planinskem domu, se posladkamo z jabolčnim zavitkom in smo hvaležni oskrbnici, ki ji ni težko dom odpreti samo za našo skupino. V dolino se vračamo spet po soncu in gotovo smo dobili vsaj malo barve. Pri tem pa ugotavljamo, da se nas že krepko prijemlje pomladanska utrujenost. Kljub temu se potrudimo in ob kmečki pojedini pri Močivniku Franciju zaželimo vse dobro za rojstni dan.
DVA PRAZNIKA – 8. 3. 2010
Visoko v hribih je še veliko snega, na Primorskem piha burja: najbolj varno bo ostati kje blizu doma. S kombijem se zapeljemo na Telče, potem pa jo mahnemo proti Bojniku. Mraz kar stiska, a s hitro hojo se ogrejemo. Pri Kraljevih v zidanici pa še dodatno s kuhanim vinom in čajem. Levo vinogradi, desno vinogradi, vmes pa tudi. Tone nas popelje po krožni poti med njimi in zidanicami: Otavnik, posamezne hiše, ki spadajo pod Klenovik, prav po meji z občino Škocjan se smukamo. V dolino, potem pa spet v hrib na Bojnik. Strokovno bolj podkovani preverjajo, kako so obrezane trte, vsi skupaj pa opazujemo, kako se parcele vklapljajo v pokrajino. Pojedina, ki sledi pri Slavici in Tonetu, je v stilu dveh praznikov - dneva žena in dneva mučenikov. Ne manjkajo niti rožice, voščilnice, čestitke... Spet en bogat dan!
POLHOGRAJSKI DOLOMITI – 15. 3. 2010 Zjutraj se razvije dolga debata o cilju današnjega pohoda: Primorska ali Polhograjski Dolomiti. Zmagajo slednji, zato morajo nekateri po dereze, ki so ostale doma. Okrog Ljubljane doživimo značilno jutranjo gnečo, proti Brezovici pa je že bolje. Tu zapustimo avtocesto in se skozi Dobrovo zapeljemo proti Polhovem Gradcu. V Gabrju "prisilimo" snažilko in kuharja, da nam odprejo gostišče pred odpiralnim časom in si privoščimo prve osvežitve. Potem pa naprej do Topola pri Medvodah, ki ga nekateri bolje poznajo kot Sveto Katarino.
Tu in tam so zaplate snega, drugače pa je okolje že kar pomladno. Uro in četrt hoda obljubljajo smerokazi do Grmade in korajžno se odpravimo po široki poti. Vse več je leda in snega, zato nam dereze pridejo na tem severnem odseku še kako prav. Sicer pa pot ni strma in, ko se obrne na južno stran, tudi ledu ni več. Topli sončni žarki nas pozdravljajo, resa se že pripravlja k cvetenju, spremlja pa nas tudi živahno petje ptic. Na jug se odpirajo široki razgledi, na sever med drevjem kukajo snežni vrhovi. Zadnji del poti na Grmado pa daje že kar okus visokogorja, spet nam na ledenih delih pridejo prav dereze. Na 898 metrov visokem vrhu na nas čakajo gostoljubne klopce in krasen razgled: Triglav, Karavanke, Kamniške Alpe, Krim, 5