http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612710644

HOBOTNICA

Na vsaki lovki hobotnice je 240 priseskov.

Vseh skupaj jih ima torej 1.920!

Veliko hobotnic lahko spremeni barvo svoje koĹže, da se prikrijejo v okolju pred plenilci ter plenom.

Âťrnilo, ki ga hobotnice spustijo, njihovim plenilcem otopi voh.

knjigarna.com swis721

VSE HOBOTNICE SO GLUHE.

O

dkrito reËeno – hobotnice je ena sama mehkoba! Ti mehkužci z osmimi lovkami sploh nimajo okostja, tako da se lahko zrinejo v skoraj vsako špranjo in razpoko, na ta naËin pa lažje pobegnejo pred plenilci, kot so morski psi, jegulje ali delfini. Na kakšen naËin ostanejo hobotnice neopažene v oceanu? Spremenijo barvo in vzorec svoje kože ter se tako prikrijejo med skalami, algami ali koralami. Svoj plen in plenilce lahko prelisiËijo tudi tako, da posnemajo druge živali v tropskih vodah in vodah v zmernem pasu, kjer æivijo. Ni Ëudno, da hobotnice veljajo za najbolj inteligentne nevretenËarje na svetu!

NENAVADNE DIVJINSKE IN

HOBOTNICE

Najbrž se ti zdi Ëudno, da lahko hobotnica izstreli Ërnilo, s kljunom odtrga del plena ter da ji lahko ponovno zraste lovka.

To ni še niË! Oglej si te res nenavadne hobotnice.

HOBOTNICA VRSTE AMPHIOCTOPUS MARGINATUS Ta vrsta, ki jo najdemo ob obalah Indonezije, s sabo za domovanje in zašËito nosi kokosovo lupino, hodi pa po dveh lovkah. »isto pravi premiËen dom!

HUD UGRIZ S kljunom, ki je podoben ptiËjemu, hobotnice res grdo ugriznejo v svoj plen. Oster kljun jim tudi pomaga, da zdrobijo trde lupine školjk.

OBRAMBA S »RNILOM Ko so ogrožene, hobotnice aktivirajo svoje Ërnilne vreËke in spustijo gost oblak Ërne tekoËine, ki zbega plenilce.

NEVERJETNE ROKE« Hobotnice uporabljajo svojih osem lovk, da se premikajo po dnu oceana.

Na vsaki lovki sta dve vrsti priseskov, kar jim omogoËa, da se oprimejo gladkih površin, kot so skale.

SPRETNI PLAVALCI Hobotnice so hitri plavalci.

Plavajo tako, da vsesajo vodo v vdolbino v svojem telesu, potem pa jo iztisnejo skozi lijak, ki ga imajo tik pod glavo in se hitro poæenejo nazaj.

HOBOTNICA VRSTE TREMOCTOPUS SP. VeËina vrst hobotnic izloËa Ërnilo, kadar so ogrožene. Ta hobotnica pa ima mrežaste lovke, ki jih razprostre kot plahuti, da prežene plenilce.

HOBOTNICA VRSTE THAUNOCTOPUS MIMICUS Ta hobotnica, ki jo najdemo ob obali jugovzhodne Azije, lahko spremeni barvo, obliko in celo vedenje, ko oponaša druge živali okrog sebe. Lahko se zvije in potegne vase svojih osem lovk, da je videti kot navadna riba — ali celo kaËa!

A JEDILNN IKU R

AKI H te plava obotnice zgrab ijo joË lovkami, e Ëlenonoæce s svojimi jih prim e in nesejo jo s priseski v usta .

KJEÆIVIJO SEVERNA AMERIKA ATLANTSKI OCEAN TIHI OCEAN

JUŽNA AMERIKA

EVROPA

AZIJA TIHI OCEAN

AFRIKA INDIJSKI OCEAN

MODRO KOLOBARJASTA OBRO»KASTA HOBOTNICA »eprav modro kolobarjasta obroËkasta hobotnica ni veËja od žogice za golf, pa je eno najbolj smrtonosnih æivih organizmov na svetu.

Ena sama hobotnica ima dovolj strupa, da ubije 26 odraslih ljudi!

knjigarna.com swis721 AVSTRALIJA

Življenjski prostor

Hobotn JASTOGI ponoËi. ice lovijo pred vsem Plazijo dnu, da se po morskem najdejo te hrustljav e rake.

ANTARKTIKA

O zloženki: Hobotnica zraste do 0,6 metra, lahko pa tudi veË kot 1,2 metra.

POK

Hobotn ROVA»E pokrova ice obiËajno so v svojem Ëe naberejo in Ëne z jedjo, domovanju. K pojedo n zmeËejo jihove lupine k o konËajo ot pred svo jo odprt odpadke ino v ska li.