Issuu on Google+

Dr. Manfred Schruba Alek Junikow

Pisanje

kratko & pregledno RUŠČINA Vaje za pisanje in branje cirilice

Ernst Klett Sprachen Barcelona • Beograd • Budimpešta • Ljubljana • London • Poznanj • Praga • Sofija • Stuttgart • Zageb

1_SL_Russisch_12 05.indd 1

3/11/08 3:51:14 PM


Dr. Manfred Schruba Alek Junikow

Pisanje

kratko & pregledno RUŠČINA Vaje za pisanje in branje cirilice

Prirejeno po izvirniku: Schreiben üben Russisch (ISBN 978-3-12-561308-9) Prevod: Saša Zupančič Lektoriranje slovenskega besedila: Simona Tavčar Oblikovanje logotipa: Erwin Poell, Heidelberg Predelava logotipa: Sabine Redlin, Ludwigsburg Oblikovanje naslovnice: Schmidt & Dupont Fotografija na naslovnici levo: istockphoto.com Fotografija na naslovnici desno: Vlado Golub, Stuttgart Oblikovanje notranjih strani: Fotosatz Kaufmann, Stuttgart www.pons.si

© originalna izdaja: Ernst Klett Sprachen GmbH, Stuttgart 2006 © slovenska izdaja: Založba Rokus Klett, d.o.o., Ljubljana 2008 Vse pravice pridržane Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobœitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje in shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. œlena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.161.1’36

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

SCHRUBA, Manfred Pisanje kratko & pregledno. Ruščina : vaje za pisanje in branje cirilice / Manfred Schruba, Alek Junikow ; [prevod Saša Zupančič]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2008 Prevod dela: Schreiben üben Russisch ISBN 978-961-209-842-1 1. Junikow, Alek 237748992

2

1_SL_Russisch_12 05.indd 2

3/11/08 3:51:15 PM


KAZALO

Ruska pisava in njena zgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4

Ruska abeceda – kratek pregled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5

Naglasi v ruski pisavi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7

Te Ërke že poznate . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lažni prijatelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Znani glasovi – nove Ërke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . SiËniki in šumniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pet posebnih samoglasnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trdi in mehki znak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8 13 18 24 28 32

Izgovarjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Tematski sklopi – vaje z rusko pisavo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Besede in fraze. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 UËne kartice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

3

1_SL_Russisch_12 05.indd 3

3/11/08 3:51:15 PM


Ruska pisava in njena zgodovina RušËina je vzhodnoslovanski jezik, ki izvira iz indoevropskega jezika. Rusko pisavo (cirilico) sta v poznem 9. stoletju razvila meniha Ciril (826/827–869) in Metod (816–885). Cirilico so najprej uporabljali v makedonsko-bolgarskem jezikovnem prostoru. Razširila se je v Ëasu pokristjanjevanja vzhodnih Slovanov leta 988. VeËina Ërk je prevzetih iz grške abecede (uncijale), za specifiËne slovanske glasove pa sta Ciril in Metod prevzela glasove iz glagolice, ki jo je Ciril razvil nekaj Ëasa pred cirilico. Po smrti bratov Cirila in Metoda je cirilico dokonËal njun uËenec Klement Ohridski (približno 840–916). Okrog leta 1700 je Peter Veliki (1672–1725, car 1682–1725) znotraj reform Ruskega carstva cirilico poenostavil in optiËno prilagodil latinici. Latinizirane oblike Ërk, ki so se razlikovale od cerkvenoslovanske pisave, so postale osnova za normativen pravopis ruskega jezika. Cirilica se od latinice razlikuje po tem, da le redko najdemo dodana naglasna znamenja, pike in podobno, raje nove Ërke. Z reformami, ki jih je izvajal Peter Veliki v Ëasu svojega vladanja, se je število Ërk v ruski abecedi neprestano manjšalo. Zadnja velika reforma pravopisa se je zgodila leta 1819, ko so nekaj znakov, ki so zaradi razvoja izgovarjave postali odveËni, ukinili. Današnji pravopis, ki sloni na fonološkem principu, je nastal pretežno kot posledica te reforme. Le-ta je zaslužna za to, da ima moderna ruska abeceda 33 znakov. Ruski jezik poleg splošno slovanskega in vzhodnoslovanskega besednega zaklada ter nekaj besed, ki se pojavljajo le v ruskem jeziku, razpolaga tudi s celo vrsto izposojenk iz grškega, latinskega, nemškega, francoskega in turškega jezika. Ravno tako lahko v ruskem jeziku najdemo izposojenke iz nizozemskega jezika ter vse veË izposojenk iz angleškega jezika. Danes cirilico uporabljajo ruski, ukrajinski, beloruski, bolgarski, srbski in makedonski jezik ter nekateri osrednjeazijski jeziki (npr. kazahstanski). RušËina je bila uvedena tudi na celo vrsto neslovanskih podroËij bivše Sovjetske zveze, kjer se je tako prviË pojavil knjižni jezik.

4

1_SL_Russisch_12 05.indd 4

3/11/08 3:51:15 PM


Vaje za izgovarjavo: Ërke Аа, Кк, Мм, Оо in Тт se v ruskem jeziku izgovarjajo enako kot v slovenšËini. Е, е se na zaËetku besede, za samoglasnikom in za ь/ъ izgovori z dodanim j /je/: éхать /jehat’/ (peljati se), объéкт /ob’’jekt/ (objekt), карьéра /kar’jera/ (kariera).

Preberite besede in jih napišite s tiskanimi in pisanimi Ërkami. Spodnje besede veËinoma že poznate iz slovenskega jezika (npr. áтом - atom, комéта - komet). V levem stolpcu so besede napisane s tiskanimi Ërkami, v desnem pa lahko vadite pisavo s pisanimi Ërkami.

áтом ____________________________

àòîì ___________________________

мáма ____________________________

ìàìà

__________________________

мóкко ___________________________

ìîêêî

__________________________

томáт ___________________________

òîìàò _________________________

такт ____________________________

òàêò

тéма ____________________________

òåìà ___________________________

какáо ___________________________

êàêàî ___________________________

комéта __________________________

êîìåòà _________________________

__________________________

Pozor! Pazite, da ne boste zamešali male Ërke ››т« z latinsko Ërko ››m«! Latinica: T t Cirilske tiskane Ërke: Т т Cirilske pisane Ërke:

Òò

9

1_SL_Russisch_12 05.indd 9

3/11/08 3:51:23 PM


Spodnje besede ste že uporabili v prejšnji vaji. Dopolnite manjkajoËe Ërke in še enkrat napišite besede s pisanimi Ërkami. 1. та…т _________________________

5. к…кaо ________________________

2. а…ом _________________________

6. ма…а _________________________

3. т…ма _________________________

7. м…кко ________________________

4. к…мета _______________________

8. то…ат ________________________

òîìàò

Rešitve: 1.

òàêò 2. àòîì 3. òåìà 4. êîìåòà 5. êàêàî 6. ìàìà 7. ìîêêî 8. Oglejte si sliËice in poišËite pojme v osmerosmerki. Besede obkrožite.

mati

komet

atom

kakav

paradižnik

м

á

т

о

а

т

Besede, ki ste jih našli v osmerosmerki, še enkrat napišite:

а

т

о

к

о

á

_________________________________

к

о

м

т

о

о

_________________________________

á

м

á

м

а

á

_________________________________

т

о

т

к

а

к

_________________________________

к

о

м

é

т

а

о

т

á

а

т

к

_________________________________

10

1_SL_Russisch_12 05.indd 10

3/11/08 3:51:24 PM


Spodnja imena prepišite z ruskimi pisanimi Ërkami. 1. Óтто __________________________

4. Том ___________________________

2. Мóмо _________________________

5. Тéо ___________________________

3. Тóма* _________________________ (*Тóма je skrajšana oblika imena Tamara.) Rešitve: 1.

Îòòî 2. Ìîìî 3. Òîìà 4. Òîì 5. Òeî

Spodnje besede napišite s pisanimi Ërkami. Pozor, nekatere med njimi so lastna imena, zato bodite pozorni na malo in veliko zaËetnico! 1. ТÉМА, 2. ÓТТО, 3. МÁМА, 4. ÁТОМ, 5. ОКÁ, 6. ТОМ, 7. МÓККО, 8. МÉККА, 9. ТАКТ, 10. КÁМА

_________________________________

_________________________________

_________________________________

_________________________________

_________________________________

_________________________________

_________________________________

_________________________________

_________________________________

_________________________________

òåìà, 2. Îòòî, 3. ìàìà, 4. àòîì, 5. Îêà, 6. Òîì, 7. ìîêêî, Ìåêêà òàêò, 10. Êàìà

Rešitve: 1. 8. , 9. 11

1_SL_Russisch_12 05.indd 11

3/11/08 3:51:24 PM


http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612098421