Ferski otoki in Islandija 2013

Za motiv fotografiranja pa si najdemo ptice, ovce, pa tudi debele redi trave, ki je na otokih res gosta. Domačinka nam pojasni, da je v bistvu pregosta in veliko je vmes rjave, nekvalitetne.

Nas pa pot vodi naprej na sever v vasico TJØRNUVIK s 70 prebivalci, ki je najbolj severna vas na tem otoku. Danes se vse okrog nje blešči od vode, ki teče po pobočjih nad vasjo. Veliko je še lesenih hiš in streh s travno rušo, ob njih so grede krompirja, obala pa se ponaša z drobnim peskom. V 17. in 19. stoletju so jo uničile skale, nasipi in kamniti zidovi jo zdaj varujejo pred njimi. Med stogi sena in parkirnim prostorom s straniščem so odkrili 12 grobov iz čas Vikingov (10. – 11. stoletje). Dvakrat na leto organizirajo vzpon na 134 metrov prostostoječo visoko skalo Stakkurin, s celine se nanjo prepelješ v škatli na vrveh. Tako namreč na pašnike transportirajo ovce. V morju ob otoku Eysturoy vidimo dva skalna sklada, Risin in Kellingin, visoka 73 in 75 metrov, z druge strani. To naj bi bila velikana, ki sta hotela Ferske otoke zvleči v Islandijo. Zamudila sta se zaradi prepira in ob sončnem vzhodu okamenela.

Ko se vračamo, nam pogled pritegne osmerokotna cerkev iz leta 1856 v vasi HALDARSVIK, ki ima 173 ljudi. Vidimo jo samo od zunaj, zanimiv naj bi bil oltar, kjer so pri zadnji večerji zbrani obrazi sodobnih prebivalcev Ferskih otokov v vlogi apostolov.

Smo že nad KVIKIKOM z ostanki vikinške kulture iz 10. in 11. stoletja: hiše, kravjega hleva, orodja. Tu je bil leta 1855 napravljen pomemben korak, da bi ferščina postala uradni jezik v cerkvi. Mladi duhovnik Venceslaus Ulricus Hammerschaimb (1819 – 1909, rojen na Vágarju, zbiral balade in ljudske pripovedke) je svojo silvestrsko pridigo povedal v ferščini, ne v danščini. Verniki so bili šokirani, ferščina se jim ni zdela vredna Gospodove besede in duhovnik poskusa ni ponovil. Uradna verzija biblije v tem jeziku je bila izdana šele 1961.

Daljši postanek je namenjen VESTMANNI - največji vasi na severozahodu otoka Streymoy s 1200 prebivalci (2006). Za njo je značilno ribištvo (v začetku 19. stoletja so potegnili jekleno mrežo in tako zaprli kite v zaliv), gojenje in predelava rib. Tri hidroelektrarne imajo, voda priteče po ceveh od štirih zajezitev v dolini visoko nad vasjo. Tu naj bi se naselili irski menihi pred letom 1000. V času Vikingov ima zaradi obrnjenosti proti jugu pomembno vlogo v kmetijstvu, ribištvo se razvije kasneje. Predvsem je to izhodišče za ogled 600 metrov visokih klifov z jamami in na tisoče pticami Vestmannabjørgini. Na policah s travo in mahom gnezdijo, na vrhu klifov pa se mirno pasejo ovce.

Ker je lepo vreme, imajo v agenciji veliko gnečo, vendar tudi brez rezervacije uspemo dobiti vožnjo za ogled. Dve uri imamo časa za počitek in raziskovanje kraja. Ladjo vozi 80-letni mladenič, ki dobro 11