Issuu on Google+

Nevenka Drusany, Nana Cajhen, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk

Slovenščina in vsak dan za vsakdan Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Tel.: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 www.rokus-klett.si

8

UČBENIK

UČBENIK

8

Učbenik za slovenščino v osmem razredu osnovne šole


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 1

Nevenka Drusany Nana Cajhen Dragica Kapko Martina Kriæaj Ortar Marja Beπter Turk

SlovenπËina vsakdan in za vs ak dan

8

UËbenik za slovenπËino v osmem razredu osnovne πole


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 2

Kolofon

8

Oblikovanje: Urednica: Direktor produkcije: Prelom: Ilustracije: Fotografije: 1. izdaja: Tisk: Naklada:

Nevenka Drusany, Nana Cajhen, Dragica Kapko, Martina Kriæaj Ortar, Marja Beπter Turk

SLOVEN©»INA ZA VSAKDAN IN VSAK DAN 8 UËbenik za slovenπËino v osmem razredu osnovne πole

Barbara ©uπterπiË Katja Kriænik Klemen Fedran Boπtjan Dimnik/Studio Rokus Suzana Bricelj Peter Prevec 1. natis Schwarz, d.o.o. 3.200 izvodov

∂ 2007 Zaloæba Rokus Klett, d.o.o. Vse pravice pridræane. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Kakrπno koli fotokopiranje, preslikavanje, objavljanje ali drugo reproduciranje delov ali celotnega besedila in ilustracij je brez vnaprejπnjega dovoljenja zaloænika prepovedano.

Zaloæba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 E-poπta: rokus@rokus.com http://www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com, www.devetletka.net CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 811.163.6(075.2) SLOVEN©»INA za vsakdan in vsak dan 8. UËbenik za slovenπËino v osmem razredu devetletne osnovne πole / Nana Cajhen ... [et al.] ; [ilustracije Suzana Bricelj ; fotografije Peter Prevec]. — Ljubljana : Rokus Klett, 2006 ISBN 978-961-209-702-8 1. Cajhen, Nana 230204160


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 3

Vsebina 1 Æivijo, Nina! Sleng Jezikovne druæine

2 Spraπujemo in tako raziskujemo Subjektivno in objektivno besedilo Glagol Glagolski vid

3 Prva priznana slovenska slikarka Umetnostno in neumetnostno besedilo Zloæeni stavËni Ëleni

4 Kupite, kupite, kupite! Zloæena poved Podredno zloæena poved Osebkov in predmetni odvisnik

5 8 9

8 Rad bi se Vam zahvalil Prilastkov odvisnik

59 60

9 Hitro in nujno Veznik

63 65

13 16 17 18

19 22 23

27 30 31

10 Izpolnite, prosim

67

11 Podatki, sami podatki! Raba vejice pri naπtevanju v stolpcih Posebna raba vejice

70

12 Velika, ne pa mala Lastna imena bitij Zemljepisna lastna imena Stvarna lastna imena

76 76 77 81

13 Mala, ne pa velika Imena prebivalcev vrste naselja Imena pripadnikov ras Imena pripadnikov gibanj, nazorov, organizacij, druπtev ... Imena praznikov Imena priznanj in nagrad Imena zgodovinskih dogodkov Imena obdobij in gibanj ObËna imena, nastala iz lastnih imen

85 85 85

73 74

34

5 Kako naj to naredim? »asovni, krajevni in naËinovni odvisnik Pisanje izrazov za barve Tri pike

36

6 Le zakaj je to nastalo? Navajanje virov Definicija pojma VzroËni, namerni in pogojni odvisnik

45 48 49

7 Ni ga Ëez dober nasvet Prevzete besede Tvorjene besede Dopustni odvisnik

53 55 56 57

39 42 44

50

86 86 87 87 88 88


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 4

Krajπave

Ravni

sam.

samostalnik

Vse ravni.

zaim. os. zaim. vpr. zaim. svoj. zaim. povr. svoj. zaim. kaz. zaim. oz. zaim.

zaimek osebni zaimek vpraπalni zaimek svojilni zaimek povratno svojilni zaimek kazalni zaimek oziralni zaimek

prid.

pridevnik

πtevn. glav. πtevn. vrst. πtevn.

πtevnik glavni πtevnik vrstilni πtevnik

glag. sed. pret. prih. pov. nakl. vel. nakl. pog. nakl. dov. nedov.

glagol sedanjik preteklik prihodnjik povedni naklon velelni naklon pogojni naklon dovrπnik nedovrπnik

predl. vez.

predlog veznik

sp. m. sp. æ. sp. sr. sp.

spol moπki spol æenski spol srednji spol

ed. dv. mn.

ednina dvojina mnoæina

im. (I) rod. (R) daj. (D) toæ. (T) mest. (M) or. (O)

imenovalnik rodilnik dajalnik toæilnik mestnik orodnik

st. Ël. oseb. pov. pr. p. d. k. p. d. Ë. p. d. n. p. d. v.

stavËni Ëlen osebek povedek predmet prislovno doloËilo prislovno doloËilo prislovno doloËilo prislovno doloËilo

gl. ipd. itd. itn. npr. oz. t. i. tj.

glej in podobno in tako dalje in tako naprej na primer oziroma tako imenovani to je

kraja Ëasa naËina vzroka

Druga in tretja raven.

Tretja raven.


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 19

3 Prva priznana slovenska slikarka

1. Preberi besedilo. Ivana Kobilca se je rodila 20. 12. 1861 v Ljubljani. Bila je drugi od πtirih otrok matere Marije in oËeta Jakoba, ki je bil krznar, kolar in deænikar v Ljubljani. Osnovno in meπËansko πolo je obiskovala pri urπulinkah v Ljubljani. Æe takrat je risala, vendar se risbe iz tistih Ëasov niso ohranile. Ko je bila stara 16 let, se je v njenem æivljenju zgodilo nekaj, kar je v njej zbudilo æeljo po uËenju slikanja ter ji odprlo vrata v svet slikarske umetnosti: oËeta je spremljala na Dunaj — in tu se je sreËala z deli znamenitih slikarjev. Najprej je doma vneto posnemala dela starih mojstrov, nato pa je bila sprejeta v πolo za umetno obrt v Münchnu; tu je po enem letu postala uËenka znanega profesorja Erdtelta.Veliko je slikala, a je svoje slike podpisovala le z zaËetnicama I. K., da bi prikrila svoje æensko ime. Leta 1889 je imela razstavo v Ljubljani. Posebno pozornost je vzbudila njena slika Kofetarica; ta je bila tudi eno od njenih najljubπih del. Veliki evropski slikarji, ki jih je spoznala v Münchnu, so jo opogumili, da je v Pariz poslala sliki Poletje in Likarice. Sliki sta ji leta 1891 odprli vrata v pariπki umetniπki svet.V Parizu je preæivela dve leti. Leta 1894 Ivana Kobilca (levo) ter sestri Marija (v sredini) in Fani (desno) je obiskala Firence in uæivalav njihovi lepoti, med letoma 1897 in 1905 pa je bila v Sarajevu; tam se je lotila tudi stenskega slikarstva. Leta 1906 se je za krajπi Ëas vrnila v Ljubljano. Zaposlila se je v Viπji dekliπki πoli, a se ji je pouk risanja z obveznim programom ≈veËnih zvonËkov in Ëebulic« sËasoma uprl. Med letoma 1906 in 1914 je veËinoma æivela v Berlinu. Preæivljala se je s portretiranjem premoænih BerlinËanov. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je vrnila v Ljubljano.Tu je slikala tudi pesnika Otona ÆupanËiËa. Ker pa se je vse bolj uveljavljala fotografija, je dobivala vedno manj naroËil za portrete. Odtlej so ji bila najljubπa cvetliËna tihoæitja. Æivljenje slikarke, ki je o sebi dejala: ≈Vse sem hotela videti in pogledati za vsako zaveso, vedno me je gnalo naprej«, se je izteklo 5. 12. 1926 v Ljubljani. Povzeto po: B. Ilich KlanËnik, Ivana Kobilca, Zbirka Umetnostna monografija, Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997. 19


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 20

2. O kom govori besedilo? Kdaj in kje se je rodila ta oseba? Koliko bratov in sester je imela? Kaj je bil po poklicu njen oËe? Kje se je πolala v mladosti? Kdaj je zaËela risati? Kateri dogodek je vplival na njeno poklicno odloËitev? Kdaj se je to zgodilo? V katerem nemπkem mestu se je πolala? Katero πolo je obiskovala? Kako je podpisovala slike iz tega obdobja? »emu? Kdaj je razstavljala svoje slike v Ljubljani? Katera slika je bila ljudem posebno vπeË? Zakaj sta za njeno æivljenje pomembni sliki Poletje in Likarice? Do kdaj je æivela v Parizu? V katerem mestu se je lotila stenskega slikarstva? Koliko Ëasa je æivela tam? Kdaj se je vrnila v Ljubljano? Kje se je zaposlila? Ali je bila s poukom zadovoljna? Zakaj? Kam je nato odπla? Koliko Ëasa je prebivala v tem mestu? Kako se je preæivljala? Kdaj se je dokonËno vrnila v Ljubljano? Zakaj je bilo naroËil za portrete vedno manj? Kdaj in kje je umrla? S katerim dogodkom se besedilo zaËne in s katerim se konËa? 3. Kaj pomenijo besede krznar, kolar, deænikar, mojster, kofetarica, likarica, portret, tihoæitje?

4. Kaj dela pisec besedila? a) Opisuje zunanjost Ivane Kobilca. b) Pripoveduje o dogodkih iz æivljenja Ivane Kobilca. c) Opisuje dela Ivane Kobilca. Ë) Vabi na razstavo del Ivane Kobilca.

5. Ali so dogodki iz æivljenja Ivane Kobilca predstavljeni v resniËnem zaporedju ali ne? Utemelji svojo odloËitev.

20


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 21

6. V besedilu poiπËi prvih osem glagolov. V kateri Ëasovni obliki so? Besedilo, v katerem sporoËevalec v resniËnem zaporedju navaja pomembnejπe dogodke iz æivljenja osebe in jim doda mnenje te osebe ali drugih oseb o teh dogodkih, je pripoved o æivljenju osebe . Ker so navedeni pretekli dogodki, so glagoli v pretekliku, ob njih pa so prislovna doloËila Ëasa, ki natanËneje doloËajo, kdaj se je kaj zgodilo. (»e predstavljena oseba pripoveduje o svojem æivljenju, uporablja glagole v 1. osebi ednine.)

7. Preberi naslednje besedilo in ga primerjaj z izhodiπËnim besedilom. Ivana Kobilca je imela ovalen obraz z rjavimi oËmi. Nekoliko ozke ustnice so ohranile nasmeh tudi v teækih trenutkih njenega æivljenja. Mehkobo ji je dajala priËeska, kakrπno so nosile æenske ob koncu stoletja: mehko valoviti lasje, speti na tilniku. Nosila je starinske, z bogatimi Ëipkami okraπene bluze z visokim, tesnim ovratnikom ali obleke z oprijetim æivotom in bogato nagubanim krilom.

O kom govorita izhodiπËno in to besedilo? V Ëem se loËita? Poveæi. IzhodiπËno besedilo Besedilo iz te naloge

ni pripoved o æivljenju osebe. je pripoved o æivljenju osebe.

Pojasni svoji reπitvi. 8. Izberi zanimivo osebo za pripoved o njenem æivljenju ter jo predstavi soπolcem. Najprej izdelaj miselni vzorec, nato napiπi pripoved o njenem æivljenju. Besedilo veËkrat preberi. Skuπaj si ga Ëim bolje zapomniti. Pripravi si slikovno gradivo in prosojnice. Med govornim nastopanjem govori knjiæno in razloËno. Premiπljeno uporabljaj nebesedni jezik. Soπolci naj te pozorno posluπajo in ocenijo tvoj govorni nastop.

9. Napiπi pripoved o svojem æivljenju. Predstavi jo tudi ustno.

21


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 22

Umetnostno in neumetnostno besedilo 1. Preberi besedili.

FantiËa naπli opolnoËi Novo mesto, 15. 5. — Novomeπki policisti so vËeraj ob 22. uri prejeli obvestilo, da se je izgubil 10-letni Mitja. DeËek se je popoldne igral pri prijatelju, ob mraku pa se je podal proti domu.

»eprav so ga videli iti proti domaËi hiπi, tja ni priπel. Starπi, sosedje in drugi vaπËani so ga ob devetih zveËer zaËeli iskati. Ker fantiËa po enournem iskanju niso naπli, so se akciji pridruæili tudi

Mali princ je, malce otoæen, populil πe zadnje poganjke kruhovcev. Sklenil je, da se ne vrne nikoli veË.Toda ta domaËa dela so se mu to jutro zdela prijetna kot πe nikdar. In ko je poslednjiË zalil cvetico ter se namenil, da Ëeznjo povezne pokrov, je zaËutil, da bo zaihtel: ≈Zbogom,« je rekel cvetici. Ona pa je molËala. ≈Zbogom,« je ponovil. Cvetica je zakaπljala.Toda ne zato, ker bi bila morda prehlajena. ≈Neumna sem bila,« je rekla naposled. ≈Oprosti mi, prosim. ©e boπ kdaj sreËen.« Bil je preseneËen. PriËakoval je oËitkov kot po navadi. Stal je pred njo s pokrovom in je bil ves zbegan. Ni razumel te mirne miline.

policisti. Pogreπanega so naπli malo pred polnoËjo v sosednji vasi; spal je v seniku. Povedal je, da se je bal vrniti domov, ker si je med igro umazal hlaËe. D. F.

≈Da,« je nadaljevala cvetica, ≈rada te imam. Sama sem kriva, da tega nisi vedel.Toda to ni vaæno. Pa tudi ti si bil neumen. ©e boπ kdaj sreËen … Kar pusti ta pokrov. Ne maram ga veË.« ≈Toda veter …« ≈NiË bolj ne bom prehlajena … Sveæi noËni zrak mi bo dobro del. Cvetica sem.« ≈Pa zveri …« ≈Morala se bom sprijazniti z dvema ali tremi gosenicami, Ëe naj zvem, kakπni so metulji. Zdi se mi, da morajo biti nekaj zelo lepega. Kdo bi me sicer obiskoval? Ti boπ daleË. Zveri pa se ne bojim. Imam svoje kremplje.« In je naivno pokazala svoje πtiri trne. Potem je rekla: ≈Ne obotavljaj se toliko … sklenil si, da pojdeπ.Torej pojdi.« Zakaj ni hotela, da bi jo videl jokati. Bila je tako samoljubna cvetica … (odlomek)

2. O Ëem govorita besedili? Ali obe prikazujeta resniËni dogodek? Utemelji odgovor. Besedilo, ki prikazuje resniËne/preverljive podatke in ima praktiËni namen, je neumetnostno. neumetnostno Besedilo, ki govori o tem, Ëesar ne moremo preveriti, in nima praktiËnega namena, temveË zbuja v nas Ëustvovanje, je umetnostno. umetnostno Tako besedilo pogosto vsebuje posebne besedne prvine.

3. Katero besedilo iz 1. naloge je umetnostno? Utemelji svojo odloËitev.

22


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 23

Zloæeni stavËni Ëleni 1. Stavek prepiπi v zvezek in podËrtaj stavËne Ëlene. Kobilca je slike podpisovala Ëitljivo.

Koliko je stavËnih Ëlenov? 2. Prepiπi πe naslednji stavek. Ivana Kobilca je svoje slike podpisovala zelo Ëitljivo.

PodËrtaj povedek. Kdo je podpisoval svoje slike? PodËrtaj ta stavËni Ëlen. Kateri stavËni Ëlen si podËrtal? Kaj je podpisovala Ivana Kobilca? PodËrtaj ta stavËni Ëlen. Kateri stavËni Ëlen si podËrtal? Kako je svoje slike podpisovala Ivana Kobilca? PodËrtaj ta stavËni Ëlen. Kateri stavËni Ëlen si podËrtal? Koliko stavËnih Ëlenov je v tem stavku? Primerjaj sestavo osebka, predmeta in prislovnega doloËila v prvem in drugem stavku. Iz koliko besed je osebek v prvem stavku? Iz koliko besed je osebek v drugem stavku? Iz koliko besed je predmet v prvem stavku? Iz koliko besed je predmet v drugem stavku? Iz koliko besed je prislovno doloËilo v prvem stavku? Iz koliko besed je prislovno doloËilo v drugem stavku? StavËni Ëleni so iz ene besede ali iz veË besed.

3. Prepiπi stavke in podËrtaj stavËne Ëlene. Mojca Ëaka avtobus. Mojca Ëaka mestni avtobus. Mojca Ëaka na avtobus.

Koliko stavËnih Ëlenov je v prvem stavku? Koliko jih je v drugem stavku? Koliko pa v tretjem? Kateri stavËni Ëleni so v vseh treh stavkih? Kateri stavËni Ëlen ima drugaËno sestavo? Iz koliko besed je v prvem, drugem in tretjem stavku?

Najbræ sem polnopomenski, saj sem poln potnikov.

Primerjaj sestavo predmeta v drugem in tretjem stavku. Iz koliko besed je predmet v obeh stavkih? Iz katere besede poleg besede avtobus je predmet v drugem stavku? Iz katere besede poleg besede avtobus je predmet v tretjem stavku?

Tvori pravilne trditve. Beseda avtobus je / ni polnopomenska. Beseda mestni je / ni polnopomenska. Beseda na je / ni polnopomenska.

Utemelji svoje reπitve.

23


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 24

Poveæi. Predmet iz drugega stavka Predmet iz tretjega stavka

ni iz dveh polnopomenskih besed. je iz dveh polnopomenskih besed.

StavËni Ëleni, ki so iz veË besed, so dveh vrst: eni so samo iz polnopomenskih besed (npr. mestni avtobus ), drugi pa niso samo iz polnopomenskih besed (npr. na avtobus ).

4. Prepiπi stavke in podËrtaj stavËne Ëlene. Jutri se bomo vrnili domov. V soboto se bomo vrnili domov. Naslednjo soboto se bomo vrnili domov.

Kateri stavËni Ëleni so v vseh treh stavkih? Iz vseh treh stavkov izpiπi prislovno doloËilo Ëasa. Katero prislovno doloËilo Ëasa je iz ene besede? Katero prislovno doloËilo Ëasa je samo iz polnopomenskih besed? Katero prislovno doloËilo Ëasa ni samo iz polnopomenskih besed? Poveæi. StavËni Ëleni iz ene polnopomenske besede so StavËni Ëleni iz veË polnopomenskih besed so

zloæeni. goli.

Ali je prislovno doloËilo Ëasa v prvem stavku golo ali zloæeno? Kaj pa v drugem stavku? In v tretjem? Utemelji odgovore. StavËni Ëleni so iz ene polnopomenske besede ali iz veË polnopomenskih besed. Tisti iz ene polnopomenske besede so goli; goli tisti iz veË polnopomenskih besed pa so zloæeni. zloæeni

5. Prepiπi stavke in podËrtaj stavËne Ëlene. Druæina je æivela v Ljubljani. Starπi in otroci so æiveli v Ljubljani. Obrtniπka druæina je æivela v Ljubljani.

Kaj imajo enako vsi trije stavki? a) ©tevilo stavËnih Ëlenov. b) Vrste stavËnih Ëlenov. c) Sestavo osebka. Ë) Sestavo prislovnega doloËila kraja.

Kako se imenujeπ, goli osebek?

Primerjaj sestavo vseh treh osebkov. Ali so vsi iz ene polnopomenske besede? Kateri osebek je goli? Katere vrste pa sta osebka v drugem in tretjem stavku? Oglej si prvi zloæeni osebek. Koliko polnopomenskih besed je v njem? S Ëim sta povezani? Ali lahko zamenjaπ njuno zaporedje? Ali sta torej enakovredni? Oglej si πe drugi zloæeni osebek. Koliko polnopomenskih besed je v njem? Ali ju povezuje beseda in? Ali lahko zamenjaπ njuno zaporedje? Ali sta torej enakovredni? 24


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 25

Zloæeni stavËni Ëlen je iz veË polnopomenskih besed; te so med seboj enakovredne (npr. starπi in otroci) ali neenakovredne (npr. obrtniπka druæina). StavËni Ëlen iz enakovrednih polnopomenskih besed je zloæen priredno; priredno stavËni Ëlen iz neenakovrednih polnopomenskih besed pa je zloæen podredno. podredno

6. Prepiπi stavek in podËrtaj stavËne Ëlene. Obiskovalci si ogledujejo njene slike.

Prepiπi zloæeni stavËni Ëlen. Iz koliko polnopomenskih besed sestoji prepisani stavËni Ëlen? Ali sta prepisani besedi enakovredni? Ali je prepisani stavËni Ëlen zloæen priredno ali podredno? Katero polnopomensko besedo iz tega stavËnega Ëlena lahko izpustimo?

Ni vseeno, katero jedrce vzamemo za orehovo potico.

a) Nobene. b) Obe. c) Slike. Ë) Njene.

Zakaj jo lahko izpustimo? Katere pa ne smemo izpustiti? Zakaj ne? Katera beseda je torej glavna/obvezna? Poveæi. Tisti del podredno zloæenega stavËnega Ëlena, ki je obvezen, Tisti del podredno zloæenega stavËnega Ëlena, ki ni obvezen,

imenujemo prilastek. imenujemo jedro.

Podredno zloæeni stavËni Ëlen sestoji iz dveh delov: iz jedra (ki je glavni/obvezni del in ga zato ne smemo izpustiti) in iz prilastka ali doloËila (ki je stranski/neobvezni del in ga zato lahko izpustimo).

7. Prepiπi stavka in podËrtaj stavËne Ëlene. Gostje so naroËili jabolËni sok. Gostje so naroËili sok iz jabolk.

Prepiπi podredno zloæena stavËna Ëlena. V prvem podredno zloæenem stavËnem Ëlenu obkroæi jedro. Kje stoji prilastek — desno ali levo od jedra? V drugem podredno zloæenem stavËnem Ëlenu obkroæi jedro. Kje stoji prilastek — levo ali desno od jedra? Prilastek v obeh prepisanih stavkih zaznamuj s pikicami pod Ërtami za predmet. Podredno zloæeni stavËni Ëlen sestoji iz jedra in prilastka. Prilastek lahko stoji levo ali desno od jedra; zato loËimo dve vrsti prilastkov: levega (npr. jabolËni sok) in desnega (npr. sok iz jabolk).

25


UCBENIK 11

2/26/07

12:26 PM

Page 26

8. Nadaljuj po zgledu. Rad imam sok iz jagod. Rad imam jagodni sok. Kupili so voziËek za invalida. Vrni mi Dnevnik od danes. Imajo Ëoln iz plastike. Najboljπi je sladoled iz Ëokolade.

9. Preveri, ali je naslednji miselni vzorec pravilen. SESTAVA STAV»NEGA »LENA

iz ene polnopomenske besede

iz veË polnopomenskih besed

goli stavËni Ëlen

zloæeni stavËni Ëlen

iz enakovrednih besed

iz neenakovrednih besed

priredno zloæeni stavËni Ëlen

podredno zloæeni stavËni Ëlen

iz jedra in prilastka

26


http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612097028