

Z zelenim okvirjem je označeno ključno besedilo, ki je tudi povzetek vsebine poglavja.

Glive

ZANIMIVOSTI

ZDAJ VEM Med glivami poznamo gniloživke, zajedavke in simbiontske glive.

Rada nabiram gobe. Pobiram samo tiste, ki jih poznam.. Preostale nedotaknjene občudujem v gozdu. Nekaj jih imam dovo dovolj. olj. Doma jih za malico pripravim z jajci.

Gniloživke se hranijo z odmrlimi organizmi in so pomembni razkrojevalci pri nastanku prsti. Zajedavke dobijo hrano iz živih organizmov, pravimo, da so potrošniki. Simbiotske glive živijo v sožitju z drugimi organizmi. Sožitje gliv z drevesi imenujemo mikoriza.

V gozdu opazuj gozdna tla, trhle štore in podrta drevesna debla. Ali na njih rastejo gobe? Dobro si jih oglej. Nariši gobo in poskusi s poskusom ugotoviti, kaj je na spodnji strani klobuka glive.

Slike so skrbno izbrane in so namenjene prvemu stiku z vsebino!

Lišaj nastane s sožitjem glive in alge ali glive in modrozelene bakterije. Glive nimajo zelenega listnega barvila – klorofila, zato same ne morejo proizvajati organskih snovi.

Kaj misliš, s čim se prehranjujejo glive na fotografijah?

Glive so lahko enocelični ali mnogocelični organizmi. •

Tribarvna gliva, se hrani z odmrlimi organizmi. Take glive imenujemo gniloživke. Gniloživke razkrojijo organske snovi v neorganske, ki jih lahko uporabijo zelene rastline. Z razkrajanjem prispevajo k hitrejšemu kroženju snovi v naravi in nastajanju astajanju prsti.

Sheme, ilustracije in diagrami vključujejo pomembne podatke.

Lesna goba je zajedavka na drevesnem deblu. Glive, ki dobijo hrano iz živih organizmov, imenujemo zajedavke. Ker se hranijo z živimi organizmi, pravimo, da so potrošniki. Lesna goba je zajedavka in potrošnik.

Rdeča mušnica raste v sožitju s smreko in brezo.

Posebna vrsta glive, Cryphonectria parasitica, se naseli na skorji pravega kostanja in povzroča odmiranje skorje. Bolezen imenujemo kostanjev rak. Leta 1900 so jo s kostanjevimi sadikami prenesli iz Kitajske v Severno Ameriko in okoli leta 1930 v Evropo. Naravnega gostitelja, kitajskega kostanja, ne ogroža. Za bolezen sta občutljiva ameriški in evropski pravi kostanj, na katerih se gliva hitro širi in povzroči propad drevesa.

PREVERI SVOJE ZNANJE 1. 2. 3. 4. 5.

Na primeru razloži mikorizo. Katere skupine gob po načinu prehranjevanja poznaš? Zakaj gobarji vedo, kje lahko naberejo določeno vrsto gob? Zakaj vseh vrst gob ne moremo gojiti? Kaj misliš, na kakšen način se prehranjujejo glive, ki jih vidiš na zgornjih fotografijah?

Klobuk Trosovnik • Goba

Z l Zelena mušnica š i je j naša š najbolj jb lj strupena goba in je za človeka smrtno nevarna. Gobe je najbolje spoznavati v spremstvu izkušenega gobarja.

Krušna plesen se razvije na žitih in kruhu.

Nekatere glive zajedajo kobilice. Snovi, ki jih gliva izloči v kobilico, spremenijo njeno vedenje. Kobilice pred smrtjo splezajo na skale ali rastline in tam poginejo. Ko začne gliva tvoriti trose, se ti zaradi dvignjene podlage lažje razširjajo. Te glive znanstveniki preučujejo kot naravne uničevalce kobilic na poljih. Z njimi bi lahko nadomestili kemijske uničevalce žuželk – insekticide.

Danes poznamo 72.000 vrst gliv. Znanstveniki predvidevajo, da jih je vsaj 1,5 milijona, torej jih poznamo le pet odstotkov.

Od leta 1994 so v Sloveniji glive zavarovane s pravnimi predpisi. 70 vrst gliv ne smemo nabirati, za preostale vrste pa veljajo posebni pogoji nabiranja. Posameznik lahko na dan nabere do dva kilograma gliv. Očistiti jih mora na rastišču in prenašati v košari, ne v vrečki. Kršenje pravil je kaznivo.

Gliva

Gliva vrste Trichtophyton se naseli na kožo in zanohtje človeka. Okuženi noht je rumeno ali rjavo obarvan, odebeljen in se lušči v plasteh. S to glivo se lahko okužimo v toplih in vlažnih krajih (bazenih, savnah).

Bet

Jesenski goban

Številne dejavnosti so zasnovane za delo v šoli in delo doma.

´ Potrebuješ dve gobi, ki ju lahko kupiš na tržnici, črn in bel list papirja in dve pokrovki. Gobama odreži bet tik ob lističih. En klobuk čez noč položi na temen in enega na svetel papir. Pokrij ju s pokrovko, da se ne izsušita. Zjutraj previdno dvigni klobuka in si oglej njun odtis. Kaj opaziš?

Podgobje

Goba ki raste iz zemlje, Goba, zemlje je le del glive. glive V zemlji ze je preplet tankih belih niti – hif, ki iz tal črpajo organske snovi. To imenujemo podgobje. Na spodnji strani klobuka v trosovnikih nastajajo trosi, iz katerih se razvijejo nove glive. Glive nimajo zelenega listnega barvila – klorofila, s pomočjo katerega rastline izdelujejo organske snovi. Poglej še stran 15.

116

V besedilu so označeni ključni pojmi krepko, ležeče pa so označene povezave na druge strani učbenika, kjer so povezane vsebine.

Iz čopičaste plesni Penicillium proizvajamo snov penicilin, ki zavira rast bakterij. Snovi, ki zavirajo rast bakterij, imenujemo antibiotiki.

118

V oranžnem okvirju so vprašanja s katerimi lahko preveriš svoje znanje o vsebini in razmišljaš o povezavah z drugimi vsebinami učbenika.

3


Ime mi je Andreja in sem u~iteljica. Rada se ukvarjam z razli~nimi snovmi in opazujem njihove spremembe. Pravzaprav to po~nem vsak dan. Pa ti? Vabim te na zanimiv potep.

Lep pozdrav. Ime mi je Danica. Že kot otroka so me najbolj privla~ile mlake in potoki s svojim pisanim svetom `ivih bitij. Prav zato sem se odlo~ila za {tudij biologije. V osnovni {oli u~im biologijo in svojo ljubezen do narave prena{am na u~ence. Veseli me, da imajo moji u~enci naravo radi, da u`ivajo ob raziskovanju `ivih bitij in da spo{tujejo vse `ivo okoli sebe. V vseh letih, kar delam v {oli, sem se tudi sama od svojih u~encev veliko nau~ila. Zato se jim zahvaljujem.

Ime mi je Marta. Imam zanimiv poklic – sem raziskovalka. Raziskujem svetlobo in razli~ne snovi. V{e~ so mi preprosti prikazi in zanimive razlage dogajanj v naravi. Morda se pri delu s tem u~benikom tudi v tebi zgane raziskovalni duh.

Lep pozdrav! Ime mi je Rudi. Sem u~itelj biologije. Ob morju mi je vedno lepo. Rad prisluhnem {umenju morskih valov in u`ivam v vonjavah obmorskih rastlin. Veliko sem v vodi in skozi masko opazujem `ivljenje v morju. Tako pestro je in zanimivo. Najlep{e mi je, ko pri spoznavanju morja vodim u~ence. 4

Rada zahajam v gozd. Vedno znova me preseneti. Nekega hladnega jutra pozno jeseni sem na tleh ob drevesnem deblu opazila majhno, puhasto sivo kepo. Dlako je imela mokro, umazano od zemlje, tresla se je od mraza. Dala sem jo pod pulover in jo grela s telesom vso pot do doma. Na toplem je oživela in me ovohavala. Premra`ena mokra `ival je bila Sivka. Sivka je polh. Jaz pa sem Irena. V `ivalskem vrtu delam kot u~iteljica in biologinja. S Sivko te vabiva v gozd, kjer so polhi doma. Potovali bomo od gozdnih tal do drevesnih kro{enj in spoznavali prebivalce gozda.

Sem Riko. Po poklicu sem u~itelj. Kadar mi uspe s preprostimi poskusi pojasniti dogodke iz narave in vsakdanjega `ivljenja, sem zelo zadovoljen. Nekaj takih poskusov najde{ tudi v tem u~beniku. Želim ti obilo veselja pri delu.

Ime mi je Danica. Sem u~iteljica. Moji u~enci so zelo razli~ni, zato jih moram pozorno poslu{ati in natan~no opazovati. Poslu{anje in opazovanje te vodita tudi skozi na{ u~benik. Želim ti veliko novih spoznanj.


Kazalo Celinske vode 6 Bivalna območja Kakšna snov je voda? Zgradba in delovanje celic Vodne živali Obvodne živali Živali v podzemeljskih vodah Človek spreminja celinske vode Povezanost živih bitij v celinskih vodah Letni časi v jezeru

8 10 15 20 38 43 45 48 50

Morje 52 Morje je največji življenjski prostor Zmesi Valovanje Življenjske razmere v morju Življenjski predeli v morju in ob njem Živali v morju in ob njem Živa bitja v morskih globinah Prehranjevalni spleti v morju Ogroženost in varovanje morja

54 55 59 62 66 69 88 89 90

Gozd 92 V gozdu se veliko dogaja Živa bitja zaznavajo svetlobo Kakšna snov je zrak? Kako se lahko snovi spremenijo v čisto drugačne? Glive Živi organizmi v prsti in listnem opadu Drobne živali v podrasti, na deblih in v krošnjah Dvoživke v gozdu Plazilci v gozdu Ptice v gozdu Živa bitja zaznavajo zvok Skupne lastnosti različnih valovanj Sesalci v gozdu Povezanost živih bitij v gozdu Ogroženi gozdovi Telesna zgradba živali

94 97 107 111 116 119 123 125 126 128 131 135 139 143 147 148

Zgradba živali 150 Primerjava zgradbe in delovanja živali 152 Razvrščanje živali 160

5


Celin vode 6


ske Morje je največji življenjski prostor 66

Kako spoznavamo življenje v morju 67

Bivalna območja 8 Kaj vsebuje morska voda 68 Kakšna snovdrugačne je voda? 73 10 Kako se lahko snovi spremenijo v čisto Zgradba in delovanje celic 77 15 Svetloba v morju Življenjske razmere v morju Vodne živali 83 20 Življenjski predeli v morju in ob živali njem 86 Obvodne 38 Rastline v morju in obvodah njem 89 Živali v podzemeljskih 43 v morju in ob njem Človek Živali spreminja celinske vode 96 45 Živa bitja globinah Povezanost živih bitijv morskih v celinskih vodah 118 48 Kakšna snovv je zrak 119 Letni časi jezeru 50 Prehranjevalni spleti v morju 124 Ogroženost in varovanje morja 125

Prva skrb na novoletno jutro je bila nekdaj namenjena vodi. Po vsej naši deželi so tega dne krasili vodnjake in studence ter vodi prinašali darove: potico, kruh, jabolka, sveče. Ti novoletni darovi naj bi za vse leto izprosili čistost in zadostno količino vode. »Sinočnje vode ne izlij, dokler današnje nimaš.« »Dobro je biti tam, kjer je dobra voda.«

7


Bivalna območja Rada hodim v hribe. Večkrat se odpravim na Komno nad Bohinjem. Vedno znova me preseneti lepota Bohinjskega jezera. Pred vzponom na Komno se pogosto ustavim ob slapu Savica. Izpod Komarče pada v globino, od tam voda teče v Bohinjsko jezero, iz njega pa odteka Sava Bohinjka. Če tega dela Slovenije še ne poznaš, ga kdaj obišči. Ne bo ti žal.

Bivalna območja v reki Premisli, kakšne so življenjske razmere v posameznih delih reke. Kaj meniš, ali lahko ista vrsta živih bitij živi vzdolž reke od izvira do izliva?

 Ugotovi, kakšne so značilnosti pretoka vode v reki ali potoku in kaj vpliva na hitrost pretoka.

Ribe v rečni strugi so razporejene glede na dejavnike, kot so temperatura, vsebnost kisika, možnost pridobitve hrane in rečni strmec. Te značilnosti veljajo za reke, ki pritečejo iz hribovitega sveta in jih človek še ni spreminjal. Pri nas imamo veliko rek, ki ves čas tečejo po ravnini, kot so na primer Krka, Kolpa in Ljubljanica, pa tudi rek, ki jih je človek že dodobra spremenil. Tak primer je srednji tok reke Ščavnice. Prej vijugasta plitva reka je zdaj globlja in bolj ravna, voda pa zaradi poglobitve hitreje odteče. S tem je človek močno spremenil življenjski prostor rastlin in živali.

Zgornji tok:

Rečni izvir:

• • • • •

• voda je hladna, bistra in čista, • veliko je raztopljenega kisika, • živih bitij je malo.

strmec je velik, tok je hiter in razgiban, voda je bistra in hladna, veliko je raztopljenega kisika, dno je sestavljeno iz grobega kamenja, ki se premika, • živih bitij je veliko.

Srednji tok: • • • • • Spodnji tok: • • • • • • 8

tok je upočasnjen – reka se počasi vije po ravnini, voda je topla in motna, raztopljenega kisika je manj, dno je prekrito z drobnim muljem, v vodi se pojavljajo različne živali in rastline, pas obrežnih rastlin je bogat.

strmec je zmanjšan, tok je hiter in razgiban, veliko je raztopljenega kisika, dno je sestavljeno iz peska in proda, pestrost živali je velika, pojavljajo se mahovi.


Bivalna območja v jezeru

Obrežni pas:

Ko opazuješ reko in jezero, poskusi ugotoviti, v čem se razlikujeta. Pomisli, ali v reki živijo enaka živa bitja kot v jezeru. Ali so v vseh območjih jezera enake življenjske razmere?

• voda je plitva in topla, • rastline so zakoreninjene v tla in • dajejo zavetje ter bivališča številnim manjšim in večjim živalim.

Prosta voda: • rastline niso zakoreninjene, • drobne živali živijo na vodni gladini ali pod njo, • veliko je rib.

Dno:

 Razišči, katere vrste organizmov najdeš na obrežju in v vodi potoka, reke in jezera. Sezname vrst primerjaj.

• voda je hladna, • dno je mračno tudi ob sončnih dneh, • zaraščenost z rastlinami je odvisna od svetlobe in s tem od globine, • živali se zakopljejo v dno, • večina živali se po dnu plazi.

ZDAJ VEM V reki in jezeru ločimo več bivalnih območij. V vsakem od teh območij so drugačne življenjske razmere, zato jih naseljujejo različna živa bitja.

PREVERI SVOJE ZNANJE 1. Primerjaj življenjske razmere v zgornjem in spodnjem toku reke in izpostavi bistvene razlike. Kako te razmere vplivajo na živalstvo in rastlinstvo v teh dveh območjih? 2. Kje uspeva več rastlin: v zgornjem ali spodnjem toku reke? Odgovor utemelji. 3. Zakaj pravimo, da jezero ni enoten življenjski prostor? 4. Katero območje v jezeru je najgosteje naseljeno? Odgovor utemelji. 5. Primerjaj življenjske razmere v obrežnem pasu in na dnu jezera. Poskusi utemeljiti, katere so bistvene razlike. 6. Kako te razmere vplivajo na živalstvo in rastlinstvo v teh dveh območjih?

ZANIMIVOSTI •

• •

Največje in najgloblje slovensko jezero je Bohinjsko jezero. Globoko je 45 m, njegova površina pa je 318 ha. Najvišje ležeče slovensko jezero je Zgornje Kriško jezero na višini 2.200 m. Naša najdaljša reka z največjim porečjem je Sava. V Sloveniji je njena struga dolga 221 km, nato pa teče še 727 km do izliva v Donavo. Ima dva izvirna kraka. Sava Dolinka izvira v Zelencih, Sava Bohinjka pa kot Savica priteče izpod Komarče. Bohinjsko jezero

9


Kakšna snov je voda? Ko sem se letos lotila pomladanskega ~i{~enja, je v kotu okenske police, skrit za zaveso, stal kozarec. V njem sem imela vodo za zalivanje lon~nic. Ko sem jih prej{njo jesen preselila na drugo polico, sem na kozarec pozabila. Voda je izhlapela, notranjost kozarca pa je postala bela in hrapava.

Jezero

Mlaka

Vodovodna voda

V vodi se snovi dobro raztapljajo

Morska voda

 Po čem se različne vrste vod razlikujejo med seboj? Razišči. Ugotovi, kaj ostane, ko voda izhlapi.

Morska voda

Voda

Plini

Soli

Raztopina

Topilo

Topljenci

Topljenci

Zmes

Posamezni topljenci so čiste snovi

V naravi je voda v obliki raztopine. Raztopina je zmes topila in topljenca. Voda je topilo, v njej raztopljene soli in plini pa so topljenci. Topljenec je snov, ki se raztaplja v topilu. V celinskih vodah so raztopljene mineralne snovi. Oglej si sliko na levi. Ali mogoče veš, kaj je bela prevleka v notranjosti kozarca, ki sem ga uporabljala za zalivanje? Rož prav gotovo ne zalivamo z morsko vodo. Ko vodovodna voda izhlapi, lahko v posodi ostane bela obloga. Sestavljajo jo mineralne snovi, ki so bile raztopljene v vodi. V različnih vodah so raztopljene različne količine mineralnih snovi. Zato se vode razlikujejo tudi po videzu in okusu.

Očiščen kozarec, kozarec z vodnim kamnom in petrijevka s kristalčki soli

10

9789612712914  

http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612712914.pdf