Page 1

RA ZIS PRE KUJ TEK EM LO ST u čb

en i

k za

zgo

d ov

ino

Hel en

za 6

aV erd ev

. ra

z re

do

sno

v ne

6

š ol

e


Helena Verdev

RAZISKUJEM PRETEKLOST 6 učbenik za zgodovino za 6. razred osnovne šole Strokovni pregled: dr. Bojan Balkovec, dr. Janez Bogataj, dr. Dušan Mlacović, dr. Verena Vidrih Perko, mag. Marjeta Šifrer Jezikovni pregled: Martina Vozlič Ilustracije: Iztok Sitar Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o. Slikovno gradivo: Delo d. d., Gorenjski muzej, Narodni muzej Slovenije, Reuters picture archive, arhiv Založbe Rokus Klett in zasebno arhivsko gradivo.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

© 2008 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus.com www.rokus-klett.si

VERDEV, Helena Raziskujem preteklost 6. Učbenik za zgodovino za 6. razred osnovne šole / Helena Verdev ; [ilustracije Iztok Sitar ; zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo Delo ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2008 ISBN 978-961-209-797-4 236017408 DN070715


Dragi učenci in učitelji zgodovine, že dolgo smo si želeli, da bi izdali učbenik, ki bi vam pomagal poučevanje in učenje zgodovine narediti aktivno in dinamično ter ga aktualizirati z vključevanjem sodobnih dogodkov. Učbenik Raziskujem preteklost 6 omogoča uporabo sodobnih postopkov pri proučevanju zgodovine in spodbuja kritičnost ter pridobivanje spretnosti povezovanja različnih veščin, znanj in izkušenj. Učbenik Raziskujem preteklost 6 je učbenik nove generacije. Vanj so vključena spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebno smo se trudili, da bi učbenik oblikovali nazorno in privlačno. Dragi učenci, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v veselje pri učenju zgodovine in bo v vas prebudil zanimanje za preteklost. Dragi učitelji, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v pomoč pri poučevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov v razredu. Mag. Jelka Razpotnik Urednica

Zakaj pravimo nafti »črno zlato«

Iskanje novih virov energije v moderni dobi

Da je nafta koristno gorivo, so vedeli Kitajci že pred 1000 leti. Njena množična uporaba pa se je začela pred okoli 100 leti (v drugi polovici 19. stoletja). Povezana je bila z izumom motorja na notranje izgorevanje, ki je poganjal še en pomemben izum iz tega časa – avtomobil. Avtomobili so bili vse do pred 60 leti predvsem prestiž bogatih. Črpanje nafte v zadnjih 50 letih stalno narašča. Zaradi njenega velikega pomena, jo imenujemo »črno zlato«. Lahko rečemo, da nafta kroji svetovno politiko in cene. Padec proizvodnje nafte (zaradi vojn ali drugih problemov držav, ki proizvajajo nafto) vpliva na dvig svetovnih cen in s tem na gospodarstvo vsega sveta.

Obarvano besedilo učencu omogoča, da v besedilu takoj opazi bistvo določene teme.

Učence seznanja z zanimivimi in manj poznanimi dejstvi, ki so povezani s temo.

Največja nahajališča nafte so ob Perzijskem zalivu (Kuvajt, Irak, Iran), v Savdski Arabiji (ki je največja proizvajalka nafte na svetu), Venezueli, ZDA, Kanadi, ob Mehiškem zalivu in v Severnem morju. V Sloveniji so nekdaj črpali nafto v Prekmurju.

Kaj je atomska energija Uporaba atomske energije se je začela po drugi svetovni vojni, sredi 20. stoletja. Jedrsko energijo dobijo s posebnim postopkom, v katerem razcepijo težka radioaktivna atomska jedra. Najprej se je uporabljala le v vojaške namene (bombe), kasneje tudi za proizvodnjo elektrike. Prva jedrska elektrarna je začela delovati pred 60 leti. Danes jedrska energija na svetu predstavlja velik delež pridobivanja energije. Mnoge države pa so se jedrskim elektrarnam odpovedale. Jedrska energija sicer velja za neomejen in »čisti vir« energije. Vendar pa za seboj pušča nevarne in težko razgradljive radioaktivne odpadke.

S premišljeno izbrano fotografijo in besedilom učence opozarja na aktualne dogodke, ki so povezani z obravnavano temo.

ALI VEŠ? – Da so električno energijo na začetku imenovali »beli premog«, – da so radio najprej imenovali »brezžični telegraf«, – da se je Nikola Tesla, eden prvih izumiteljev na področju elektrotehnike, pred 150 leti rodil v današnji Hrvaški, – da danes proizvajajo tudi avtomobile na električni pogon.

PONOVIMO

Z vprašanji, ki obsegajo različne zahtevnostne ravni, navaja učence na kritično razmišljanje.

NAFTA •tekočina, nastala v zemeljski notranjosti iz rastlinskih in živalskih organizmov, •dobimo jo z globinskim vrtanjem v zemeljsko površje na kopnem ali na morju ter predelujemo v rafinerijah, •danes je glavno pogonsko sredstvo, saj iz nje dobimo bencin, ki je zelo vnetljiva in hlapljiva tekočina, •iz nafte pridobivamo tudi dizelsko gorivo, kurilno olje in različna maziva, •je pomembna surovina v kemični industriji, •je lažja od vode.

1. Kateri novi viri energije so se pojavili v 19. in 20. stoletju? 2. Za kaj uporabljamo nafto? 3. Ali se atomska energija še vedno uporablja v vojne namene? PREMISLI

S sliko in besedilom predstavlja dogodke ali ustanove, ki so povezani z zgodovino v določenem obdobju.

Prvi avtomobil ni bil niti najmanj podoben današnjemu. Izumitelja Benz in Daimler sta namreč za svoje prvo vozilo (na sliki) uporabila kočijo, na katero sta pritrdila motor in ga povezala z lučmi in sklopko.

POJMI ATOM – najmanjši del snovi RADIOAKTIVNOST – sevanje, ki nastane ob razpadu nestabilnih atomov TURBINA – stroj, ki proizvaja mehansko energijo VOLFRAM – kemični element (W), težka kovina

1. Ali je nafta danes drago gorivo?

43


1

OSTANKI PRETEKLOSTI: spoznavajmo zgodovino

2 4 6 8 10 12 14 16

Kaj uči zgodovina Kakšne sledove je zapustilo življenje v preteklosti Kje hranimo zgodovinske vire Kako označujemo čas v preteklosti Zakaj je nastala prva pisava Na kakšno podlago so ljudje najprej pisali Kdaj se je pojavila knjiga Od kdaj knjige tiskamo

18 ČLOVEK USTVARJA: gradbeni dosežki 20 22 24 26 28 30 32

Prva bivališča Gradbeništvo v času prvih civilizacij Gradbeništvo v času starih Grkov in Rimljanov Gradbeništvo v srednjem veku Ko so svetišča zamenjale cerkve in samostani Gradbeništvo pred 200 leti ali kakšna so bila nova mesta Gradbeništvo danes

34 ČLOVEK RAZMIŠLJA: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi 36 38 40 42 44

Prve iznajdbe v prazgodovini Iznajdbe v starem veku Iznajdbe v srednjem in novem veku Iskanje novih virov energije v moderni dobi Kje so meje razvoja znanosti in tehnologije


46 ČLOVEK RAZISKUJE: prve znanosti in njihov začetek 48 50 52

Medicina – kako večno živeti Astronomija – kako napovedati poplave Matematika – kako pravilno sešteti gosi

54 ČLOVEK SE DRUŽI: način življenja v preteklosti 56 58 60 62

Prve človeške skupnosti Družina v grški, rimski in srednjeveški družbi Družina v novem veku Otroštvo nekoč in danes

64 ČLOVEK OHRANJA: kulturna dediščina 66 68 70 71

Kaj označujemo s pojmom kulturna dediščina Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina Kaj označujemo s pojmom likovno obzorje Kaj označujemo s pojmom rokodelska dediščina


GLAVNE IDEJE Kaj je pergament Kdo je izumil papir Kaj so rokopisi KLJUČNE BESEDE pergament papir rokopisi knjiga

Kdaj se je pojavila knjiga Kaj je pergament Ljudje so že zelo zgodaj odkrili, da živalska koža dobro varuje pred mrazom. Živalske kože so začeli uporabljati kot oblačilo. Toda neobdelana koža se hitro »pokvari« in začeli so jo obdelovati. S strgali iz kamna so s kože najprej odstranili vse koščke mesa. Nato so kožo posušili na soncu ali dimu. Sredi 1. tisočletja pr. Kr. so začeli uporabljati kožo tudi kot podlago za pisanje. S posebnim postopkom ustrojena telečja, ovčja ali kozja koža, pripravljena za pisanje, se imenuje pergament.

V svetu najbolj znan zapis na pergamentu so kumranski zvitki. Nastali so med 3. stoletjem pr. Kr. in 1. stoletjem po Kr. Predstavljajo najstarejši najdeni zapis Svetega pisma.

• Za razliko od papirusa je pergament trši, trpežnejši in nanj je bilo možno pisati na obe strani. • Popisan pergament so najprej hranili v zvitkih. • Pozneje so zvitke rezali na posamezne liste, ki so jih zlagali drugega na drugega. Tako je nastal kodeks, ki velja za prednika modernih knjig. Kodeks je rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska. • Za pisanje na pergament so uporabljali peresa velikih ptic, največkrat gosje pero, uporabljali so pa tudi peresa labodov in puranov. Uporaba pergamenta je bila najbolj razširjena v srednjem veku. Brižinski spomeniki, najstarejše besedilo v slovenskem jeziku, ki je nastalo v 9. stoletju, je zapisano na pergament. ALI VEŠ? – Da legenda pravi, da so pergament začeli najprej izdelovati in uporabljati v mestecu Pergamon (v današnji Turčiji), ker je egiptovski faraon prepovedal izvoz papirusa, – da postane papirus z leti krhek; zato so mnoga antična dela kasneje prepisali in pri tem uporabili novo pisno podlago.

Kdo je izumil papir Postopek, kako izdelati papir, so iznašli na Kitajskem v 1. stoletju po Kr. (Narodna in univerzitetna knjižnica, foto M. Štupar)

V samostanu Bistra je v 14. stoletju nastal najlepši kodeks, ki ga hranimo v Sloveniji (na sliki). Rokopisne črke so okrašene z zlatom in srebrom. Ob besedilu so upodobljeni prizori lova na zajce s psi.

14

Izdelovali so ga iz cunj in lubja, ki so jih namočili v vodo in stolkli v kašo. Za njegovo izdelavo so uporabljali posebne papirne mline. V primerjavi s pergamentom je bil papir bolj bel, tanjši in precej


Kdaj se je pojavila knjiga

cenejši. Ko so popisane papirnate liste zložili skupaj, so dobili knjigo. Kitajci so postopek izdelave papirja varovali kar 500 let. V Evropo so ga prinesli Arabci v 12. stoletju. Papir so najprej izdelovali ročno, od konca 18. stoletja pa tudi strojno. Za posebne priložnosti papir še danes izdelajo ročno, na primer za diplomatske listine, čestitke, priznanja, diplome, spominske plakete, uporabljajo ga tudi likovni umetniki.

Kaj so rokopisi Iz papirja izdelujemo tudi denar – bankovce.

Pred izumom tiska je bilo potrebno vsako besedilo napisati ročno, zato ta dela imenujemo rokopisi. • Rokopisi so bili zaradi tega redki in zelo dragi. Kjer so imeli le en izvod rokopisa, so ga velikokrat celo priklenili z verigo, da ga ne bi kdo odnesel. • V srednjem veku so rokopisne kodekse pisali menihi v samostanih. Za to so porabili veliko časa. • Pisali so z gosjimi peresi, ki so jih namakali v črnilo. Vsako stran so okrasili s pisanimi vzorci, nekatere celo z zlatim prahom ali ploščicami. V preteklosti, zlasti daljni, so pisati in brati znali le redki posamezniki. V starem veku so bili to bogati ljudje, uradniki in državniki, v srednjem veku menihi in državni uradniki. Šele z novim vekom se je znanje pisanja razširilo med ljudi.

AKTUALNO

ALI VEŠ? – Da so Kitajci že v 6. stoletju izdelovali toaletni papir, v 8. stoletju pa so čaj kuhali v filter vrečkah, – da so Kitajci papir izdelovali celo iz ostankov svilenih krp, ki so jih kasneje nadomestili s skorjo murvinih dreves, s konopljinimi vlakni in riževo slamo, – da so na Slovenskem začeli uporabljati papir v drugi polovici 13. stoletja, večje povpraševanje po papirju pa se je začelo v dobi tiskanja prvih knjig v 16. stoletju, ko so ga uvažali iz Italije, – da je prvi papirni mlin v Evropi začel delovati v Španiji v 12. stoletju, na Slovenskem pa v drugi polovici 16. stoletja, – da je bil postopek izdelave papirja sledeči: surovine za papir so najprej zmleli, razrezali, oprali in očistili. Sledila je kemična obdelava, beljenje in kuhanje. S tem so dobili papirno maso, ki so jo v papirnem stroju stiskali. Ko je voda odtekla, so papirno maso posušili. Različno kakovost papirju so dali dodatki, – da danes za izdelavo papirja uporabljamo lesena vlakna, zato posekamo veliko dreves; da bi gozdove ohranili, spodbujamo uporabo recikliranega papirja.

PONOVIMO 1. Kako so nastale prve knjige? 2. Zakaj je bil pomemben izum papirja? PREMISLI

Iz papirja danes izdelujejo tudi krožnike, prtičke, razne okraske, embalažo ...

POJMI MURVA – drevo z napiljenimi listi, sad je podoben robidnici USTROJITI – obdelati živalsko kožo z rastlinskimi in umetnimi snovmi, da postane usnje

1. Zakaj so v preteklosti znali pisati in brati le redki posamezniki?

15

http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612097974  

http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612097974.pdf

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you