Page 1

Od gl asov do k njižnih sv e tov

9

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

1


Dr. Petra Kodre

Od glasov do knjižnih svetov 9 Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole JEZIK in KNJIŽEVNOST Uredila: Dubravka Berc Prah Strokovni pregled: mag. Mateja Hočevar Gregorič Ilustracije: Igor Šinkovec Fotografije: Dreamstime Direktor produkcije: Klemen Fedran Direktor oblikovanja: Grega Inkret Oblikovna zasnova: Jasna Karnar Prelom: Studio Signum, d. o. o. Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Tisk: Grafostil, d. o. o

1. izdaja Naklada: 2.500 izvodov

Ljubljana 2013

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2013). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elek­tronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

knjigarna.com swis721 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

CMYK 10/100/90/0 811.163.6(075.2(076) 821.09(075.2)(076)

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-naslov: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

2

KODRE, Petra Od glasov do knjižnih svetov 9 : [samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole : jezik in književnost] / Petra Kodre ; [ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Dreamstime]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013 ISBN 978-961-271-288-4 268282368


Kazalo vsebine

I. DEL: JEZIK Državni in uradni jezik 

7

Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika 

11

Beseda in besedna zveza  Beseda  Odnosi med besedami  Besedna družina  Domače in prevzete besede  Slogovno zaznamovane besede  Netvorjenke in tvorjenke  Besedna zveza in stalna besedna zveza 

15 15 15 18 18 19 21 24

Od besed in besednih zvez k vrstam besed  Besedne vrste  Glagol  Deležnik  Samostalnik  Samostalniški zaimek  Osebni zaimek  Pridevnik  Števnik  Pridevniški zaimek  Svojilni in povratni svojilni zaimek  Še drugi zaimki ...  Vprašalni, kazalni in oziralni zaimki  Prislov  Veznik  Predlog  Členek  Medmet 

25 25 25 29 31 35 35 38 40 41 41 43 43 45 48 49 51 54

Besede združujemo v stavke  Stavek razstavimo na stavčne člene  Tvorni in trpni stavki  Stavke združujemo v povedi  Podredno zložena poved  Priredno zložena poved  Priredje za izražanje hkratnosti ali zaporednosti – vezalno priredje  Priredje za izražanje večje ali manjše stopnje – stopnjevalno priredje  Priredje za odločevanje – ločno priredje  Priredje za izražanje presenečenja in nasprotovanja – protivno priredje  Priredje za izražanje posledice – posledično priredje  Priredje za pojasnjevanje – pojasnjevalno priredje  Priredje za sklepanje – sklepalno priredje 

57 57 60 70 72 77 77 79 82 85 88 92 97

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

3


Od povedi k besedilom  Vrste besedil  Uradno in neuradno besedilo  Pogovor  Sožalje  Prošnja  Objektivno in subjektivno besedilo  Življenjepis  Pripoved o življenju osebe  Opis poti  Potopis  Ocena besedila  Grafikoni, preglednice in obrazci 

101 101 103 103 107 109 111 112 114 117 121 125 127

Kaj pomaga, drugo znati, temu, ki ne zna pisati  Vejica  Raba vezaja in pomišljaja  Tri pike  Še nekaj vaj za utrjevanje 

135 135 138 141 141

II. DEL: KNJIŽEVNOST Ljudsko slovstvo ali slovstvena folklora  Ljudska pesem: Desetnica 

147 148

Pismenstvo  Brižinski spomeniki  Rateški (ali Celovški) in Stiški rokopis 

153 153 155

Protestantizem ali reformacija  Primož Trubar: Uvod v Katekizem  William Shakespeare: Romeo in Julija 

157 158 162

Barok  Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske 

165 165

Razsvetljenstvo 

167

Romantika  France Prešeren: Glosa  France Prešeren: Zdravljica  France Prešeren: Gazela III 

169 173 176 180

Realizem  Simon Gregorčič: Soči 

181 183

knjigarna.com swis721

4

CMYK 10/100/90/0


Moderna  Dragotin Kette: Spomini  Josip Murn Aleksandrov: Vprašanje  Oton Župančič: Žebljarska  Ivan Cankar: Bobi  Ivan Cankar: Skodelica kave  Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi 

189 189 192 193 197 204 207

Ekspresionizem  Srečko Kosovel: Jutro na Krasu  Srečko Kosovel: Rdeča raketa 

211 211 213

Socialni realizem  Prežihov Voranc: Doberdob  France Bevk: Kaplan Martin Čedermac  Ciril Kosmač: Pot v Tolmin 

215 215 219 224

Sodobna književnost  Boris A. Novak: Narcis in Eho  Andrej Rozman Roza: Najemnina ali We are the nation on the best location  Desa Muck: Nebo v očesu lipicanca  Carolin Philipps: Made in Vietnam 

229 229 233 236 242

Viri 

247

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

5


Drage devetošolke, dragi devetošolci! Pred vami je zadnji samostojni delovni zvezek v seriji učnega gradiva Od glasov do knjižnih svetov. Ker domnevam, da se s tem gradivom ne srečujete prvič, vam najbrž ni treba več pojasnjevati, kako je razporejena snov v njem, zakaj je smiselno, da vsebuje poglavja iz jezika in književnosti, ter kaj pomenijo barve piktogramov v razlagalnih okvirčkih. Namesto tega vas raje vprašam, ali vam je tak delovni zvezek všeč. Če kdo zdaj morda razmišlja, da je zastavljeno vprašanje zgolj retorično in nanj ne pričakujem odgovora, ima seveda prav, ampak s takim odzivom kljub temu nekaj pove – da je pridobljeno znanje našlo pot iz knjige v vsakdan. Prav to pa je osnovni cilj vsakega učenja in obenem vodilo, ki je spremljalo nastajanje tega učnega gradiva. V čem vidim osnovni cilj jezikovnega pouka? Razumeti prebrano ter jasno in pravopisno pravilno izražati svoje in povzemati druge misli. In v čem je osnovni cilj pouka književnosti? Vzbuditi ljubezen do branja, nato pa s prebiranjem najrazličnejše literature in razmišljanjem o odnosih med književnimi junaki lažje razumeti sebe in druge. Pot, po kateri stopamo skupaj, se torej ne konča v knjižnih svetovih, ampak gre dlje – vse do našega razuma, srca in sanj. Naj vam zato čisto za konec zaupam, katera misel iz tega samostojnega delovnega zvezka se ta trenutek najbolj dotika mojega srca. To so besede, ki jih je v noveli Pot v Tolmin zapisal Ciril Kosmač: … sanj in želja se nikdar ne znebiš, če si človek, kakor je treba. Sama k temu dodajam le: ne bojte in ne sramujte se svojih sanj, ampak misli, da jih je mogoče uresničili brez truda.

Petra Kodre

Legenda

knjigarna.com swis721

Učna snov 1.–5. razreda

Učna snov 6. razreda

Učna snov 7. razreda

CMYK 10/100/90/0 Učna snov 8. razreda 6

Učna snov 9. razreda

Pozor, da ne bo napak!


Državni in uradni jezik V tem poglavju: – spoznaš pojma uradni jezik in državni jezik, – razmišljaš o položaju slovenščine v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji, – ugotoviš, kateri območji v naši državi sta dvojezični, in – spoznavaš, kako se dvojezičnost odraža v javnem življenju teh dveh območij.

Državni jezik predstavlja državo. Zapisan je na denarni valuti, v njem je besedilo državne himne, uporabljajo ga politiki in diplomati, kadar javno nastopajo in tako predstavljajo svojo državo. V Republiki Sloveniji je državni jezik eden, to je slovenščina.

Vemo; n jena vlog a je opredelje na v Usta vi Republik e Sloven ije.

Kako pa vemo, da je slovenšč ina v Rep u b liki Sloveniji državni in uradni je zik?

knjigarna.com swis721

V uradnem jeziku poteka uradovanje. Gre za jezik, ki ga za sporazumevanje s strankami uporabljajo različni uradi (npr. sodišča, šole, upravne enote, pošte, banke …). V Republiki Sloveniji so uradni jeziki trije: • slovenščina je uradni jezik na celotnem slovenskem ozemlju, • italijanščina je uradni jezik (poleg slovenščine) na območju, na katerem živi italijanska narodna manjšina, • madžarščina pa je uradni jezik (poleg slovenščine) na območju, na katerem živi madžarska narodna manjšina.

CMYK 10/100/90/0

7


Dvojezična sta torej del slovenske Istre in del Prekmurja. Enakopravna raba obeh jezikov (tj. slovenščine in italijanščine ter slovenščine in madžarščine) v javnem življenju se kaže npr. z dvojezičnimi javnimi napisi, obrazci … Uradovanje na teh območjih poteka v obeh jezikih. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo je slovenščina eden od uradnih jezikov te zveze.

1

Kaj lahko sklepaš o tem, kje stojijo ti napisi?

Domanjševci Domonkosfa

ldoltra Ortopedska bolnišnica Va al dolt ra O sp ed al e ot rope di co V

Ankaran Ancarano 2

DVOJEZIČNA OSNO VNA ŠOLA DOBROV NIK KÉTNYELVŰ ÁLTALÁ NOS ISKOLA DOBRO NAK

V razredu se pogovorite, kaj vam pomenijo slovenski evrski kovanci.

Odkar je slovenšč ina uradn jezik v Ev i ropski un iji, lahko dopise in dokumen evropske te na institucij e p o slovenšč šiljamo v ini. Tudi odgovor bomo pre nanje jeli v slov enščini.

knjigarna.com swis721

8

CMYK 10/100/90/0

In vsi po

membni dokumen ti Evropske unije so objavljen i tudi v slovenšč ini.


Oglej si zemljevida Primorske in Prekmurja. a) Pobarvaj občine Koper, Izola in Piran, v katerih živi italijanska narodna manjšina in je zato tam poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.

BOVEC

KOBARID TOLMIN CERKNO KANAL

GORIŠKA BRDA

NOVA GORICA

IDRIJA

ŠEMPETER AJDOVŠČINA

KOMEN

VIPAVA POSTOJNA SEŽANA DIVAČA

PIVKA

ILIRSKA BISTRICA

b) Pobarvaj še občine Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik, v katerih živi madžarska narodna manjšina in je zato tam poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.

knjigarna.com swis721 A

ZM

ROGAŠOVCI

CANKOVA

D

KU

GR A

3

G PE OR TR NJ OV I CI

PUCONCI

CMYK 10/100/90/0

TIŠINA MURSKA SOBOTA

TU RN IŠČ E ODRANCI

BELTINCI

ČRENŠOVCI

9


4

Pravilne trditve označi s kljukico, napačne pa popravi. Popravljene povedi zapiši na črte. a) b) c) č) d) e) f) g)

5

V Republiki Sloveniji je slovenščina edini državni jezik. V Republiki Sloveniji sta dva uradna jezika – italijanščina in madžarščina. V Ljubljani je uradni jezik samo slovenščina. Ker so v Sloveniji trije uradni jeziki, lahko pripadniki manjšine kjerkoli zahtevajo, da se z njimi govori italijansko oziroma madžarsko. V Lendavi na vseh poštah, bankah, sodiščih itd. lahko dobimo tudi obrazce v madžarščini. Vsi slovenski časopisi, ki izidejo v Kopru, morajo biti prevedeni v italijanščino. V Kopru, Izoli, Piranu in Novi Gorici morajo biti vsi napisi na javnih zgradbah dvojezični. Slovenščina je bila izbrana za uradni jezik Evropske unije.

Dvojezična območja segajo tudi čez meje naše države (k zamejskim Slovencem), kar kaže fotografija. Kaj misliš, v čem bi se napis razlikoval, če bi se nahajal na dvojezičnem območju v Sloveniji?

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

10

9789612712884  

https://www.knjigarna.com/media/pdf/9789612712884.pdf

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you