Issuu on Google+

LETNIK 20 - ŠT ŠT.. 237 - APRIL 2013 - 5,00 €

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VASE ZIVLJENJE ISSN 1318-1777 v

v

Konoplja osvaja Slovenijo Zatajevana zemljovida Jezusovi kri‘i na nebu Komet prihaja Rastlina, ki obeta odprtje tiso~ev delovnih mest

Misteriji prvi objavljamo Kozlerjeva Zemljovida slovenske de‘ele in pokrajin iz let 1853 in 1864

Astrolo{ka raziskava o klju~nih datumih Jezusovega ‘ivljenja

Kaj se bo dogajalo na na{em nebu v aprilu

~ka lje. e r v op e j n a o n k e lo` edilne i r P nj e m e s


ARA ZALO@BA – Spletna knjigarna www.misteriji.si

✁ MAGIC LIFE ZA PRVO POMO^ Simbol Magic life koncentrira energijo iz okolja, zato je je v njegovem neposrednem okolju ve~. Polo‘en pod kozarec s pija~o lahko spremeni njen okus, polo‘en pod vazo lahko podalj{a ‘ivljenje ro‘, pod cvetli~njakom deluje na bujnej{o rast, prilepljen na obolelo mesto lahko zmanj{a bole~ino ...

N ZDRAVILNI U^INKI KOLOIDNEGA SREBRA Najnovej{a spoznanja o koloidnem srebru, za katerega se odlo~a vse ve~ ljudi pri zdravljenju infekcijskih bolezni brez stranskih u~inkov. Za razliko od obi~ajnih zdravil onemogo~a ve~ kot sto povzro~iteljev bolezni, bakterij, virusov in gliv.

O

V

O

KONOPLJINA KUHARICA Konopljina kuharica s Feliksove doma~ije vsebuje deset presnih in deset kuhanih jedi s semeni jedilne industrijske konoplje. Konopljina semena so po sestavi skoraj popolna hrana, uporabljamo pa jih tudi za ~i{~enje telesa. 11,90 €

14,90 €

N

O

V

O

RESNICE IN LA@I O HRANI

ZELENO KMETOVANJE

Miti, zmote in la‘i o zdravi prehrani so pripeljale do stanja, v katerem eni kujejo dobi~ek, drugi pa pla~ajo s svojim zdravjem. A na{a optimalna hrana je {e vedno tista, na katero smo prilagojeni s svojim »paleolitskim« telesom.

Priro~nik za uspe{no ekolo{ko kmetijo ali vrt dokazuje, da z zadovoljevanjem na{ih potreb po zavetju, hrani, kurjavi, vodi in sredstvih za pre‘ivetje neposredno z zemlje, ob minimalni uporabi fosilnih goriv, tudi u~inkovito re{ujemo ‘go~e probleme, ki mu~ijo na{ planet.

19,90 €

29,90 €

OPTIMALNO MI[LJENJE

VODIKOV PEROKSID ZA VSAK DAN

KAJ PA, ^E JE KRIV VITAMIN B12?

PERMAKULTURNI VRT

Peta knjiga iz zbirke Abraham pojasnjuje, kako bolj premi{ljeno ustvarjati odnose, kakr{ne si najbolje `elite – na podlagi vodila, da je temelj `ivljenja svoboda, posledica `ivljenja rast, cilj `ivljenja pa radost.

Knjiga nas nau~i, da moramo pozitivno mi{ljenje prizemljiti, udejanjiti. Na mnogih primerih poka‘e, kako lahko optimiramo svoje mi{ljenje, da postanemo optimalno produktivna in mo~na oseba na vsakem podro~ju svojega ‘ivljenja.

Knjiga opi{e terapevtsko uporabo cenenega, a za zdravje najbolj dragocenega vodikovega peroksida – za nego telesa, pri raznih obolenjih, v gospodinjstvu, za `ivali in rastline. Peroksid u~inkuje celostno, ker spodbuja samozdravljenje telesa.

Medicinska sestra in zdravnik razkrivata {kandal v zdravstvu: zdravniki pri tiso~ih bolnikih ne prepoznajo pomanjkanja vitamina B12, posledica pa je epidemija {tevilnih obolenj. Knjiga poskrbi, da se med pacienti z napa~no diagnozo ne znajdete tudi vi.

Tudi najmanj{o zaplato zemlje lahko spremenite v krasen in rodoviten vrt, ~e delate v so‘itju z naravo. Ta navdihujo~ priro~nik vam bo v pomo~, ~e si ‘elite le nekaj izbolj{av v svojem vrtu ali pa ho~ete postati samozadostni.

22,90 €

19,90 €

14,90 €

29,90 €

19,90 €

ZAKON PRIVLA^NOSTI

VRTINEC

Vse stvari, za`elene in neza`elene, v na{e `ivljenje privla~i najmo~nej{i zakon v vesolju – zakon privla~nosti. Svetovna uspe{nica vsebuje tudi prakti~ne nasvete, na podlagi katerih lahko za`ivimo `ivljenje, kakor se nam zdi najbolj{e. 22,90 €

Popusti 10 % popusta imajo naro~niki na revijo Misteriji na vse izdelke, ki so naprodaj prek revije ali spletne trgovine.

15 % popusta imajo naro~niki na revijo Misteriji na vse knjige, ki jih je izdala ARA zalo`ba.

10 % popusta imajo vsi kupci knjig, ki jih je izdala ARA zalo`ba, ~e kupujejo knjige na www.misteriji.si in so ~lani knji`nega kluba Misteriji.

40 % popusta imajo vsi kupci na vse knjige z manj{o »lepotno« napako.

OSUPLJIVA MO^ ^USTEV Tretja knjiga iz serije Abraham nam govori, da smo vibracijska bitja in da imamo {esti ~ut. Ilustrira nam ogromno mo~ na{ih ~ustev in ponuja odgovore na ve~ino vpra{anj in te‘av, ki se porajajo slehernemu med nami.

DENAR IN ZAKON PRIVLA^NOSTI Avtorja sta pripravila to knjigo zato, da bi se nau~ili v svoje ‘ivljenje privla~iti bogastvo, zdravje in sre~o. Med branjem se bo va{e razmi{ljanje spremenilo in dobili boste mo~, da naredite spremembo.

22,90 €

22,90 €

PROSITE, DANO VAM JE

SAMOHIPNOZA

V knjigi iz serije Abraham je nekaj najmo~nej{ih u~enj, do katerih lahko danes pridete. Njena energija vam pomaga povezati se z Izvorno Energijo, da lahko pritegnete bogastvo Vesolja ter dobite dostop do bo‘anskega vodstva.

Samohipnoza je ena najpreprostej{ih, a naju~inkovitej{ih metod za doseganje sprememb v ‘ivljenju. Pomaga nam opustiti kajenje, zmanj{ati stres, izgubiti odve~no te‘o, pritegniti ustreznega partnerja, utrditi mo~ volje in ustvariti uspeh …

Trda vezava 32,90 € bro{irano 22,90 €

21,90 €

Kako naro~imo knjige, kozarce ... Izbrano naro~imo po telefonu (med 8. in 15. uro): 01/549 17 92 ali 051/307 777, faksu: 01/230 16 27; siol.com ali na spletni strani www.misteriji.si e-po{ti: aratrgovina aratrgovina@siol.com www.misteriji.si.


LETNIK 20 - [T. 237

april 2013

23

11

Zakaj jemo konopljo? Doma je ‘e mogo~e kupiti konopljino seme, moko in olje, pa tudi kruh in pi{kote

Konoplja osvaja Slovenijo Rastlina, ki obeta odprtje tiso~ev delovnih mest

43

26

Samo {e to obleko nosim

Jezusovi kri‘i na nebu

Ne obleka, ~lovek naredi ~loveka

Astrolo{ka raziskava o klju~nih datumih Jezusovega ‘ivljenja

28

45

Zatajevana zemljovida Misteriji prvi objavljamo Kozlerjeva Zemljovida slovenske de‘ele in pokrajin iz let 1853 in 1864

Na{ jezik je naraven Slovensko besedi{~e in njegova sporo~ila (2)

31

48

Homeopatija za rastline

Pri~akujemo komet

Slovensko zeli{~arskoalkimisti~no znanje in modrost pri varstvu in negi rastlin brez kemije

35

[ola permakulture Bi se prehranjevali s svojega vrta, ~eprav ‘ivite v mestu?

Kaj se bo dogajalo na na{em nebu v aprilu Zanimivosti ................................................................................................................... 6 U~inki GSO se razgaljajo .............................................................................. 33 Vseprisotni silicij ................................................................................................. 37 Park misterijev ........................................................................................................ 39 Kalup, ki o`ivlja telo .......................................................................................... 41 Nenavadna do`ivetja ........................................................................................ 49 Nove knjige ................................................................................................................ 50 Horoskop za april 2013 ................................................................................... 51 Nagradna kri`anka (218) ................................................................................ 54

-

APRIL

13 -

Misteriji 3


Ilustrirana mese~na revija na robu medicine in drugih znanosti

Misteriji www.misteriji.si Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, Cigaletova 5, 1000 Ljubljana Tel.: 01/434 73 10, fax: 01/230 16 27

misteriji@misteriji.si Izdaja: ARA zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec

joze@misteriji.si Redaktor: Andrej Kikelj

BRALCEV

TESLIGEN

V februarski {tevilki na strani 5 bralka spra{uje, kje je mo‘no dobiti 35-odstotni Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar vodikov peroksid, ki je priluka@misteriji.si meren za u‘ivanje. OdgoTajni{tvo, naro~nine in oglasno vorili ste, da vodikov petr`enje: Ur{a Stranjak roksid ‘ivilske kakovosti izdelujejo v Belinki, a da ga Tel.: 01/231 93 60; 031/662 092 ni mogo~e dobiti v maloursa@misteriji.si prodaji. Navedli ste tudi, Prodaja po po{ti: da je mo‘no vodikov peTel.: 01/549 17 92; 051/307 777 roksid prehranske ~istosti dobiti v celov{ki lekarni aratrgovina@siol.com Bären Apotheke. Sama sem Tisk: preverila obe navedbi, a Tiskarna Schwarz d.o.o., Ljubljana dobila sem popolnoma druNaklada: 7000 izvodov ga~ne informacije. Pisala sem na Belinko, kjer so mi Distribucija: odgovorili, da pri njih proDelo prodaja d. d., Ljubljana izvajajo samo vodikov peV tej {tevilki Misterijev so sodelovali: roksid za proizvodne naJo‘e Vetrovec, Aleksej Metelko, Tatjana mene, imenuje se Belox 30, in ga prodajajo v Mavrici, Svete, Taja Vetrovec, Andrej [i{ko, ne proizvajajo pa tudi voDimitrij Kebe, Amedeja Li~en, Aj{a dikovega peroksida preKranjc, Igor Fabjan, Zoran @eleznikar, hranske ~istosti. Pisala sem Stane Pade‘nik, Peter Amalietti, tudi v lekarno Bären Apotheke, a so mi tudi iz te leLudvik Jev{enak karne odpisali, da ne smejo Naslovnica foto Tatjana Svete prodajati 35-odstotnega voCena izvoda v maloprodaji 5,00 €. Proda- dikovega peroksida, ker ja v kolporta`i: Delo-Prodaja, Dunajska 5, naj ne bi bil namenjen za

4 - APRIL 13 -

Izmed novih naro~nikov na revijo Misteriji bomo tudi ta mesec iz‘rebali sre~ne‘a, ki bo dobil za nagrado Vodek, informirano plo{~ico, ki iz vode v plastenki naredi izvirsko vodo. Prej{nji mesec je nagrada pripadla Janji Hozjan iz Ljubljane.

PUJSEK ZA SRE^O VSAK novi naro~nik prejme po po{ti pujska za sre~o. Lucky, kot je ime pujsku, je ro~no delo s certifikatom Art&Craft Slovenija in je narejen v studiu K8 dizajn.

VODIKOV PEROKSID

andrej@misteriji.si

Ljubljana. Naro~nina se pla~uje letno (51,00 €, 15 % popusta) ali dvakrat letno (27,00 €, 10 % popusta). Poslovni ra~un: 02083-0011412222

NAGRADE ZA NOVE NARO^NIKE

Kje bi lahko izvedel {e kaj ve~ o uporabi Tesligena, kot je mogo~e najti na spletnih straneh in v va{i reviji? Marko, Kamnik Ve~ o Teslovem generatorju lahko iz prve roke izveste iz spletnega videa, v katerem o njegovi prakti~ni uporabi govori beograjski in‘enir ^edomir Mraz. Za ogled videa pojdite na YouTube in v njihov iskalnik vtipkajte »Kaj je TeslaGen«.

30 20:15

31

1

2

u‘ivanje, saj gre za zelo jedko substanco. Menim, da bi pred objavo tak{nih podatkov morali le-te preveriti, saj so, vsaj v tem primeru, popolnoma napa~ni. Vesna Malgaj Hvala za podatke. No, v omenjeni celov{ki lekarni smo vodikov peroksid, ki ga polni dunajska lekarna (0043 1 40104 1700), sami kupili pred dvema mesecema. Ko smo jih nedavno obiskali zaradi va{ega pisma, se je izkazalo, da so se med tem spremenili pogoji prodaje in ga resni~no ni ve~ mogo~e kupiti. Lahko pa si vodikov

peroksid naro~ite prek spleta iz Anglije. Ena izmed spletnih trgovin, ki navaja, da ga po{ilja tudi v Slovenijo, je www. wholisticresearch.com – v njihov iskalnik vtipkajte H2O2 in lahko boste naro~ili 35odstotni vodikov peroksid prehranske ~istosti v pollitrski plastenki skupaj s po{tnino za slabih 30 evrov. Kako ga uporabljamo, smo v Misterijih ‘e pisali, natan~na navodila so v knji‘ici »Vodikov peroksid za vsak dan«.

MUMIE Pozdravljeni, Mumie, ki

ZDRAVLJENJA S SPIRITUALNIMI BITJI Medij Marinka Mikelj vsak mesec vodi zdravljenja s pomo~jo spiritualnih bitij. Zdravljenja so brezpla~na, pri~akovan je le prispevek za najem dvorane. Zdravljenja so ta mesec: v Novem mestu v 1. nadstropju TU[ centra 11. aprila ob 17. uri; v Naklem v Vita centru nad trgovino 10. in 24. aprila ob 19. uri; ter v Sevnici ob Savi v knji‘nici 12. aprila ob 17. uri. Informacije: 041/774 312; marinka.mikelj@gmail.com 3 06:37

4

5

6 18:36

7

8

9

10 11:35

11

Foto arhiv Misteriji

P ISMA

12


P ISMA

M ISTERIJI, C IGALETOVA 5, 1000 L JUBLJANA; misteriji@misteriji.si

NAGRADA ZA ZVESTEGA NARO^NIKA Za zvestobo reviji Misteriji je ‘reb tokrat naklonil umetni{ko miniaturo Nadi Zupan~i~ iz Kranja. Tudi v naslednjem mesecu bomo izmed na{ih zvestih naro~nikov iz‘rebali enega, ki bo prejel miniaturno sliko, original v tempera tehniki slikarja Vlada Pare‘nika iz Mozirja. Slika, ki jo bo prejel nagrajeni zvesti naro~nik na Misterije.

sem ga kupila pri vas, res pomaga. Moj sin od takrat, ko je pojedel eno terapijo, ni bil ve~ bolan, pred tem pa je bil stalno. Danes sem tudi jaz kupila te tablete. Zanima pa me, ~e lahko to u‘ivajo tudi otroci pri treh letih? Alenka Za otroke treh let je primernej{i Mumimel; ‘li~ko me{anice medu in mumie raztopite v ~aju, soku, mleku.

»ZDRAVLJENJE« SU[I DREVESA? ^e se da v umu prepri~ati, da se po~utim dobro in se bom po~util dobro, naj farmacija in medicina pospravita kov~ke. Potem tudi »zdravljenja Zemlje in ~loveka« z litopunkturami ni treba. ^emu delati stro{ke ob~ini in posegati v okolje, ~e boste dosegli zadosten u~inek z vplivanjem preko razuma? Potem so vse skrbi glede rezultatov merjenj odve~. Kakr{ne rezultate je pokazalo merjenje v Sevnici, pa~ je. Tudi ~e je kdo ob tem sebe in druge glasno prepri~eval, da se po~uti dobro. Kamera »ne pozna« pri~akovanj in stali{~, niti namenov merjenja. Za prispodobo: Ali je pi13

14 11:29

15

16

17

jan~ek manj pijan, ~e prepri~uje sebe in druge, da ni, alkotest pa poka‘e svoje? ^e se v pijanosti po~uti dobro, se dolgoro~no v svojo in {kodo drugih. Res, aparat ne dopoveduje ali ugotavlja, kako naj ~utite (to plat do‘ivljanja energijskih u~inkov kod imajo testiranci mo‘nost izraziti v anketi). Kamera le zabele‘i energijsko delovanje in vas statisti~no uvrsti v dolo~ene parametre. ^e kamni delujejo na energijski ravni, jih je treba na tej ravni izmeriti. Zakaj se zagovorniki teh litopunktur vedno spretno izogibajo ali pa nerodno zapletajo ob komentiranju izmerjenih rezultatov vpliva kozmogramov na ~loveka, okolje in vodo? In

ignorirajo, da je kratena svobodna volja ljudi, ki si tega prisilnega energijskega zdravljenja ne ‘elijo. Malikovalski odnos do teh litopunktur pove: »Meni je trenutno ob kamnih dobro. Briga me, kako se ti ob tem po~uti{.« Tu se ka‘e sprevr‘enost egoizma pod krinko »ljubezni in sr~ne kulture«. ^e tak odnos primerjam z odnosom do okolja, ko bodo zanamci pla~evali lagodnost na{ega na~ina ‘ivljenja, komentar ni potreben. Narava pa zanesljivo izstavi ra~un. Nezaupanje ~loveka v samoobnovitvene in samoohranitvene sposobnosti narave se ka‘e tudi s postavljanjem teh duhovno-energijsko kodiranih kozmogramskih litopunktur. G. Vojko se spotika tudi ob na~in izvajanja meritev, ker da kamni delujejo {ir{e in konstantno. Dr‘i – ujeti smo v mre‘o kodiranja. Zakaj torej sprehodi do kamnov? Ker se u~inki z bli‘ino krepijo. Tako kot TV signal. Kak{na merjenja predlagate? Slepo zaupanje in vero v umetnikove besede ter obljube energijskega (o)zdravljenja? Gaussova krivulja ni pravilo. V~asih krivuljo potegne v eno ali drugo

BRALCEV

stran. Sre~ni rezultati, kadar potegne v desno za pozitivne u~inke! Ko komu rezultati niso v{e~ in jih ne prizna, to izra~unanega statisti~nega povpre~ja ne spremeni. ^e bi rezultati meritev pokazali za vas pri~akovan izid, jih tudi potem {e vedno ne bi priznali? Imam(o) pa pravico in dol‘nost opozoriti na dogajanja v okolju in v nas samih. Nih~e ne pritiska na g. Vojka, da sprejme obrazlo‘itve, ki mu niso v{e~. Naj verjame trditvam in dokazom (?) umetnika, da je dele‘en energijskega zdravljenja. Morda je bole~e, ko sokrajani podvomijo v »resnico«, da so zdaj energijsko bolj zdravi in da je energijsko okolje zdaj bolj{e kot prej. Toda – imajo tisti, ki jim kozmogramsko prisilno zdravljenje ne ustreza, pravico pri~akovati vsaj to, da se u~inkovanje obrne navznoter, v krog? Naj se po svoji volji hodijo ob litopunkture »napajat« tisti, ki jim to ustreza. Drevesom v Sevnici privo{~im, da se obrastejo, saj niso ni~ kriva. Pa ljudje, ~e so opazili to dogajanje in se slabo po~utijo, tudi niso krivi. »Zavod Sv. Anton? Mojca Murko«? Marija Murenc, Ljubljana

SEJEM ALTERSLO AlterSLO je sejemska prireditev za promoviranje zdravega na~ina ‘ivljenja, alternativne medicine, umetnosti, lepote in glasbe. Na naslednjem sejmu AlterSLO, ki bo 13. aprila od 10. do 20. ure v Kranju, vas ~aka bogat program predavanj, predstavitev in ustvarjalnih delavnic iz alternativnih praks in umetnosti, otro{ki in kulinari~ni koti~ek ter spremljajo~i dogodki v prijetnem vzdu{ju podobno ~ute~ih in misle~ih ljudi. Ve~ informacij na www.alkimija.blogspot.com ali 041/881 070 (Nata{a Benedej~i~). 18

14:31

19

20

21

22 11:04

23

24

25

26

27

28

29

21:57

30

04:27

-

APRIL

1

2 13:14

13 -

Misteriji 5


Z ANIMIVOSTI

Foto splet

ritanski znanstveniki so pri{li do izjemnega odkritja, kot pravijo, naj bi se ~ebele in cvetovi med seboj sporazumevali prek elektri~nih valovanj. Cvet oddaja elektri~no polje, ki ‘u‘elkam opra{evalcem signalizira prisotnost nektarja. Ko se ~ebela pribli‘a cvetu, se vidijo pelodna zrnca, ki ska~ejo na njo, {e preden se spusti na cvet. Do tega pride zato, ker ima ~ebela pozitiven, cvet pa negativen naboj, tako naelektren cvet sporo~a ~ebeli, da vsebuje nektar. Ko je sladka teko~ina porabljena, cvet ni ve~ naelektren in sporo~ilo ~ebeli je, naj poi{~e drug cvet. Kako ‘u‘elke sprejemajo signale, bodo {e posku{ali ugotoviti. D

NOVA OBLIKA @IVLJENJA

E

kipa ruskih znanstvenikov je med raziskovanjem najskrivnostnej{ega jezera na svetu na{la bakterijo, ki je druga~na od vseh do sedaj poznanih oblik ‘ivljenja. Na{li so jo na globini 3,5 kilometra jezera Vostok, najve~jega jezera na Antarktiki, na obmo~ju, ki je od zunanjega sveta odrezano ‘e ve~ milijonov let. To podledeni{ko jezero so odkrili leta 1996, po ve~desetletnem vrtanju v led. Sledijo dodatne analize bakterije, vendar po besedah ruskega genetika Sergeja Bulata, raziskovalca na in{titutu za nuklearno fiziko v Sankt Peterburgu, ni pri~akovati bistveno druga~nih rezultatov. Z vsako raziskavo je bolj jasno, da nam ima Vostok {e veliko za povedati. D

RAZGALJENI NA SPLETU

I

Foto splet

nformacijski brokerji so podjetja, ki upravljajo z informacijami, pridobljenimi na podlagi aktivnosti obiskovalcev na svetovnem spletu. Zelo o~itno je, da tovrstne dejavnosti mo~no ogro‘ajo na{o varnost na spletu, gre namre~ za podatke o na{em finan~nem stanju, zakonskem stanu, nose~nosti, avtomobilu in {e vrsti drugih. Do tovrstnih podatkov lahko pridejo ‘e prek spletne trgovine, v kateri nakupujete, za popularnimi »karticami ugodnosti« se namre~ skriva gora informacij, ki jih kupijo informacijski posredniki. ^e {e niste vedeli, se lahko kljub za{~iti osebnih podatkov ogromna koli~ina informacij o vas kupi in proda, in to brez va{e vednosti. Razpolagajo tudi z informacijami, kot so recimo va{a iskanja na spletu ali objave na dru‘benih omre‘jih. D

6 - APRIL 13 -

A

meri{ka agencija za hrano in zdravila FDA je podjetju Diamond Foods prepovedala prodajo orehov, bogatih z omega-3, ker so jim pripisali zdravilne u~inke s preventivno zdravstveno vlogo, ki laj{ajo bole~ine in zdravijo bolezni. Agencija zahteva, da orehe tudi registrirajo kot zdravilo, kar pa je drag in dolgotrajen postopek. Hitro se je pojavilo vpra{anje, ali zadaj stoji farmacevtski lobi, ki s prodorom naravnih zdravil izgublja svoj dobi~ek. Na Novi Zelandiji pa so prepovedali gojenje in prodajo hrane iz lastnega vrta, ki zajema hranljive snovi, naravna zdravila, semena, minerale in pija~e, vklju~no z vodo. Oblasti zahtevajo pridobitev ustreznih dovoljenj, sam postopek pa je dolgotrajen in drag, pa tudi ni nujno, da bo do odobritve sploh pri{lo. Zakon tudi dovoljuje oblastem, da pri preverjanju prostorov nosijo oro‘je in imajo spremstvo predstavnikov prehranske industrije. Interesi mo~nih prehranskih lobijev so se o~itno povzpeli prek vseh meja. D

Foto splet

B

REGISTRIRANJE IZDELKOV NARAVE?!

FENI^ANI PREHITELI KOLUMBA?

B

ritanski raziskovalec Philip Beale je zasejal seme dvoma v splo{no sprejeto mnenje, da je Ameriko odkril Kri{tof Kolumb. Pravi namre~, da so Kolumba pri odkritju prehiteli Feni~ani, ki naj bi stopili na kontinent pred pribli‘no dva tiso~ leti. Svoje trditve utemeljuje s tem, da so prej{nje civilizacije imele veliko ve~ znanja, kot si sploh predstavljamo, med drugim tudi znanje o navigaciji, astrologiji in materialih za gradnjo ladij. D

PODKUPOVANJE ZDRAVNIKOV

N

ovej{a {tudija, ki so jo opravili v ZDA, ka‘e na mo~ne interese farmacevtskega lobija, ki se ka‘e v podkupovanju zdravnikov. Na relaciji farmacija – zdravniki je farmacija v enem samem letu in v enem samem mestu porabila kar 84 milijonov dolarjev, od tega 19 milijonov za darila. V zameno pa so zdravniki predpisovali zdravila, med njimi tudi mo~ne antipsihotike za otroke. Raziskava je ugotovila, da je dvanajst zdravnikov iz Washingtona prejelo ve~ kot sto tiso~ dolarjev, vsak. D

Foto splet

^EBELE KOMUNICIRAJO S CVETOVI


Z ANIMIVOSTI

Saj ni res - K pa je!

EKOMANIJA

o smo v duhu (uzakonjene) ekologije celo fikuse u~ili misliti zeleno, postavili v vrsto vse potrebne smetarske zabojnike in se navadili, da pridno prebiramo odpadke, je ~as, da na oko ocenimo, koliko z vsem skupaj res pripomoremo k manj{i obremenitvi matere Narave. [tevilo vseh zabojnikov pred vsako ljivimi sli~icami bolnikov, znamke se hi{o se je potrojilo. Potrojile so se vo‘lo~ijo le v imenu. ^e bi jih res vodila nje komunalnih vozil, ki odpadke odle skrb za zdravje kadilcev, bi cigarete va‘ajo, saj jih odva‘ajo lo~eno. Koliko preprosto nehali prodajati ali pa bi jih ve~ nafte se porabi na ta ra~un, koliko tako visoko obdav~ili, da bi bile za se je pove~ala proizvodnja zabojnikov, povpre~ne‘a nedostopne, a to je drunalepk zanje in posledi~no koliko naga zgodba. stane {kodljivih zra~nih emisij, da sploh Tako bi lahko storili z vsemi artikli lahko za~nemo lo~eno zbirati odpadsplo{ne potro{nje, {amponi, pra{ki in ke? Imamo ekolo{ko takso in polna usta hrano. Trgovske police ne bi bile tako skrbi za okolje, eko predpono pri vsademokrati~no barvite, a bi v ospredje kem samostalniku, a nobene (splo{no kaj hitro pri{la kvaliteta izdelkov, da dostopne) {tudije, ki bi vse skupaj podne omenjamo ekolo{kih prednosti in krepila s konkretnimi {tevilkami, koliko prihrankov. Seveda so tak{ni predlogi smo s sedanjimi ukrepi dejansko uspe{ni v tr‘nem svetu ne le utopi~ni, temve~ v prizadevanjih, da okolje manj obretudi hereti~ni, bodo pa morda izziv bomenjujemo. do~i generaciji, ki bo prisiljena sprejemati bolj radikalne ukrepe od postavLO^EVALNA GONJA ljanja kant pred domove. Res je, da se je z lo~evalno gonjo DRU@BENO ve~ina prebudila in za~ela razmi{ljati, KORISTNO DELO da se nam lahko civilizacija s kupi smeti kmalu podela na glavo. Bika se zagraS slednjim pa smo hote ali nehote bi za roge in divjo produkcijo pri sami vsaj vklju~eni v dru‘beno koristno delo. proizvodnji, ~e ho~emo v tej borbi zmaV~asih so komunalne slu‘be, ki prav gati. ^e bi EU in posamezne ~lanice tako hlepijo za profitom, za lo~evanje mislile resno, bi zakonsko omejile neodpadkov pla~evale delavce, danes potrebno dvojno in trojno embaliranje, pa jim to delamo vsi. Brezpla~no in podprle ope{ano vra~anje steklovine in pod gro‘njo denarne kazni. subvencionirale prodajo blaga v rinfuzAmedeja nem stanju, a kaj, ko to ni v kapitalskem interesu, pove~ana proizvodnja kant pa zadovoljuje vsaj nekatere. ^e bi bile dr‘ave res po{tene – da so tak{ni politiki, ki nas zastopajo – bi {le {e dlje. Avstralci so poenotili vso cigaretno embala‘o in jo opremili z groz- Nagrada za najpotratnej{o embala‘o navadnega kemi~nika

D

Foto splet

KORISTI TEMNE ^OKOLADE • Ljudje, ki imajo radi sladko, so veliko bolj prijazni in so~utni, izkazalo pa se je tudi, da veliko raje pomagajo drugim kot ljudje, ki imajo raj{i grenka in za~injena ‘ivila. • Raziskovalci z Wheeling Jesuit University so opazili izbolj{an spomin, pozornost, reakcijski ~as in ve~jo zmo‘nost re{evanja problemov pri testirancih, ki so jedli ~okolado. • @enske, ki so tedensko pojedle dve vrstici ~okolade, so zmanj{ale mo‘nost sr~ne kapi za 20 odstotkov. • Teobromin v ~okoladi prepre~uje zobno gnilobo. • Serotonin v ~okoladi deluje kot naravni antidepresiv. • ^okolada stimulira proizvodnjo endorfina, ki nam daje ob~utek sre~e in zadovoljstva. • ^e pustimo ~okolado, da se po~asi raztopi v ustih, povzro~i enako mo‘gansko in sr~no aktivnost kot ~e bi se strastno poljubljali. • Antioksidanti v temni ~okoladi lahko zmanj{ajo mo‘nost obolenja za artritisom, astmo in infarktom. • Ve~ {tudij je pokazalo, da je poleg rde~ega vina, borovnic, ~esna in ~aja ~okolada eno izmed najbolj{ih ‘ivil, ki se borijo proti rakavim celicam. • Elitni kolesarji, ki so med treningom pili ~okoladno mleko, so imeli bolj{e rezultate vzdr‘ljivosti kot tisti, ki so pili obi~ajne {portne pija~e.

Med resni~nostjo in domi{ljijo

-

APRIL

13 -

Misteriji 7


Z ANIMIVOSTI

Misteriji v `ivo prakti~ne poti in vaje za doseganje harmonije, ravnovesja in zdravja

APRIL 2013 SANSKRT, sloven{~ina in prajezik – predavanje vodi Peter Amalietti, glasbenik, publicist, pisatelj. Sreda 3. aprila ob 18. uri.

ZA^ETNI TE^AJ RADIESTEZIJE – vodi Breda [u{tar, radiestezistka in reiki-karuna mojstrica. 5., 12. in 19. aprila od 18. do 21.00 ure.

[OLA PERMAKULTURE, celoletni program – vodi Jo‘ica Fabjan, strokovnjakinja za permakulturo. Tema 2. sre~anja – Podro~je 1: Na~rtovanje in izdelava gomilaste grede. Mo‘na je tudi udele‘ba na posameznih sre~anjih. Sobota 6. aprila od 9. do 17. ure v Predstrugah.

POSTAVITEV DRU@INE, ciklus malih sistemskih postavitev, vodi Nata{a ^ebulj, sistemska postavljalka (sistem »constellator«) po metodi Berta Hellingerja. Termini in vsebine posameznih delavnic: ^etrtek 9. aprila: Ponovna vzpostavitev energije ljubezni v dru‘ini, med star{i in otroci. ^etrtek 16. aprila: Ponovna vzpostavitev energije ljubezni v partnerstvu. ^etrtek 23. aprila: Ponovna vzpostavitev energije zdravja v dru‘ini. Sre~anja potekajo od 17. do 21. ure.

IZ ^LOVEKA ^LOVEK, ciklus predavanj v {estih delih – vodi Zoran @eleznikar, publicist, predavatelj in raziskovalec neznanega, avtor knjig Planet strahu in ^lovek je ve~. 3. predavanje v ponedeljek 8. aprila ob 18. uri: Osebnost ~loveka. Subtilna telesa. Zakon karme in dharme. Premagovanje karme, prepoznavanje temeljnih duhovnih zakonov. 4. predavanje v ponedeljek 22. aprila ob 18. uri: Transformacija energij, tantra, poslanstvo spolnosti, krepitev duhovnega bitja. Fenomen spanja in lucidne sanje. Astralna projekcija. ^UDE@NA MO^ DU[E, ciklus delavnic v treh delih – vodi Asja [irovnik, diplomirana hipnoterapevtka in strokovnjakinja za vodenje regresij po metodi svetovno znanega avtorja serije knjig Potovanje du{, Usoda du{ in Spomini iz onstranstva dr. Michaela Newtona. 3. del: Sorodne Du{e, Du{ni Plamen in sodelovanje Du{ na zemlji. Sreda in ~etrtek 10. in 11. aprila ob 18. uri. KONOPLJA ZA VSAK DAN, ciklus predavanj v {tirih delih – vodi Toma‘ Su{nik, strokovnjak za pridelavo in predelavo konoplje. 3. del: Konoplja in uporaba za zdravljenje, kanabinoidi, raziskave o pomembnosti, izdelava kanabinoidne smole, izdelki za nego ko‘e. Sreda 17. aprila od 18. do 20. ure.

8 - APRIL 13 -

NLP DIPLOMA (osebna in poslovna rast z nevrolingvisti~nim programiranjem) – vodi mag. Marija Turn{ek Mika~i}, NLP Trener, osebni in karierni coach. Petek 12. aprila (za~etek 1. sklopa). KELTSKI REIKI, energija dreves I. stopnja – delavnice in iniciacije vodi Zlatko Kri‘an, mojster u~itelj keltskega reikija, praktik keltskega {amanizma, kristaloterapevt, klini~ni hipnoterapevt. Sobota 20. aprila od 10,00 do 17,30 v Ljubljani. NEGA DIHA, pot sprostitve, samoozdravljenja in meditacije – delavnico vodi Peter Amalietti, glasbenik, publicist, pisatelj. Sreda 24. aprila ob 18. uri. Misteriji v ‘ivo potekajo v klubskih prostorih revije Misteriji na Zadobrov{ki 88 v Ljubljani. Ve~ informacij o posameznih dogodkih, cenik, popuste in na~in pla~ila najdete na spletni strani www.misteriji.si . Prijave: Ker je {tevilo udele‘encev na delavnicah in predavanjih omejeno, se predhodno prijavite. Prijavite se na www.misteriji.si v rubriki Misteriji v ‘ivo. Kotizacijo pla~ate ob prijavi oziroma najkasneje tri dni pred za~etkom predavanja ali delavnice. Kontakt: 041/677 089, taja@misteriji.si


Z ANIMIVOSTI

NENAVADNE LUKNJE NA HRVA[KEM

REKORDNA POTICA IN POTI^NICA

V

V

Dru{tvu pode‘elskih ‘ena Prebold so se odlo~ili, da se potegujejo za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov – s potico velikanko, ki so jo spekli na festivalu potic v Preboldu na cvetni petek in soboto. Prek Dru{tva keramikov in lon~arjev so na{li mojstra Bo{tjana Dobov{ka iz @alne pri Grosuplju, ki je s svojo ekipo izdelal poti~nico velikanko. Za izdelavo poti~nice s premerom 156 cm so porabili 65 kg doma~e gline, 3 kg ‘elezne ‘ice

Foto splet

Foto L. Z.

zadnjem ~asu so se v ve~ krajih na sosednjem Hrva{kem pojavile skrivnostne luknje. Gre za nenadne udore zemlje, ki se {e poglabljajo, iz njih pa naj bi bilo mo~ sli{ati razli~ne glasove in zvoke. Pri Drni{u je vnesla nemir med prebivalce luknja prepad, ki je globoka kar sto in dolga sedemdeset metrov. Neka luknja je terjala ‘ivljenje mladega mo{kega, v Lovranu pa je luknja vase potegnila ~loveka skupaj s klopjo, vendar se je uspel re{iti. Zadnja luknja, o kateri poro~ajo, je pri kraju Imotski, opazila pa jo je ‘enska, ki je ~uvala ovce. Luknja, ki je pogoltnila betonski steber, na katerega je bila pripeta ‘ica

za trtje in nekaj trt, je {iroka dva in pol metra, globoka pa meter in pol. Hrva{ki mediji poro~ajo, da je podro~je udorov kra{ko, vendar pa ~esa takega ne pomnijo. D

IGRA NARAVE Vabimo bralce, da nam po{iljajo nenavadne fotografije, ko se narava poigra in izoblikuje zanimive stvaritve. Avtorji objavljene fotografije bodo prejeli knji‘no nagrado. Fotografije z opisom po{ljite na: andrej@misteriji.si.

za vezanje, 5 kg prozorne in 4 kg zelene glazure, 220 kW elektri~ne energije in 230 delovnih ur. Za potico pa so porabili 9 kg moke, 60 jajc, 9 kg orehov in prav toliko medu ter 2,5 kg masla, kar je na koncu zadostovalo za okoli 330 zajetnih kosov potice, ki so jih podarili varovancem domov za starej{e v sose{~ini. D

UPOKOJENCA GRESTA NA MARS

A

meri{ki milijarder in prvi vesoljski turist v zgodovini Dennis Tito pravi, da bomo 5. januarja 2018 pri~a izstrelitvi dvo~lanske posadke proti Marsu – v projektu Inspiration Mars. Potovanje naj bi trajalo 501 dan in bo stalo dve milijardi evrov. Proti Marsu bo poletel starej{i par, ki naj bi bil ustreznej{i od mlaj{ih astronavtov zaradi dolgotrajne izpostavljenosti sevanju. ^e pride do najhuj{ega, bi se tako ‘rtvoval par, ki »nima ve~ kaj izgubiti«, lahko pa pripomore k vrhunskemu odkritju morebitnega novega ‘ivljenja, ki se skriva v vesolju. D

SKRIVNOSTNI BOSANSKI METEORIT

V novembru 2009 sem med hojo po gozdu zagledal korenino, ki zelo spominja na gozdnega {krata, ki po~iva med jesenskim listjem, okolico pa opazuje z enim priprtim o~esom. Slika je nastala blizu Ljutomera. Branko

kamnolomu Kostajnica v osrednji Bosni po~iva skrivnostna skala jaj~aste oblike, za katero velja prepri~anje, da gre pravzaprav za meteorit, ki je padel pred ve~ sto leti. Izkopali so jo pred nekaj leti, lastnik kamnoloma Dimitrije Tati} pa pripoveduje, da je legenda o padlem kamnu ‘iva ‘e ve~ generacij. Kot pravi Tati}, so v~asih verjeli, da je ta pribli‘no sedemtonski kamen padel z Lune. Stare babice so znale povedati, da se mu je bilo zaradi vro~ine nemogo~e pribli‘ati in da je udarni val ob njegovem padcu zru{il vse bli‘nje hi{e. D

-

APRIL

13 -

Misteriji 9

Foto splet

V


Z ANIMIVOSTI

DELFINI SO JI RE[ILI @IVLJENJE

A

Foto splet

vstralka Karyn Gitsham je kot vsako jutro sprehajala svoja psa v bli‘ini morja, ko je eden od njiju stekel za galebom. Ko je Karyn stekla za psom, da bi ga imela na o~eh, ji je spodrsnilo in padla je v vodo. Mo~nim valovom ni in ni mogla pobegniti in za~ela se je potapljati. Medtem ko se je borila za ‘ivljenje, je zagledala morsko plavut in bila je prepri~ana, da prihaja morski pes in da ji ne uide tragi~en konec. Toda ni bil morski pes, bila je jata delfinov, ki so jo kot po ~ude‘u re{ili iz objema valov, tako da so se postavili okoli nje in jo potisnili proti ve~ji skali. Re{ili so tudi njenega psa. Odslej bo oba psa na jutranjih sprehodih vodila na povodcih, pravi. D

SKRIVNOST MODRIH O^I

K

ot so pokazale raziskave, imamo vsi modrooki ljudje enega in istega prednika, ki je bil sploh prvi zemljan z modrimi o~mi. Le te so bile posledica genske mutacije in sicer naj bi se to dogodilo v obdobju {est do deset tiso~ let nazaj. Pred tem ni bilo modrih o~i, vsi ljudje so imeli rjave o~i. Tu velja potegniti zanimivo povezavo z Anunaki, bogovi sumerske civilizacije, o katerih izro~ilo pravi, da so pri{li z neba in ljudi o vsem pou~ili. Anunake opisujejo kot visoke, modrooke in plavolase. Maji svoje bogove opisujejo skoraj identi~no in tudi oni pravijo, da so jih med drugim nau~ili voditi koledar. D

SO PSI JASNOVIDNI?

O

Ilustracija splet

nenavadnih sposobnostih psov je bilo napisanega ‘e veliko. Dejstvo je, da zelo hitro napredujejo pri u~enju in da se lahko na svojega gospodarja tako nave‘ejo, da natan~no prepoznajo njegovo razpolo‘enje. Gre za neke vrste »{esti ~ut«, ki ga imajo na{i hi{ni ljubljen~ki. Rosie Barclay, pasja psihologinja, ki prou~uje vedenjska stanja psov, je ugotovila, da psi pravzaprav ‘ivijo v druga~nem svetu kot mi, ki zaznavamo dogajanja predvsem vizualno. Psi imajo izrazito dober sluh in vonj in prav zavoljo tega zaslutijo, za~utijo morebitne nevarnosti. Poznamo primere, ko pes recimo ni hotel na sprehod in je tako re{il lastniku ‘ivljenje, in podobno. Iz na{ih logov je recimo poznana zgodba o Titu, ki mu je njegov pes Luks re{il ‘ivljenje na Sutjeski. D

10 - APRIL 13 -

Zdravje DOBRE STRANI HOLESTEROLA Holesterol ne povzro~a te‘av s srcem, pravi Fred Kummerow, profesor na Univerzi v Illinoisu, ki se ‘e desetletja ukvarja z raziskovanjem zdravja srca in prehrane. Kummerow pravi, da je holesterol v na{i prehrani celo za‘elen in dober za nas. Izogibali naj bi se le nasi~enim ma{~obam, ki jih vna{amo v telo s hitro prehrano in raznimi prigrizki. Raziskava temelji na ljudeh, ki so bili operirani na srcu in pri katerih je bila ravno raven oksidirane ma{~obe vi{ja v primerjavi z ljudmi z zdravim kardiovaskularnim sistemom. [KROB LAHKO UNI^I PREDRAKAVE CELICE Odporni {krob, ki ga najdemo v grahu, fi‘olu, testeninskih solatah in zelenih bananah, uni~uje predrakave celice in zmanj{uje mo‘nost vnetja, ki lahko pospe{i raka na ~revesu (zaradi te vrste raka letno umre ve~ kot 600.000 ljudi). Raziskovalci z Univerze v Koloradu poudarjajo, da ima {krob zdravilen u~inek, ~e hrana, s katero ga vnesemo v telo, ne presega sobne temperature. Pomemben je torej pravilen vnos odpornega {kroba, pravi prof. Janine Higgins. Strokovnjaki tudi zatrjujejo, da zmanj{a nevarnost za nastanek raka na dojki. ^EBELJI STRUP UBIJA VIRUS HIV Nanodelci z melitinom, antibioti~no molekulo-toksinom v ~ebeljem strupu, uni~ujejo celice virusa HIV, tako da zdrave celice ostanejo nedotaknjene, trdijo raziskovalci Washingtonske univerze v St. Louisu. Melitin uni~i ovojnico virusa, brez katere le-ta ne more obstati. Gre za pomembno odkritje in mo‘nost za izdelavo vaginalnega gela, ki bi prepre~il oku‘bo oziroma {irjenje virusa HIV, pravi Joshua L. Hood. Raziskovalci ‘elijo tudi razviti intravenozno terapijo, ki bi virus popolnoma odstranila iz krvi. Ker melitin deluje na dvoplastne virusne membrane, pa ni omejen zgolj na uni~evanje celic virusa HIV, temve~ tudi drugih, vklju~no z virusom hepatitisa B in C. VITAMIN D ZMANJ[UJE SMRTNOST Nem{ka raziskava ESTHER je pokazala, da vi{ja raven vitamina D v krvi zmanj{uje smrtnost zaradi sr~no‘ilnih bolezni, raka, bolezni dihal ali katerega koli drugega vzroka. Gre za raziskavo skoraj tiso~ oseb, starih 50 do 74 let, ki so jih Ben Schöttker in kolegi iz nem{kega Centra za raziskave raka v Heidelbergu spremljali deset let. Preiskovanci, ki so imeli pomanjkljivo raven vitamina D v krvi, so bili izpostavljeni za 17 odstotkov vi{jemu tveganju smrti v primerjavi s tistimi, ki so imeli zadostno raven. Kar za 71 odstotkov vi{je tveganje smrti pa so imeli tisti, pri katerih je bila vsebnost vitamina D v krvi zelo nizka. Rezultat omenjene raziskave ve~ kot potrjuje pomembnost zagotavljanja primernih koli~in vitamina D telesu.


KONOPLJA

Rastlina, ki obeta odprtje tiso~ev delovnih mest

Konoplja osvaja Slovenijo K

Konoplja je bila neupravi~eno in na~rtno izgnana, ko jo je pred 70-imi leti nadomestila nafta.

Foto T. Svete

onoplja je rastlina, ki bi lahko o‘ivila slovensko pode‘elje. Takoj, letos. Lahko bi o‘ivila umirajo~e kmetije. Lahko bi pomagala odpreti na tiso~e delovnih mest. Takoj bi lahko o‘ivila lesno in tekstilno industrijo. In gradbeni{tvo. Je to v teh ~udnih ~asih res mogo~e? Za pogovor smo zaprosili ekolo{kega kmetovalca Dejana Rengea* iz Murske Sobote, ker utemeljuje, da je to mo‘no. Seveda je, po njegovem mnenju, treba za to {e marsikaj postoriti. Da ne bi zaradi za~etnih te‘av pri spravilu konoplje kmetje prehitro obupali. Tako kot v Avstriji, kjer je po velikem za~etnem navdu{enju nastalo zati{je. Trenutno je najve~ja te‘ava v slabi tehniki ‘etve. A mariborski izumitelj Zlatko Razbor{ek je po napotkih na{ega sogovornika iz Prekmurja ‘e naredil na~rt na kombajn za ‘etev konoplje. Dejan Rengeo je borec za ponovno uvedbo industrijske konoplje v na{ vsakdan. Konoplja je bila pred sedemdesetimi leti neupravi~eno in na~rtno izgnana s polj, tovarn in s kro‘nikov. Nadomestila jo je nafta. Prepri~an je, da ima proizvodnja konoplje izjemen razvojni potencial ne le za pomursko regijo, pa~ pa za vso Slovenijo. »Okrog konoplje se je tudi pri nas za~ela odvijati velika zgodba. Odpira se prostor tako za pridelovalce in predelovalce konoplje,

Dejan Rengeo s stebli svoje industrijske konoplje iz pozne ‘etve.

izdelovalce najrazli~nej{ih konopljinih izdelkov, kot tudi za uporabnike tiso~ev izdelkov iz nje. Zdaj smo v fazi, da jo v Sloveniji ~im ve~ posejemo, da za~nemo iz konoplje pridelovati hrano, izdelovati gradbeni material za hi{e, svoje platno, vrvi … Konoplja lahko obudi tudi slovensko tekstilno industrijo, ki je zdaj skoraj nimamo ve~, saj lahko iz nje sami izdelujemo blago za obla~ila,« meni Dejan Rengeo. In {e ponazori, da je kmetijstvo neko~, sto let nazaj, zaposlovalo ve~ino, to je devetdeset odstotkov prebivalstva, danes zaposluje manj{ino prebivalstva, le {e desetino. Neko~ je dajalo ve~ino surovin, danes surovine porablja. Neko~ je dajalo ve~ino energije, danes energijo porablja, onesna‘uje. Neko~ ni imelo nobenih subvencij, bilo je ekonomsko samozadostno in je vzdr‘evalo dr‘avo, danes pa zapravlja prora~un dru‘be.

V vre~ki, ki smo jo prilo‘ili reviji, so jedilna semena konoplje. Tak{na najve~ji oskrbovalec slovenskega trga s konopljinimi prehranskimi izdelki Hannah biz namenja za prodajo, pridelavo olja in predelavo v moko. Semena niso sterilizirana, torej so ‘iva. Pokusite jih pojesti kot zrnca, posujte z njimi pe~ena jajca, zame{ajte jih v zme{anko (smuti). Kak{no seme lahko vtaknete v zemljo h kaki ro‘i, ne smete (!) pa jih sejati, ~eprav v rastlini, ki zraste, ni toliko THC, omamne snovi, da bi tako delovala. In seveda, ne me~ite semen po parkih in nasadih. Pojejte jih in ~e vam bodo v{e~, naj postanejo vsakdanja hrana. Ve~ o tem na 23. strani revije.

-

APRIL

13 -

Misteriji 11


KONOPLJA

OSVAJA

S LOVENIJO

Koliko konoplje ste posadili lani in koliko je je bilo posejane v Sloveniji? Lani sem jo posejal na {estnajstih hektarjih, ve~inoma kot strni{~ni posevek. Pridelek je bil povpre~no tristo kilogramov semena na hektar. V Sloveniji pa je bilo lani vse skupaj posejanih sto hektarjev konoplje; kakih sto pridelovalcev je je posadilo po deset arov, nekaj po dvajset hektarjev. [tevilo ljudi, ki goji konopljo, je vsako leto ve~je. Predvidevamo, da jih bo letos {e dva- do trikrat ve~ kot lani. To je dobro, saj je povpra{evanje po konopljinih izdelkih ve~je od ponudbe.

Dejan Rengeo: Nikjer niso tako ma~ehovski do lastnih kmetov in nikjer niso tisti, ki o tem odlo~ajo, tako omejeni kot v Sloveniji.

a so jim to na Ministrstvu za zdravje odsvetovali, ~e{ da to ne bi bilo legalno. Po drugi strani pa se pri nas lahko pro-

dajajo vsi uvo‘eni konopljini izdelki, tudi konopljin kruh in pivo. Uvo‘eni izdelki so na slovenskih trgovskih policah legalni, slovenski pa nelegalni. Nikjer niso tako ma~ehovski do lastnih kmetov in nikjer niso tisti, ki o tem odlo~ajo, tako omejeni kot v Sloveniji. V tujini se lahko prodaja vse. S takim zgledom je Slovenija negativna posebnost v Evropi.

Foto arhiv Darja Kocjan A~ko

Ali se obeta kaj sprememb v zakonodaji? @al so na ministrstvu za zdravje zelo trdi, no~ejo omiliti zakona, zato so v praksi {e problemi. Denimo, @ito je hotelo pe~i in prodajati konopljin kruh,

Foto T. Svete

Katere prehranske izdelke je v Sloveniji dovoljeno prodajati? Olje in seme nista problem. Piva iz konoplje pa se ne sme prodajati, zato ga Pivovarna La{ko, ki ga izdeluje, izva‘a v tujino. Zakon si razlaga vsak po svoje. In{pektorji imajo pri nas tako mo~, da bi lahko vsak konopljin izdelek slovenskega kmeta prepovedali, ker je konoplja pri nas {e vedno na spisku mamil, ne glede na vsebnost THC.

Iz konopljine slame je mogo~e narediti izolacijsko volno, granulat za zidanje, slama je uporabna za izdelavo pohi{tva, pri vrtnarjenju …

12 - APRIL 13 -

Pa se lotiva {e pridelovanja konoplje. Kak{na tla so potrebna za njeno setev? Njiva mora biti plitvo obdelana; na travo je ne more{ sejati, ker jo ta zadu{i. ^e so tla normalno zalo‘ena z makrohranili, jih ni treba niti gnojiti. Pred setvijo se izpla~a narediti kemi~no analizo tal, delajo jo med drugim na In{titutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v @alcu. ^e ta poka‘e, da so dobro zalo‘ena z makrohranili, njive ni treba gnojiti. Sicer pa konoplja dobro uspeva tudi na nadmorski vi{ini tiso~ metrov.


K ONOPLJA Kdaj je ~as za setev, kako na gosto jo je treba sejati, ali je treba njivo pleti? Termin setve je od zgodnje pomladi pa vse do poznega poletja. V Prekmurju jo sejemo od marca, v vi{je le‘e~ih krajih lahko malce pozneje, do za~etka avgusta. Kako na gosto seje{ konopljina semena, je odvisno od namena. ^e seje{ na gosto, kot p{enico, njive ni treba pleti; konoplja namre~ raste najhitreje od vseh rastlin, zato konoplja vse, kar vznikne pod njo, zadu{i, tudi plevel, in ta zadu{eni plevel nato odli~no slu‘i kot gnojilo in zastirka. ^e pa jo seje{ bolj na redko, kot koruzo, da zraste ve~ja, jo je treba okopavati. Sam jo sejem bolj na gosto, od petindvajset od {tirideset kilogramov semen na hektar. To je bolj zanesljivo. Za bolj redko sejanje je potrebnih pribli‘no {est kilogramov na hektar, a mora biti seme zelo kakovostno. Novembrska setev? ^e jo posejemo novembra, seme po~aka v zemlji do pomladi in potem vzklije takoj, ko dobi impulz, kdaj je pravi ~as za to; ~e je vreme ugodno, ‘e februarja ali marca. Konoplja, posejana novembra, je najve~ja, ker najhitreje klije. Na Gori~kem je nekomu novembra posejana konoplja zrasla pet metrov visoko, saj jo je vrh tega sejal {e med dvema potokoma; bila je tako mo~na, da je nismo mogli po‘eti in je ostala na njivi za organsko maso. Organska masa v tleh se je tako zaradi konoplje v eni sezoni pove~ala za nekaj odstotkov, kar je odli~no za tla, ker se pove~a njihova plodnost in rastline na njej bolje obrodijo. Katere so najbolj{e vremenske razmere za rast konoplje? Dokler konoplja ne za~ne rasti, je tudi ona zelo ob~utljiva na izjemne vremenske razmere. Ko pa ‘e za~ne rasti, dobro prena{a su{o. Dobro je, da je pri setvi vla‘na zemlja, ker na suhi te‘je vzklije. Ni pa dobro, da je vode preve~; ~e bi stala konoplja v vodi, jo to prav tako uni~i. Ko za~ne cveteti, je tudi dobro, ~e je malo de‘ja, da lahko potem spet dobro prena{a su{o.

Ali konoplja res nima naravnih sovra‘nikov? Zdaj jih {e nima, ko je posevkov malo. ^e pa bi bila tako mno‘i~no posejana kot koruza, bi se verjetno pojavil kak njen naravni sovra‘nik, recimo ve{~a. Najbolj{a za{~ita pred {kodljivci je kolobarjenje, da je ne posadi{ vsako leto na isto njivo, da menjuje{ posevke. Konoplja je tudi odli~en predposevek za druge kulture, saj zaradi konoplje, ki obogati tla, te nato bolje uspevajo. Kako je konopljo najbolje po‘eti? To je zdaj najve~ji problem oziroma najve~ja prilo‘nost za razvoj tehnike. Vsa obstoje~a tehnika v svetovnem merilu je slaba, ker ne izrabi celega potenciala rastline, zato so pri ‘etvi velike izgube, najbolj pri semenu, ne toliko pri vlaknih. Problem pri konoplji je, da neenakomerno zori in ~e jo ‘anje{ s kom-

OSVAJA

S LOVENIJO

bajnom, del zrelega semena odpade, zeleno seme pa {e ostane na steblih. Zdaj konopljo ‘anjemo s klasi~nim kombajnom za p{enico. Kmetje jo ‘anjejo tudi ro~no ali polro~no, pri ~emer semena s tri- ali {tirimetrskih snopov ro~no zmlatijo dol, kar je sicer bolj zamudno, a so izpleni tudi za polovico ve~ji, ker na snopu nezrelo seme {e dozori. A deset arov {e lahko ro~no po‘anje{, en hektar pa je ‘e prevelik zalogaj. Kako je z ‘etvijo strni{~nega pridelka? Strni{~ni pridelek konoplje, ko poseje{ konopljo malo kasneje kot drugi posevek, denimo v semenski detelji, oljni ogr{~ici, je~menu, po p{enici, piri, ovsu, r‘i – je la‘je po‘eti. Ta drugi posevek je ni‘ji, bolj enakomerno zori in pridelek semena ni kaj dosti ni‘ji od zgodnje setve. V~asih je celo ve~ji, odvisno od vremenskih razmer in tega, kako se ob-

PRE[ERNOVEC SEJAL, @ELI POLICAJI Dejan Rengeo je specialist za alternativne industrijske rastline. Posebej za industrijsko konopljo Cannabis sativa L. var. sativa. Ta njegova ljubljenka je tema njegove diplomske naloge na Biotehni{ki fakulteti. Naloga je tako dobra, da je prejel Pre{ernovo nagrado. V okviru diplomske naloge in za prikaz pridelave nekdaj bogato sejane industrijske konoplje na prireditvi Büjra{ki dnevi leta 1995 je konopljo posejal v Prekmurju. A ‘eli so policaji. Sejal je industrijsko konopljo, policaji pa so menili, da ‘anjejo Cannabis sativa L. var. indica, ki se od industrijske razlikuje po vsebnosti opojne oziroma omamne sestavine tetrahidrokanabinola ali THC. Za sejalca s Pre{ernovo nagrado se je za~ela trnova pot po slovenskih sodi{~ih, saj so ga obto‘ili neupravi~ene proizvodnje in prometa z mamili. Po dolgotrajnem postopku, trinajstih nesre~nih letih sodnega pregona, je leta 2008 kon~no dokazal svojo nedol‘nost. »Zdi se mi, da gre predvsem za splet nesre~nih okoli{~in, v smislu, da je policija iz tega naredila veliko afero. Kasneje so spoznali napako, a so njihovi nadrejeni vztrajali, da je prepovedana vsa konoplja,« pravi. Takrat so mu policisti neupravi~eno po‘eli en hektar konoplje na dveh njivah v [alovcih na Gori~kem in tudi {tiristo rastlin doma~ih sort konoplje na vrtu ob doma~i hi{i, ki mu jih je v razmno‘evanje zaupal njegov mentor diplomske naloge prof. dr. Jo‘e Spanring. Poskus za diplomo je zato moral naslednjo leto ponoviti. Opravi~ila in od{kodnine od dr‘ave ni nikoli dobil. Celo nasprotno, brezvestnemu sodstvu mora {e pla~ati. Ker bi moral zahtevek za od{kodnino vlo‘iti najpozneje tri leta po nastanku {kode, on pa jo je tri leta po kon~anem postopku – kar je povsem logi~no sklepal, saj tedaj razsodbe {e ni bilo – mora dr‘avnemu pravobranilstvu pla~ati sedem tiso~ evrov sodnih stro{kov le za sodno odlo~itev, da je prepozno vlo‘il zahtevek za od{kodnino! Prito‘il se je na vrhovno sodi{~e, a to po slovenski zakonodaji ne zadr‘i pla~ila ra~una.

-

APRIL

13 -

Misteriji 13


KONOPLJA

OSVAJA

S LOVENIJO

Ali ste vedeli ... … kak{na je analiza hranilnih snovi neolu{~enega konopljinega semena? Energijska vrednost 100 gramov je 385 kcal, vsebnost suhe snovi je 94 gramov, beljakovin 20– 24 gramov, skupne ma{~obe je 28– 35 gramov (od tega nasi~enih ma{~obnih kislin 3 grame in nenasi~enih ma{~obnih kislin 28 gramov), ogljikovih hidratov 30–35 gramov (od teh prehranske vlaknine 33 gramov) in pepela 6 gramov.

… kak{na je analiza hranilnih snovi moke iz konopljinih semen – moke iz oljne poga~e? Energijska vrednost 100 gramov je 260 kcal, vsebnost suhe snovi je 96,6 gramov, beljakovin 28,7 gramov, skupne ma{~obe je 9,4 gramov (od tega nasi~enih ma{~obnih kislin 0,8 gramov in nenasi~enih ma{~obnih kislin 8,6 gramov), ogljikovih hidratov 56,5 gramov (od teh prehranske vlaknine 42 gramov) in pepela 4,9 gramov.

14 - APRIL 13 -

Foto arhiv T. Svete

… kak{na je analiza hranilnih snovi olu{~enega konopljinega semena? Energijska vrednost 100 gramov je 560 kcal, vsebnost suhe snovi je 95 gramov, beljakovin 33 gramov, skupne ma{~obe je 44 gramov (od tega nasi~enih ma{~obnih kislin 5 gramov in nenasi~enih ma{~obnih kislin 39 gramov), ogljikovih hidratov 12 gramov (od teh prehranske vlaknine 5 gramov) in pepela 6 gramov. Letos bo zraslo v Sloveniji veliko ve~ konoplje kot lani.

na{a konoplja; je pa manj{i pridelek stebel. Za pozno, oktobrsko ‘etev bi potrebovali tak kombajn, ki bi konopljo izruval iz tal s korenino vred.

Skladi{~enje semena po ‘etvi? Seme je treba obvezno posu{iti, sicer splesni. Su{imo ga enako kot ‘ito. Najbolje ga je posu{iti v su{ilnici na toplem

SVETOVNI KONGRES O KONOPLJI 2013, LENDAVA Tudi letos bo v Sloveniji potekal Svetovni kongres o konoplji, in sicer od 24. do 28. avgusta v Lendavi. Organizator je Panonia – zavod za alternativne in kmetijske rastline s poudarkom na ekologiji in klimatskih spremembah. Informacije: Majda Robi}, panonia.zavod@gmail.com, 040/460 737, worldhemp-congress.com


K ONOPLJA zraku, manj{e koli~ine lahko zunaj na soncu ali na podstre{ju. Suho seme lahko hranimo tudi do dve leti. Tudi stebla je treba posu{iti. Pomladanska setev je dobra, ker je ‘etev konec avgusta in na za~etku septembra in je septembra {e dovolj son~nih dni, da se slama posu{i na njivi in jo lahko pospravimo. Strni{~na ‘etev jeseni pa je ‘e vla‘na in je te‘ava pospraviti stebla. Je pa la‘je pospraviti pridelek, po‘eti, ~e so stebla pribli‘no enake debeline, da je posevek enakomeren. Kako olu{~imo suho seme? To je zahtevno. S posebnimi, predelanimi mlini na kamen. Tak stroj za lu{~enje – lu{~ilec lahko kupite pri podjetju MPP z Brezij, stane tri tiso~ petsto evrov. Kako se dobi moka za kruh? Moka za kruh se naredi iz tistega, kar ostane pri pre{anju neolu{~enih semen za olje, iz oljne poga~e. Posu{ena moka je lahko v obliki briketov tudi hrana za

OSVAJA

S LOVENIJO

pse in konje. Kruh lahko naredimo tudi tako, da potresemo semena v zmes, iz katere bomo spekli kruh. Konopljino moko lahko zme{amo s katero koli moko, denimo p{eni~no, pirino, r‘eno, najbolj{e jo je dodati dvajset do trideset odstotkov. Iz nje lahko spe~ete tudi pecivo, testo za pico in drugo.

Francozi; imajo evropsko seme, tudi nekaj ukrajinskih sort, ki so tudi dobre. Slovenskega avtohtonega semena med uradnim semenom ni, za kar se imamo

Kako se stisne olje iz neolu{~enih semen? Olje se iz suhih semen stiska s kovinsko pol‘asto pre{o za hladno stiskanje semen. Cena je odvisna od kapacitete stiskanja, majhna pre{a se dobi za tiso~ evrov, ve~ja je od tri tiso~ evrov naprej.

Knjiga Zeleno kmetovanje razgrinja mo‘nosti prijetnega in zdravega bivanja na pode‘elju tako, da se v novem okolju tudi pre‘ivimo. Knjiga je grajena na izku{njah desetin kmetij, ki so povsem ekolo{ke, uspe{ne in samozadostne.

V Evropi se sme sejati le uradna semena industrijske konoplje, ki jih predpi{e zakonodaja. Kje kupiti semena? Jaz prek dru‘inskega podjetja Gori~ka ves prodajam mad‘arsko seme, Toma‘ Su{nik v konopljarni Hannah biz pa ima francoska semena. Najve~ji dobavitelj konopljinih semen v Evropi so namre~

VAS ^AKA NOVO @IVLJENJE?

tudi zahvaliti na{i dr‘avi. Sam sem imel sedem avtohtonih slovenskih vrst, ki mi jih je dal profesor dr. Jo‘e Spanring z Bio-

Avtohtono slovensko seme konoplje

Konoplja da hrano, nafta pa~ ne Majda Rus je lani sodelovala tudi na Svetovnem kon-

Foto T. Svete

B

iologinja Majda Rus iz Ljubljane ima doma seme avtohtone slovenske sorte konoplje, ki ga je pred sedemnajstimi leti dobila od Dejana Rengea. Pravzaprav od prijateljice, ki je kot agronomka sodelovala pri Rengeovi ‘etvi konoplje za njegovo diplomsko nalogo leta 1995. Od nje je v dar dobila natan~no tri semena, kar je bila zanjo velika ~ast, saj ji je bila konoplja kot rastlina vedno blizu. Posadila jih je na vrtu in pozabila nanje. A na njem je bilo konoplje iz leta v leto ve~, saj se je kar sama razrasla. Pred nekaj leti je prvi~ pobrala semena, bilo jih je za slab kilogram, vendar pa jih vedno veliko ‘e sproti pobere in pozoba ali pa semena, ki jih prej stre v mo‘narju, zamesi v kruh.

Majda Rus seme avtohtone slovenske sorte konoplje z doma~ega vrta zame{a tudi v kruh, ki ga sama spe~e.

gresu o konoplji v Lendavi, in sicer z referatom Primeri uporabe konoplje v preteklosti, ki so zaznamovali njeno veli~ino. Pravi, da so o njeni slavi napisani najstarej{i zapisi, tudi v perzijski knjigi Zend-Avesta, kot najbolj zdravilni rastlini tistega ~asa. Veliko predmetov iz konoplje so na{li v jamah in grobovih, predvsem na Kitajskem. Na ^e{kem pa so na{li glineno posodo, okra{eno s konopljinim listom, staro {estindvajset tiso~ let. »Konoplja ima najdalj{o povezanost s ~lovekom; dala mu je hrano, ga oblekla, mu slu‘ila kot gradbeni material, ga grela, zdravila, vplivala na njegovo zavest, nato pa je morala v novi dobi zaradi nafte opustiti svojo nalogo. Zdaj ponovno o‘ivljamo njene last-

nosti in odkrivamo nove. Iz nje lahko naredimo ~isto vse, kar lahko naredimo iz nafte, in {e mnogo ve~. Nafta namre~ ne da semena, in tudi ne hrane,« pravi sogovornica. Konoplja ima v industriji in prehrani ogromne razse‘nosti. Za dana{nji ~as je izredno pomembna, pristavlja, saj je zdraviteljica na{ega okolja, kajti {iva ozonsko luknjo, bogati tla, revna z makrohranili, ter ~isti tla te‘kih kovin in raznih strupov. »Imam tudi zamisel, da bi iz konopljinega blaga {ivali obla~ila v tovarni Ra{ica, in sicer iz konoplje, ki bi jo pridelovali okoli{ki kmetje,« zaklju~uje Majda, ki bo {e naprej varuh slovenske avtohtone sorte konoplje.

-

APRIL

13 -

Misteriji 15


KONOPLJA

OSVAJA

S LOVENIJO

Ali ste vedeli ... … da koren kn, ki ga vsebuje slovenska beseda konoplja, pomeni zganiti, zgibati, prepogniti in je razviden tudi recimo v besedah knjiga, konec, knedel, okno? Tudi konj, ki je poosebljeni teka~, torej »noga~« ali »kolena~«, podobno tudi kunec in kuna, pravi Bogdan Kristofer Me{ko, avtor Sanskrtskoslovenskega slovarja (naro~ite ga lahko na www.misteriji.si). Tudi konopec je iz konoplje in konopec – vrv je zelo upogljiv. Tudi nem{ka beseda za konopljo hanf se je razvila iz istega korena kot konoplja, namre~ iz vedskega korena kn, ki pomeni zganiti, zgibati … … da je v sanskrtu za konopljo ve~ izrazov: bhanga, {ana, tarita, gand‘a …? [ana je verjetno sorodna z besedo seno, saj izhaja iz korena {an – dati, iti, se pravi nekaj, kar prihaja in nekaj daje. Beseda tarita je verjetno sorodna z besedo trta, saj pomeni tudi re{itev in obe rastlini se lahko tako pojasni, {e posebej konopljo, trta pa je o~itno prevzela ime po konoplji, ker sta obe omamni rastlini. Bhanga je sorodna s korenom bha – ble{~ati; bhaga – dedi{~ina, sre~a. Gand‘a pa je po sanskrtski slovnici povezana s korenom ga‘ – kri~ati (tudi: biti omamljen) in gand‘a – zakladnica, shramba, kr~ma, ko~a, baraka, tako da je povezava s korenom kan, kanajati – zganiti, zgibati, prepogniti, bolj oddaljena … verjetno je tudi sorodnost, a zelo stara, razlaga Bogdan Kristofer Me{ko. T. S.

16 - APRIL 13 -

tehni{ke fakultete za setev v okviru diplomske naloge leta 2005, a so mi jih policisti v ‘etvi uni~ili. Potem konoplje nekaj ~asa nisem sadil in so mi semena propadla; policisti pa mi zaplenjenega semena niso vrnili niti po osemnajstih letih.

Za setev konoplje mora{ imeti uradno seme in v tem je te‘ava, in vsako leto mora{ kupiti novega, kar je tudi napaka zakona, ker po tem ni potrebe. Saj THC v rastlini naraste {ele po dvajsetih generacijah. To je po zakonodaji Evropske

I

lje zdrobi, zaradi ~esar so ta uporabna le {e za ‘ivalsko steljo, kar pa je velika izguba. Iz tako zme~kanih stebel ni mogo~e pridobiti vlakna in pezdirja. Za uporabo konoplje za izolacijsko opeko bi moral kombajn vlakna razrezati na dol‘ino {tirideset do petdeset milimetrov, razlaga Razbor{ek. ^e se stebla pravilno lomi, pa skorja stebel ostane v celoti in se lahko iz nje izdeluje tudi predivo za tkanje tekstila ali za izdelovanje vrvi. »Stroj, ki sem ga jaz skonstruiral za ‘etev konoplje, pa stebel na zdrobi, zme~ka tako kot p{eni~ni kombajn, ampak jih zve‘e v snope, ki se na njivi posu{ijo, nato pa gredo v nadaljnjo predelavo,« razlaga Razbor{ek.

zumitelj Zlatko Razbor{ek* iz Maribora je naredil na~rt za prototip kombajna za ‘etev industrijske konoplje. Poimenoval ga je po Dejanu Rengeu – Deren. Prototip {e ni narejen, ker {e intenzivno i{~e proizvajalca oziroma investitorja. Za projekt se zanimajo tudi Ameri~ani in Kanad~ani, saj tudi oni {e nimajo na voljo kombajna za ‘etev konoplje na manj{ih povr{inah. A Razbor{ek je odlo~en, da bo proizvajalca na{el v Sloveniji. »Zakaj bi Slovenci svoje znanje prodajali ven, potem pa izdelke uva‘ali? Raje mi dajmo Slovencem delovna mesta in mi prodajajmo stroje tujcem,« je odlo~en Razbor{ek. »Proizvajalci kmetijske mehanizacije imajo zadr‘ke do razvoja stroja za konopljo, ~e{ da zanj ne bo dovolj kupcev, vendar pa je po mojih podatkih zanimanja za nakup kombajnov dovolj,« pravi. Po njegovih izra~unih bi bilo za serijsko proizvodnjo kombajnov potrebnih kakih dvajset tiso~ evrov, ~e proizvajalec ‘e ima proizvodni obrat. Informativna prodajna cena kombajna pa bi bila okoli dvaindvajset tiso~ evrov. Izumitelj je strojnik, tri desetletja je bil zaposlen v razvoju in proizvodnji v podjetju TAM. Po propadu TAM-a je delal v podjetju Limb na Ptuju, kjer je sodeloval pri razvoju prvega slovenskega traktorja z imenom Limb. Na~rt za kombajn za konopljo je naredil na pobudo in ‘eljo Dejana Rengea, ki mu je razlo‘il, katere vse operacije bo moral kombajn opraviti na njivi. S tem projektom je na Svetovnem kongresu o konoplji leta 2012 v Lendavi zasedel tretje mesto. P{eni~ni kombajn, s katerim zdaj pridelovalci ‘anjejo konopljo, stebla konop-

PRVI VE^FUNKCIJSKI STROJ Kombajn ne bo samostojen, ampak bo deloval kot traktorska prikolica s pogonom prek kardana. Kombajn torej ne bo potreboval elektri~ne energije, saj ga bo poganjala mehanska povezava s traktorjem. »Posledi~no bodo manj{e emisije toplogrednih plinov – stroj sam tako ne bo imel negativnega vpliva na okolje,« pravi. Skonstruiran je kot premi~na enota in ga bo enostavno z osebnim vozilom prepeljati v drug kraj. Stroj za ‘etev konoplje bo prvi ve~funkcijski stroj te vrste na svetu, saj bo na njivi hkrati opravil {tiri operacije. Najprej bo konopljo po‘el, nato bo v dva razli~na zabojnika lo~il listje in seme ter zbaliral stebla; ta se bodo zvezala v snope in stroj jih bo odvrgel na njivo, kjer se bodo stebla posu{ila. Ker stroj zajema {tiri faze predelave rastline, bo to prihranilo ~as, denar in porabo energije. Omogo~il bo tudi velike prihranke pri predelavi in lo~evanju semen in listja. Ni


K ONOPLJA unije, ker so si to izmislili birokrati v Bruslju. Naslednja neumnost pa je, da je bila najprej dovoljena vsebnost THC v rastlini 0,3 odstotka in je bil v to zajet dosti ve~ji izbor, zdaj pa so zni‘ali THC na 0,2 odstotka. S tem so izlo~ili najbolj{e

evropske avtohtone sorte konoplje. Izpadle so tudi jugoslovanske sorte, denimo novosadska konoplja, ki je bila vedno najbolj{a, najvi{je je zrasla, imela je najve~ji pridelek semena, najmo~nej{a vlakna, najbolj{e eteri~no olje. To so mi

OSVAJA

S LOVENIJO

potrdili tudi [vicarji, ki so mojstri v izdelovanju izvle~kov iz konoplje. Koliko konoplje bi moral slovenski kmet oziroma pridelovalec posaditi za pozitivno ra~unico?

Ve~funkcijski stroj bo spodbudil industrijo in ustvaril nova delovna mesta

Kombajn za poenostavljeno ‘etev potrebna dodatna elektri~na energija za lo~evanje listja, saj je to ‘e zajeto v samo ‘etev, neposredno na polju. Tudi semena bo stroj lo~il od rastline ‘e na polju. »Ker bo stroj mlatil, se bo mogo~e izogniti nevarnostim ob klasi~-

nem mlatenju. Nima nobenih elektronskih komponent, kar zmanj{uje verjetnost za motnje in pove~a u~inkovitost, s ~imer bodo nedvomno zadovoljni tudi uporabniki,« razlaga sogovornik. Ta stroj sicer {e ne bo izkoristil vse rastline, saj

Ilustraciji arhiv Z. Razbor{ek

Postopek delovanja stroja: 1. ‘etev konoplje; 2. transportiranje konoplje; 3. lo~evanje semena in listja od stebla; 4. zalogovnik semen konoplje; 5. vezanje stebel v snope; 6. zalogovnik listja konoplje

so pri konoplji uporabne tudi korenine, bo pa steblo odrezal spodaj, tako da bodo te ostale v zemlji. Za to bo treba skonstruirati {e en stroj, druga~en, pristavlja. »Glede na analize trga obstaja med pridelovalci konoplje po vsem svetu veliko povpra{evanje za to vrsto stroja. Zaradi njegovih edinstvenih funkcij pri~akujem veliko povpra{evanje. Razvoj tega stroja pa bo predstavljal nova morebitna delovna mesta in porast prodaje za podjetje, ki ga bo proizvajalo. Prav tako pri~akujem s tem strojem porast v obdelovanju konoplje, saj poenostavi ‘etev. [ir{i javnosti ‘elim predstaviti neomejene mo‘nosti, ki jih ponuja ta rastlina. Verjamem, da bo razvoj tega stroja spodbudil industrijo in ustvaril nova delovna mesta za ljudi,« pravi Razbor{ek. Pristavlja, da je stroj ‘e v fazi razvijanja zanetil zanimanje med pridelovalci konoplje kakor tudi med in‘enirji za nadaljnji razvoj {e drugih strojev, potrebnih za gojenje konoplje. Razbor{ek skupaj z drugimi Slovenci, ki si prizadevajo za uveljavitev konoplje v Sloveniji in njeno uporabo v gradbene, industrijske, tekstilne in prehranske namene, na~rtuje {e razvoj stroja, ki bo lo~il vlakno iz stebla, pa stroj za izdelavo konopljinih drobcev in stiskalnico za hladno stiskano olje. Prav tako na~rtujejo stroj za me{anje delcev konoplje za grobo izolacijo v gradnji hi{. Imajo tudi zamisel za stroj, ki bo proizvajal izolacijsko volno iz konoplje ter stroj za izdelovanje blaga iz konoplje. *Zlatko Razbor{ek, 031/207 004, zlatko.razborsek@gmail.com

-

APRIL

13 -

Misteriji 17


KONOPLJA

OSVAJA

S LOVENIJO

^e konopljo ro~no po‘anjemo, se ra~unica izide tudi ‘e pri desetih arih. Lani jo je veliko kmetov sejalo prvi~, in to po deset, dvajset arov; to je bilo ‘e dovolj, da so pokrili stro{ke in {e nekaj zaslu‘ili. Ta pozitivni trend se bo nadaljeval tudi letos, saj je za setev konoplje izredno zanimanje. Seme bo kmet prodal z lahkoto, ker je zelo iskano in se cena dviga; slovensko je {e dra‘je. Cena na kilogram se giblje od dva do tri evre na kilogram;

Ali slovenski pridelovalec dobi subvencijo za setev konoplje? Da, saj je konoplja enakovredna drugim polj{~inam. ^e jo seje{ kot glavno polj{~ino, do petnajstega junija, je osnovna subvencija tristo evrov na hektar tako imenovane pla~ilne pravice. ^e jo seje{ kot strni{~ni posevek, je subvencija {estdeset evrov na hektar. ^e si integrirani pridelovalec, dobi{ {e dodatnih dvesto evrov, ~e si ekolo{ki pridelovalec, pa

lani pa smo kmetje ‘eli od petsto do devetsto kilogramov semena na hektar. Rekord je dosegel pridelovalec na Brezjah na Gorenjskem. ^e bi ‘eli ro~no, bi bilo semena gotovo {e za petsto kilogramov ve~. @etev s klasi~nim kombajnom namre~ seme raztrosi po zemlji, kjer ga potem nekaj pojedo pti~i, nekaj pa ga, ~e je zunaj {e toplo, vzklije {e jeseni, sicer pa v zemlji po~aka do pomladi in vzklije tedaj.

Toma‘ Su{nik i{~e obrat za predelavo konoplje

18 - APRIL 13 -

Konopljina slama sto koruze posejali konopljo. Koruza se ve~inoma uporablja za prehrano ‘ivali, je pa ekolo{ko in okoljsko precej sporna. Veliko ve~ tudi lahko naredimo iz konoplje kot pa iz koruze, torej bi se lahko s konopljo marsikateri trend v na{i dr‘avi obrnil navzgor, je prepri~an. Konoplja je zanj re{itev za zemljo, ljudi in ‘ivali.

EKONOMIKA PRIDELAVE KONOPLJE Izra~unal je tudi ekonomiko pridelave konoplje. Hektar po‘ete konoplje da – z dana{njo tehnologijo ‘etve – petsto do sedemsto kilogramov suhega in o~i{~enega semena ter tri do pet ton posu{ene in zbalirane slame. Cena za seme

Foto T. Svete

T

oma‘ Su{nik*, lastnik konopljarne Hannah biz iz Ljubljane, je strokovnjak za pridelavo in predelavo konoplje. Letos namerava v Sloveniji postaviti tovarno za predelavo konopljine slame v vlakna za izolacijsko volno in v granulat, ki se uporablja v gradbeni{tvu, vrvarstvu, pohi{tveni in vrtnarski industriji. Trenutno i{~e primeren prostor v bli‘ini avtocestnega kri‘a, na relaciji Ljubljana – Maribor – Murska Sobota. Primerno bi bilo gospodarsko poslopje ali skladi{~e z vsaj dvesto kvadratnih metrov pokritega prostora in dvesto do tristo kvadratnih metrov zunanjega dvori{~a za pripravo in shranjevanje slame. Pripravljen je na dolgoro~no sodelovanje, na najem z mo‘nostjo odkupa. Konopljinih stebel pri nas zaenkrat {e nih~e ne predeluje, saj za to nimamo tovarne, niti strojev. Toma‘ Su{nik se bo tega lotil prvi. Mehanizacijo bo postavil s pomo~jo pionirja predelave Mirka Hudla iz Lovank na Avstrijskem Koro{kem, prvenstveno za proizvodnjo izolacijske volne in granulata. Tako bo omogo~en odkup slame od kmetov in dodana vrednost pridelavi konoplje v Sloveniji. Su{nik pravi, da se povpra{evanje po konopljinih izdelkih v svetu in v Sloveniji zelo pove~uje in je ve~je od ponudbe. Po predvidevanjih bo letos zato pri nas s konopljo posejanih ve~ kot dvesto hektarjev njiv, glede na trend pa bo ‘e leta 2015 z njo posejanih ‘e okoli tiso~ hektarjev, upo{tevaje tudi, da bi name-

Toma‘ Su{nik oskrbuje slovenski trg s prehranskimi izdelki, ki jih je mogo~e naro~iti tudi po po{ti na www.misteriji.si

iz integrirane pridelave je od enega in pol do dva evra za kilogram, cena za ekolo{ko seme pa je dva do tri evre za kilogram. »Trenutno je cena tudi ve~ kot tri evre, ker je vse ekolo{ko evropsko seme ‘e po{lo in ga ni ve~ mo~ dobiti, zato ga nekateri uva‘ajo iz Kitajske in Kanade, kar je precej ‘alostno, glede na velike mo‘nosti in tradicijo pridelave v Evropi in Sloveniji,« pravi Toma‘ Su{nik. Cena za odkup slame pa se giblje od sto do sto dvajset evrov na tono slame. Izkupi~ek, ki ga ima torej pridelovalec s konopljinim semenom in slamo, se giblje od tiso~ {esto do dva tiso~ evrov za ekolo{ko seme in slamo. V to seveda niso v{teti stro{ki nakupa semena, setve, spravila in ostalih izdatkov na polju, prav tako ne subvencije, ki jih dr‘ava namenja za spodbujanje pridelave. Dodana vrednost pa je v predelavi semena v olje in moko, vlakna v volno in ostale derivate. Pristavlja {e, da je konopljino seme odli~no za ~love{ko prehrano, saj nima konkurence. Za ~loveka potrebne snovi vsebuje veliko in v pravilnih razmerjih: beljakovine z vsemi esencialnimi aminokislinami, ki jih moramo dobiti iz hrane; ma{~obe z vsemi esencialnimi ma{~obami, ki jih tudi moramo dobiti iz hrane; ter minerale in veliko netopnih vlaknin, ki jih nujno potrebujemo za prebavo in zdravo prehranjevanje. T. S. D *01/4300 255, info@hannah-biz.si


K ONOPLJA tristo evrov na hektar, dodatno pa lahko dobi{ {e sto petdeset evrov na kolobar na hektar, sto petdeset evrov je tudi ozelenitev na hektar. Vse skupaj lahko na leto dobi{ do tiso~ evrov raznih subvencij. Po novem dobijo zdaj kmetje, ki se odlo~ijo za ekokmetovanje, v prehodnem obdobju dvojno subvencijo, dokler ne dobijo ekocertifikata. To je

vsekakor spodbudno in se zato izpla~a ta trenutek preusmeriti v ekokmetovanje. In za prvi izbor je konoplja odli~na. Ali bi konoplja lahko nadomestila koruzo, ki je zdaj pri nas najbolj zastopana rastlina? Da. Ko bomo re{ili tehni~ni problem ‘etve konoplje, bo konoplja veliko ve~ja perspektiva za slovenske kmete kot ko-

OSVAJA

S LOVENIJO

ruza. Tehnika ni {la naprej s ~asom, saj je bila konoplja sedemdeset let preganjana. Na podro~ju razvoja strojev za ‘etev konoplje je res velika perspektiva, razvoj tehnolo{ko ni zelo zahteven, potrebni so le poljski poskusi. Za razvoj prototipa za ‘etev konoplje bi po mojem mnenju potrebovali kakih petdeset tiso~ evrov.

Ozelenitev Savinjske doline s konopljo

Konoplja namesto hmelja? Trg hmelja, industrijske rastline, se je ‘e zelo skr~il, cene pa zelo nihajo, zato bi bila konoplja zanje zanimiva alternativa. »Vendar pa je to za zdaj {e zelo pogumno re~i, ker v Sloveniji {e nimamo zgrajene industrije predelave konoplje in {e nimamo v glavah raz~i{~eno, da moramo biti samooskrbni – da bi morali za~eti delati svoje materiale, od vrvi do tekstila, platna, pa delati na prehranskih, gradbenih projektih, povezanih s konopljo. Ta korak ne bo

skoraj ne prizadene, mlada konoplja pa dobro prena{a mraz, tudi do minus sedem stopinj Celzija. Apelira na slovenske podjetnike, da bi v konoplji videli svojo poslovno prilo‘nost. »Ljudi je treba spodbujati z zgledom. Eden takih je Borut [ket, ki je ‘e dobil certifikat za zidak iz konopljinega str‘ena za gradnjo hi{,« pravi. T. S. D *Maja Klemen Cokan, 041/498 266, maja.k.cokan@gmail.com

mo‘no narediti ~ez no~, vendar se premika,« pravi. Kmet pa je bil vedno tudi previden pri uvajanju novih stvari, saj je previdnost njegova sr~na in osebnostna karakteristika, pravi, zato bojazen, da bi kmetje preve~ tvegali, ni velika. Najprej bodo posadili malo konoplje in ~e jo bodo lahko prodali, jo bodo vsako leto posadili ve~. In tako bo {el razvoj naprej. Pristavlja, da bi bila konoplja zanje zanimiva tudi zato, ker je zelo trpe‘na rastlina, saj je su{a

Foto T. Svete

lemen Cokanova*, terenska kmetijska svetovalka pri dr‘avni Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, izpostavi @alec, spodbuja pridelovalce v Savinjski dolini, da bi namesto koruze in hmelja posejali ve~ konoplje. Tako je storila tudi sama: lani sta z mo‘em posadila trideset arov konoplje. Kmete ozave{~a, da je v konoplji prihodnost, zato je organizirala ‘e veliko predavanj o konoplji.

Foto arhiv M. K. Cokan

K

Maja Cokan daje konoplji prednost pred hmeljem.

Posevek konoplje neposredno v hmelji{~e

-

APRIL

13 -

Misteriji 19


OSVAJA

S LOVENIJO

Velika podjetja se ne lotijo razvoja tehnike za konopljo, ker pravijo, da je premalo s konopljo posejanih povr{in, kmetje pa je ne sejejo, ker ni tehnike za ‘etev konoplje … Za~aran krog. A vsako leto je kaj novega, ampak to ostane bolj kot ne skrito. Denimo, Italijani imajo zdaj ‘e premi~ne tovarne za predelavo konopljine slame, ena stane sto tiso~ evrov. Postavijo se tri prikolice, kmetje tja zvozijo konopljo in jo vso predelajo. Francozi pa ‘anjejo s starimi Fiatovimi kombajni, ki so najbolj{i za konopljo, a jih v Fiatu ne delajo ve~. Pri nas sem bil s stiku s SIP [empeter, ki proizvaja kmetijsko mehanizacijo, a zaenkrat niso pokazali interesa, da bi razvili kombajn za konopljo. Podjetje Tajfun tudi ni imelo interesa, usmerili so me na SIP [empeter. Avstrijci tudi sami razvijajo stroje, a ne za mno‘i~no uporabo. V Avstriji je cela ob~ina zgodovinsko poimenovana po konoplji, imenuje se Hanftall, izkori{~ajo in promovirajo jo na vse mo‘ne na~ine, gradijo hi{e iz konoplje, prebivalci sodelujejo na ravni ob~ine, z gostilnami, hoteli, muzejem … Tam je tudi vas Hanftall, ki ima menda tako ime ‘e od praskupnosti in to tradicijo so zdaj za~eli o‘ivljati. Tudi v Nem~iji je polno vasi in predelov na ime Hanf. Zdravilnost industrijske konoplje? Tudi industrijska konoplja je blagodejna za ~lovekovo zdravje, to je njena najve~ja mo~, tudi iz nje se lahko na primer naredi blagodejni smolnati izvle~ek. Najbolj{e izvle~ke delajo [vicarji in Belgijci. Pri nas pa najve~ energije v konopljo vlaga policija, ko preganja ljudi … V Avstriji tega ne delajo, tam te lahko dobijo celo z osemindvajsetimi grami ~istega THC naenkrat. Tam imajo za konopljo posebne odvetnike. In imajo doktorje medicine za indijsko konopljo cannabis ali marihuano, ki legalno zdravijo s to rastlino. Tam so celo sadike indijske konoplje v prosti prodaji, ker po avstrijski zakonodaji indijska konoplja ni droga, dokler ne cveti. Pri nas je to nepredstavljivo. V [vici lahko kmetje sadijo tako industrijsko kot indijsko konopljo, kaznovani so

20 - APRIL 13 -

konoplje. Naredil ga je po posebnem postopku obdelave z ultrazvokom, kar je on sam odkril, ker je prej to razvijal za medicino. Papir je samo iz vode in konoplje, nobene »kemije« ni v njem. Ultrazvo~ni proces porabi tudi dosti manj energije kot pa klasi~na tehnologija pridelave papirja iz lesne celuloze. Osnovni stroj stane {tirideset tiso~ evrov. Tudi ta projekt je zanimiv, saj bi lahko izdelovali papirnate vre~ke, zvezke, najbolj zanimiva pa bi bila embala‘a za hrano, predvsem za ekolo{ke kmete.

Foto arhiv Darja Kocjan A~ko

KONOPLJA

Konoplja – spredaj mo{ka rastlina

le, ~e jo izkoristijo za drogo, ~e pa v prehranske, gradbene ali tekstilne namene, pa seveda ne. Konoplja kot teko~e gorivo namesto nafte? Da, seveda, treba je narediti le pirolizni postopek. Konoplja in denar? Ali so dolarji in evri tiskani na konopljinem papirju? Dolar je tiskan iz konopljinega papirja, menda tudi evro; konopljina vlakna so namre~ najbolj trpe‘na celuloza. Ogromno konoplje gre za izdelavo papirja v [paniji in Franciji. Za proizvodnjo papirja ni potrebno toliko kemije, denimo, pobeli{ ga lahko tudi z vodikovim peroksidom, medtem ko lesne celuloze ne more{. Njen potencial raste, vsi argumenti so za njo, zdaj je ‘e problem, ker ‘e preve~ stvari delajo iz nje, da je ‘e premalo pridelamo; njen ogromen porabnik je avtomobilska industrija, podjetji BMW in Mercedes na veliko uporabljata konopljina vlakna, iz katerih so vse notranje obloge v avtu. Sodelujemo pa z dr. Zsoltom Némethom iz Mad‘arske, medicinskim fizikom, s katerim smo izdelali papir iz

Ali lahko konoplja v Sloveniji obudi tekstilno industrijo … Da. @e leta 1994 so v Prekmurje pri{li Angle‘i in so nam, ker smo imeli zelo dobro tekstilno industrijo, ponudili, da bi tu gojili konopljo in delali izdelke iz konoplje, a takratni slovenski minister za kmetijstvo Andrej Osterc te prilo‘nosti ni izkoristil. Tovarna Mura mi je se{ila {tevilne ~udovite obleke in srajce iz konopljinega platna, ki sem jim ga prinesel, a ‘al ni imela poguma za resno proizvodnjo. Doma~e platno je bil tudi na{ prvi projekt z Büjra{i leta 1995. V okviru tega projekta je takrat posejalo konopljo in lan ve~ kmetov in kmetic; trlice, kolovrati, statve, volja ljudi, zagnanost, vse je bilo, celo SKB banka nas je podprla. A vsem je konopljo po‘ela policija in projekt je zastal, ljudje pa so bili razo~arani. I‘akovske kmetice so policaje tako kotale po konoplji in jih vezale z bilkami, da so bili pijani. In u‘ivali so v tem. Zgodba se je ponovila leta 1998, ko je jeseni policija zasegla vse posevke po Sloveniji in jih stra‘ila dva meseca, pridelovalce pa so z urgentno vo‘njo zvozili v Ljubljano k posebej za to pripravljenemu in »sfriziranemu« sodniku za prekr{ke. S to konopljo je bilo torej veliko zanimivih zgodb, o tem bi lahko posneli film. Kateri novi izzivi so zdaj pred vami? Na pobudo akademika Antona Vratu{e nam je indijski veleposlanik v Sloveniji, Jayakar Jerome, ki je doma lastnik tovarne za predelavo industrijske konoplje v tekstil, na ro~en na~in, predlagal, da bi


K ONOPLJA

OSVAJA

S LOVENIJO

Borut [ket gradi hi{o iz konoplje

Hi{a, navdih bivanja orut [ket* iz Gorice pri Oplotnici se poklicno ukvarja z gradbeni{tvom, zadnja leta tudi z ekolo{ko gradnjo. Na slovenskem trgu je izna{el ekolo{ki material za gradnjo iz industrijske konoplje in naravnega veziva, sestavljenega iz apna, vode in drugih naravnih snovi. Zidake je dal leta 2012 testirati na Zavod za gradbeni{tvo Slovenije. Rezultat toplotne prevodnosti je zelo dober, saj za petdeset centimetrov debel zid zna{a 0,13 W/mK. Njegov izdelek je dosegel tudi drugo mesto na tekmovanju inovatorjev Global hemp innovation na Svetovnem kongresu o konoplji leta 2012 v Lendavi. Borut [ket, ki je po izobrazbi gradbeni tehnik s strokovnim izpitom, pravi, da zidak iz konoplje ni primerljiv z nobenim drugim gradbenim materialom, ki ga poznamo v klasi~ni gradnji. Ekolo{ki zidak iz konoplje je povsem ekolo{ko razgradljiv, prilagodljiv na ne{teto oblik, ima izredne nosilne sposobnosti, je izredne trdnosti in ima izjemne izolacijske vrednosti, na{teva. »Prisotnost industrijske konoplje ima pri gradnji vrsto prednosti. Med drugim deluje kot zra~ni filter, ~isti zrak, omogo~a prehod para–vlaga. Menim, da je prihodnost v uporabi kakovostnih, obnovljivih in recikliranih materialov, ki so primernej{i za zdravje ljudi, okolja in ‘ivljenja nasploh.« Borut [ket je za zidak iz konoplje pridobil tudi vse certifikate za gradnjo, kakovost in prodajo. Hi{a iz takih zidakov je sprostitev in navdih bivanja, pravi. Pojasnjuje, da so prednosti konopljine hi{e v tem, da je to zdrava, dostopna in prakti~na re{itev za ~lovekovo prebivali{~e, gradbeni materiali se uporabljajo lokalno, u~inkovito, odpada ni, hi{a iz konopBorut [ket s svojim zidakom za gradnjo iz industrijske konoplje in naravnega veziva

lje nastane z minimalnim onesna‘evanjem okolja, energijski stro{ki so nizki, visoka je zrakotesnost, hi{o se da stoodstotno reciklirati, to pomeni jo podreti in iz materiala narediti novo, je po‘arno in potresno varna, v taki hi{i je tudi po~utje odli~no. »S tem postanete tudi del kulture konopljine hi{e – kulture brez ru{evin,« pravi. [ket si bo tudi sam zgradil tako hi{o iz konoplje, to na~rtuje ‘e za konec leto{njega leta. Hi{e pa ne bo gradil s konopljinimi zidaki, ampak tako, kot se gradi klasi~ni betonski zid – z vlivanjem konopljinega betona na mestu gradnje in ne z zidaki, ker je pri njih ve~ja mo‘nost, da pride do toplotnega mosta, ki pomeni izgubo energije. »Vlivanje konopljinega betona je najbolj{i na~in gradnje,« pojasnjuje. Ve~ o gradnji na www.industrijska-konoplja.si. @e v preteklosti so konopljo na veliko izkori{~ali v gradbeni{tvu zaradi njene velike zmo‘nosti vezanja vlage, toplotne izolacije in tudi odpornosti na {kodljivce. Za konopljine zidake oziroma beton se uporablja konopljino srediko, ki je uporabna ne le za gradbeni, pa~ pa tudi za izolacijski material. V povpre~ju ima konopljino steblo trideset odstotkov vlaken in sedemdeset odstotkov sredike – pezdirja. Stroj za lo~evanje stebel na srediko (str‘en, pezdir – celulozo) znotraj stebla in vlakno zunaj stebla je ‘e razvil inovator in pridelovalec konoplje Mirko Hudl z Avstrijske Koro{ke. Povejmo {e, da ima Borut [ket z ‘eno Branko podjetje Bebi natura, v okviru katerega sta razvila blagovno znamko Froggy za otro{ka obla~ila iz industrijske konoplje. Spletna trgovina www.bebinatura.si. T. S.D *Borut [ket, borutsket@gmail.com, 041/831 495 Foto T. Svete

B

-

APRIL

13 -

Misteriji 21


KONOPLJA

OSVAJA

S LOVENIJO

Zakonski pogoji setve konoplje v Sloveniji Kdo lahko sadi konopljo v Sloveniji? Komu in kdaj mora prijaviti posevek? Kje kupiti semena? Po Pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje (Cannabis Sativa L.) in maka, Uradni list RS, {tevilka 40/ 2011, smete konopljo gojiti na strnjeni povr{ini, ki ni manj{a od 0,1 hektarja, torej na najmanj desetih arih. To je zaradi la‘jega nadzora dr‘ave nad posevki, saj bi bil sicer nadzor predrag; dr‘ava mora namre~ po evropski zakonodaji dolo~en dele‘ povr{in prekontrolirati. Konopljo lahko gojite za namen pridelave semen za nadaljnje razmno‘evanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje sestavin za kozmeti~ne namene, prehrano ‘ivali, pridelavo vlaken in industrijske namene. Za konopljo se po tem pravilniku {tejejo sorte konoplje, ki so na{tete v Skupnem katalogu sort polj{~in (evropska sortna lista), ki je vsako leto objavljen v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Fitosanitarne uprave Republike Slovenije. V katalogu je skoraj petdeset razli~nih sort konoplje. Vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) v vzorcu konoplje ne sme presegati 0,2 odstotka.

Dovoljenje lahko pridobi nosilec kmetijskega gospodarstva (pridelovalec) za gojenje izklju~no na kmetijskih zemlji{~ih, ki jih ima vpisane v register kmetijskih gospodarstev, ~e izpolnjuje pogoje po tem pravilniku. Zainteresirani pridelovalec za gojenje konoplje mora vlogo za pridobitev dovoljenja za gojenje ko-

noplje vlo‘iti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje najpozneje do 10. maja za teko~e leto gojenja; poseje pa jo lahko seveda ‘e prej. Vlogo je treba oddati vsako leto posebej. Vloga za pridobitev dovoljenja mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime, priimek in naslov oziroma firmo in sede‘ pridelovalca; 2. identifikacijsko {tevilo kmetijskega gospodarstva (KMG-MID); 3. povr{ino kmetijskega zemlji{~a, namenjeno za sejanje konoplje, z navedbo podatkov o grafi~ni enoti rabe zemlji{~ kmetijskega gospodarstva (GERK), na katerem se poseje konoplja: GERKPID, doma~e ime GERK-a, vrsta dejanske rabe GERK-a, povr{ina GERK-a (v ha, a in m2) ter povr{ino posamezne sorte konoplje (v ha, a in m2); 4. sorto konoplje; 5. opredelitev namena pridelave; 6. predvideni datum setve; 7. koli~ino semena, predvideno za setev; 8. predvideni datum spravila. Vlogi za dovoljenje je treba prilo‘iti uradne etikete na embala‘i semen. Ministrstvo po pravnomo~nosti dovoljenja kopijo dovoljenja samo posreduje ministrstvu za zdravje in Policiji – Upravi kriminalisti~ne policije. ^e ho~ejo pridelovalci za setev konoplje zaprositi tudi za subvencijo, jim lahko to vlogo pomagajo izpolniti tudi svetovalci na javno kmetijskih svetovalnih slu‘bah.

v Gori~kem parku za~eli na veliko sejati konopljo in iz nje delati konopljino blago, pri ~emer bi nam seveda izdatno pomagal s svojimi strokovnimi in podjetni{kimi izku{njami. Naslednja faza pa bo ustanovitev Prekmurske avtonomne republike z ekolo{ko fleksibilno dav~no stopnjo in

tiso~imi sodobnimi lesenimi plavajo~imi mlini za predelavo konoplje. Ti mlini bodo hkrati ~rpalke za vodo in elektrarne. Ve~ o tem pa drugi~. Naj na koncu povem {e to, da dru{tvo IZVIR i{~e interesentke in sredstva za razvoj ‘etvenih strojev in drugih naprav, kot so recimo robotske sejalnice.

DOVOLJENJE ZA GOJENJE KONOPLJE

22 - APRIL 13 -

Vlogo med drugim najdete na spletni strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj pode‘elja. Na www.arsktrp.gov.si na dnu strani izberite »Obrazci in navodila«. Med OBRAZCI ZA LETO 2013 kliknite na »Zbirna vloga«. Sedaj izberite »Vloga za izdajo dovoljenja za gojenje konoplje in vrtnega maka«. Vlogo po{ljete na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

IN[PEKCIJSKI PREGLED Ob morebitnem in{pekcijskem pregledu pridelovalec predlo‘i kot dokazili o nakupu potrjenega semena konoplje, ki jo je posejal na podlagi dovoljenja: 1. ra~un o nakupu semena, iz katerega morajo biti razvidne koli~ina in sorta semena ter {tevilka deklaracije o kakovosti semena; 2. deklaracijo o kakovosti semena, ki jo je izdal registrirani dodelovalec, ki je dal seme v promet. Podatki na deklaraciji se morajo glede sorte in {tevilke deklaracije ujemati s podatki na ra~unu.

URADNA PRODAJALCA Prodajalca uradnega semena konoplje v Sloveniji sta: 1. Dejan Rengeo, Gori~ka ves d. o. o., [alovci, 041/357 479; 2. Toma‘ Su{nik, konopljarna Hannah biz d. o. o., Ljubljana, 01/4300 255. Kilogram semena za setev stane od osem do deset evrov, odvisno od embala‘e; vre~a semen za hektar povr{ine denimo stane okoli dvesto evrov. Za‘elene se potencialne investitorke zaradi ve~je dinamike. Lahko pa so tudi napredni zagnani investitorji. Ve~ o tem na www.bodibio.com Tatjana Svete

D

*041 357 479, bodibio@gmail.com


KONOPLJA

Doma je ‘e mogo~e kupiti konopljino seme, moko in olje, pa tudi kruh in pi{kote

Zakaj jemo konopljo? K

onopljino seme je spet vse pogostej{i del na{e prehrane, tako kot je bilo ‘e pred najmanj pet tiso~ leti. Danes, ko nam priporo~ajo kamenodobno prehranjevanje (Resnice in la‘i o hrani, ARA zalo‘ba), je konoplja vse bolj nepogre{ljiva, a na radost vse ve~ ljudi tudi vse bolj dosegljiva. Naprodaj so semena, olu{~ena semena, moka in olje. Vse to vam pismono{a prinese na dom, ~e to kupite denimo v trgovini www.misteriji.si. Vse bolj pa je dosegljiv tudi konopljin kruh. V ve~ino trgovin z zdravo prehrano prihaja iz pekarne Deveta vas, kjer pe~ejo vse kruhe z informirano vodo. Tudi konopljinega. Konopljino seme je za ~loveka popolno osnovno ‘ivilo. V zrnih konoplje je 28 do 35 % ma{~obe, 30 do 35 % ogljikovih hidratov, 20 do 24 % proteinov, 35 % balastnih snovi (neolu{~eno seme) in v primerjavi z drugimi ‘ivili visoka vsebnost vitamina B (predvsem B1, B2 in B3), vitamina E, kalcija, magnezija, kalija in ‘eleza. Ne vsebuje pa holesterina in glutena in je zato lahko prebavljivo.

Konoplja je imela in ima izjemno pomembno vlogo v prehrani ljudi. V zadnjih nekaj letih ponovnega odkrivanja {iroke uporabnosti konoplje je tudi znanost ugotovila, da konopljino olje vsebuje od 1 do 6 % zelo pomembne gama-linolenske kisline, ki jo ~love{ki organizem nujno potrebuje, vendar je sam ne more proizvajati. Konoplja pa je

tako reko~ edinstveni vir te nenasi~ene ma{~obne kisline. Njeno seme vsebuje vseh osem esencialnih aminokislin, ki jih na{ organizem ne ustvarja, vendar so zanj neobhodno potrebne. Tako je konoplja ne le ena izmed najstarej{ih zdravilnih rastlin ~love{tva, temve~ je hkrati odigrala izjemno pomembno vlogo v prehrani ljudi, saj je konopljino seme eno najbolj s hranilnimi snovmi bogatih semen. Najpomembnej{e sestavine konopljinega olja so poleg beljakovin ve~krat nenasi~ena ma{~obna kislina – linolna kislina (50 do 70 % vseh ma{~obnih kislin), alfa-linolenska kislina (15 do 25 %) in redko prisotna gama-linolenska kislina

Foto L. Z.

Konopljin informirani kruh je narejen iz konoplje in pire, dodana pa so mu {e semena konoplje. To je odli~na hrana, ki je poslej dosegljiva v trgovinah z biohrano, ka‘e pa, da bo kmalu na voljo tudi v nekaterih {olah in vrtcih. Kje vse ga je mo~ kupiti, izvemo na www.devetavas.si, Misteriji pa pripravljajo pi{kot Miko (Misteriji-konoplja).

-

APRIL

13 -

Misteriji 23


ZAKAJ

JEMO KONOPLJO ?

PRESNI POLPETI

Konopljina moka (500 g / 4,90 €) je zdrav nadomestek bele moke. Je odli~en vir beljakovin in vsebuje vseh devet esencialnih aminokislin. Ne vsebuje glutena in je odli~nega okusa. Po teksturi in obna{anju je podobna ajdovi moki. Odli~na je za me{anje z drugimi vrstami moke. Uporablja se lahko tudi presno. Ima ekolo{ki certifikat. Konopljino olje (0,25 l / 11,00 €) je sve‘e hladno stiskano in nerafinirano, odli~no za prehrano in zdravje. Ima izrazit, a prijeten ore{kast okus. Uporabljamo ga za solate, polivke, hladne omake in namaze, pa tudi tople jedi, ki ne zahtevajo visokih temperatur. V zdravilne namene zau‘ijemo eno do dve jedilni ‘lici konopljinega olja na dan. Olu{~ena semena jedilne konoplje (240 g / 6,00 €) uporabljamo kot dodatek h kosmi~em, sadju, sladicam, ~okoladi, omakam … Vsebujejo proteine, nenasi~ene ma{~obne kisline in so odli~en vir energije. Semena brez lupine so hitro pokvarljiva, zato jih shranjujemo v hladnem in temnem prostoru ter po odprtju porabimo v dveh tednih. Neolu{~ena semena jedilne konoplje (250 g / 4,90 €) so ekolo{ko pridelana semena jedilne konoplje. Uporabljamo jih podobno kot son~ni~na semena in pistacije, ali kot orehe, le{nike ali mandlje. Z njimi zame{amo pesto, zavijemo potico, jih zmeljemo za solatno polivko, zamesimo v kruh, vme{amo v testo za pecivo, pripravimo s kosmi~i za zajtrk …

Vse izdelke lahko kupite v trgovini www.misteriji.si. ^e kupite {e Konopljino kuharico, po{tnino pla~a revija Misteriji.

24 - APRIL 13 -

SESTAVINE: 100 g mletih konopljinih semen 3 ‘lice mletih lanenih semen ½ skodelice drobno sesekljane zelene 1 nastrgan koren~ek (ali pulpa od koren~kovega soka) 1 nasekljana ~ebula ½ nasekljane rde~e paprike 2 ‘li~ki sojine omake peter{ilj PRIPRAVA: Konopljina in lanena semena zme{amo z vodo. Dodamo zelenjavo in sojino omako. Uporabimo toliko vode, da dobimo zmes, ki jo lahko oblikujemo v polpete. Polpeti naj bodo debeli pribli‘no 1 cm. Posu{imo jih na soncu ali v topli pe~ici 10–15 min. Sestavine zado{~ajo za 6 oseb.

Recepta sta iz Konopljine kuharice, ki je pravkar iz{la pri ARA zalo‘bi.

KONOPLJINI MEDENJAKI SESTAVINE: 350 g polnovredne (pirine) moke 100 g mletih konopljinih semen 5 ‘lic medu 5 ‘lic son~ni~nega olja ½ zavitka pecilnega pra{ka (ali sode) malo soli limonina lupinica cimet klin~ki kardamom PRIPRAVA: Pogrejemo med in olje, da postane teko~e. Dodamo ostale sestavine in jih zme{amo. Testo naj po~iva 2 uri. Nato testo razvaljamo in izre‘emo poljubne oblike. Lahko jih tudi okrasimo. Pe~emo pribli‘no 20 minut pri najve~ 170 °C. Pri pe~enju medenjakov pazimo, da jih ne izsu{imo.


Z AKAJ (2 do 4 %). Maksimalno razmerje 3 : 1 med ma{~obno kislino omega-3 in omega-6 uvr{~a konopljino olje med dragocena naravna olja. Kot edino rastlinsko olje pa konopljino olje vsebuje {e ma{~obno kislino omega-9.

ZRNCA SO »ORE[^KI« ^eprav konopljino zrno meri tri do {tiri milimetre, ga ne le botani~no, temve~ tudi po sestavi prehranskih snovi in okusu lahko pri{tevamo k orehom oziroma ore{~kom. Konopljino olje sodi med vsestransko uporabna rastlinska olja, zmleto konopljino seme pa lahko med drugim uporabimo tudi kot nadomestek za orehe, zlasti pri ljudeh, ki so alergi~ni na orehe. Naprodaj so tudi olu{~ena semena, ki jih lahko cela ali zmleta pripravimo na razli~ne na~ine,

jih uvrstimo med sestavine za pripravo jedi ali kot dodatek k mnogim slastnim jedem.

MED OREHOM IN MAKOM Biokonopljo pa sploh uvr{~ajo med visokokakovostne oljarice. Po okusu je biokonopljino seme mo~ umestiti nekje med za~imbno polno orehovo aromo in prefinjeno ne‘no trpkost maka. Zato je {iroko uporabno v kuhinji. Lahko je sladko ali slano, pikantno ali polsladko, kme~ko krepko ali gosposko plemenito, kot nosilec okusa ali samo kot fina za~imba dolo~ene jedi, biokonoplja je zares vsestransko uporabna pri pripravi jedi. Iznajdljiva gospodinja ali gospodinjec utegne imeti v najbolj{em primeru vedno na voljo tako polnozr-

JEMO KONOPLJO ?

nato biokonopljo kot olu{~eno seme in moko, olje, konopljin sok ali ~aj. @e navadno jajce na oko je s popra‘eno olu{~eno biokonopljo razko{no do‘ivetje, ki je vrh vsega tudi zdravo. Jedi z dodatkom konoplje bodo zaradi posebej imenitnega vonja in okusa za marsikoga pravi praznik za o~i, nos, jezik in prebavo. Seveda pa bodo nekateri potrebovali dolo~eno uvajalno obdobje, da bodo na{li pravo mero za svoj ~isto osebni okus po biokonoplji; ko pa jo bodo na{li, pri svojih kuharskih umetnijah ne bodo mogli ve~ odmisliti imenitnega vonja in okusa po konoplji. Za vegetarijance in presnojedce je na voljo konopljina kuharica. V knji‘ni in elektronski obliki je dosegljiva v trgovini www.misteriji.si. J. V.

D

SLOVENSKI KONOPLJIN SOCIALNI KLUB tujine, ki nas pri tem mo~no preka{a, ustanovili Slovenski konopljin socialni klub. Najdete jih na www.sksk.si in na Facebooku. Pred kratkim so ustanovili tudi Zvezo dru{tev in organizacij za samozdravljenje z rastlinami in

naravnimi metodami Belica ali na kratko Zveza Belica. Kot na toliko drugih podro~jih tudi pri dekriminalizaciji konoplje Slovenci zaostajamo za svetom in da bi to spremenili, se je minulo jesen zbrala skupina umetnikov iz

Foto L. Z.

Povsem druga zgodba pa je, kadar govorimo o konoplji – zdravilu. Tedaj govorimo o indijski konoplji, katere zdravstveni u~inki so dokazani, njena uporaba pa po vsem svetu mo~no omejena. V Sloveniji pa seveda – prepovedana. S konopljo se zdravi kar nekaj Slovencev, ki imajo konvencionalno neozdravljive degenerativne bolezni, kot so rak, tumor, tromboza, parkinsonova in alzheimerjeva bolezen, se pravi bolezni, povezane z degeneracijo in staranjem celic. Konoplja odli~no zdravi tudi depresijo in migreno, laj{a bole~ine pri porodu, pri levkemiji itd. Da bi tako zdravljenje legalizirali, so se slovenski bolniki povezali in po zgledu iz

zdru‘enja Paviljon in bolnikov, ki se zdravijo s konopljo. Skupaj so spisali predlog novega zakona o konoplji in ga izdali tudi v knji‘ni obliki. O vsem tem bomo ob{irneje pisali v prihodnji {tevilki revije Misteriji.

-

APRIL

13 -

Misteriji 25


KONOPLJA

Ne obleka, ~lovek naredi ~loveka

Samo {e to obleko nosim O

bleka naredi ~loveka, pravijo. Tudi konopljina, ki je spet v »modi«. Kdo in kaj je tisto, kar stoji za to obleko, katere misli so vtkane v teksturo njenega blaga, iz kak{nega semena je zrasla bil, ki je vpredena v tkanino? Ko se vpra{amo o vsem tem, dobimo tudi odgovore, ki nam povedo, ~emú slediti naravnemu ‘ivljenju, vklju~no z naravnim obla~enjem. O tem smo se pogovarjali z Lucijo Zlodej*, zagovornico naravnega ‘ivljenja, ki tudi ‘ivi z naravo in sredi narave, sicer pa {olano tekstilno mojstrico in oblikovalko obla~il in drugih izdelkov iz popolnoma naravnih materialov, katerih osnova je konopljino blago. Za Lucijo Zlodej je pomembno, da vidi naravno linijo v celotnem nastajanju obleke, od semena, ki je ekolo{ko neopore~no, do zadovoljnega ~loveka, ki se v obleki, se{iti po meri, po~uti usklajeno, svobodno in spro{~eno. Med {ivanjem obla~ila se bolj kot obleki posve~a ~loveku, ki mu je namenjena. Tako dobi ta obleka pravo vsebino in obliko ter podpira tistega, ki jo nosi, v njegovi lastni energiji. Obleka sama po sebi ni tista, ki naredi ~loveka, ampak sam ~lovek, kateremu je namenjena, in tisti drugi, ki to obleko ustvari ne zaradi profita, ampak zaradi ~loveka.

Konopljina obla~ila trajajo veliko dlje kot bomba‘na in se mnogo manj me~kajo od lanenih.

Konopljina moda ni povsem vsakdanja. Lucija Zlodej izdeluje obla~ila po meri iz blaga, narejenega v Romuniji po stoletja starih izku{njah. Barva pa ga v~asih tudi sama z rastlinskimi barvami.

26 - APRIL 13 -

Foto L. Z.

Kak{no je naravno obla~enje ? Moja ‘ivljenjska na~ela – svoboda, spro{~enost in usklajenost z naravnimi ritmi – so izra‘ena tudi v mojih izdelkih. Moda mi sama po sebi, kot neka zapoved, ni pomembna. Pomembno je ob~utenje posameznika, kaj je zanj dobro, smiselno, v skladu z njim samim. To je osnova naravnega obla~enja, ta naravni vzgib, ki narekuje stil, barvo, formo, ki ustreza po~utju … Brez bojazni, da bo obla~ilo sme{no ali


S AMO {E

TO OBLEKO NOSIM

poliestrske materiale ravno ne velja. Prednost konopljinih tkanin pred lanenimi, ki so sicer tudi lahko ~isto naravna, ~e jih ne obdelujejo z agresivnimi sredstvi, kot to po~no na Kitajskem, pa je v tem, da so mnogo manj me~kljive. In konoplja obla~ilom daje tudi gibljivost. Konopljino obla~ilo se prilagodi telesu; gube, ki sicer nastaKaj je nezdravo odevanje? nejo tudi na obleki iz konoplje, ko sedimo, se potem, ko vstanemo, ^e vemo, kaj pomeni proizvodnja same od sebe zgladijo. poliestrskih materialov, koliko te‘kih kovin je vme{anih v barve, Kaj pa dodatki? s katerimi tkanine barvajo, in da Konopljine hla~e, narejene po navdihih iz davnine, so, ~e Da zadostim naravnosti izdelka, se samo za vzgojo bomba‘a na je le naro~nik za to, brez zadrge. Konopljine hla~e zave‘emo so tudi vsi dodatki na obla~ilih iz svetovni ravni porabi tretjina vseh z vrvjo ali pa zapnemo z gumbi. Kot nekdaj … naravnih materialov. To so ro~no Druge izdelke si lahko ogledate v albumu slik na Facebooku pesticidov, nam je jasno, da sodob- pod »Feliksova doma~ija«. izdelani leseni gumbi, vrvice iz kona priprava blaga mo~no {koduje noplje, drugi raznobarvni dodatki naravi. In potem vsa ta obla~ila vplivajo preje, tkanja in barvanja. Dobro bi bilo iz naravno barvane konopljine tkanine na ko‘o, dihala, na na{e splo{no po~utje tudi v Sloveniji vzpodbuditi to proizvod- s pomo~jo kurkume, koprive in drugih in zdravje. Obla~enje v naravna obla~ila, njo. [e vedno imamo veliko znanja na naravnih barvil. Posebnost pa je tudi kot je konopljino, ni modna smernica. podro~ju tekstila, saj je bila ta panoga pri lesena dekoracija na ‘enskih oblekah. Je nuja, saj nas narava sama opozarja, nas v preteklosti zelo mo~na. Ostali so Bi lahko rekli da ustvarjate energijska, da ~love{tvo ne more nadaljevati s tako tudi stroji, ki bi se jih dalo predelati in »polnovredna« obla~ila? uni~ujo~im ‘ivljenjem, kot ga ‘ivi ~lo- uporabiti za izdelavo prediva in tkanja Nisem {e izmerila energijske vrednosti iz konoplje. [koda bi bilo, da ne bi sprejeli ve{tvo v zadnjih desetletjih. obla~ila iz konoplje. Pogosto mi ljudje retega izziva, ki bi zagotovo lahko v zelo ~ejo: »Zdaj pa samo {e to obleko nosim.« Kak{ne pa so prednosti obla~enja v kratkem ~asu obrodil dobre rezultate. Zdi se mi, da je poleg prijetnosti konoplje konopljo? Z ekolo{kega stali{~a je obla~enje v ko- Kak{ne prednosti ima konopljino blago? pomemben tudi oseben pristop. Ko {ivam nopljo neobremenjujo~e za na{ planet. Konoplja je sedemkrat bolj trpe‘na od za nekoga, se posvetim tej osebi, jo imam Konoplja je ~ista ‘e sama po sebi. Da bomba‘a. Eden od ciljev, ki ga ‘elim v mislih. V pogovoru vzpostavim dober zraste v uporaben pridelek, ne potrebuje spodbuditi z naravnim obla~enjem, je stik in posku{am ~im bolje razbrati njene pesticidov, njena rast ne iz~rpava zem- tudi ta, da imamo v omarah manj obla- navade, ‘elje, na~in ‘ivljenja. Potem polje, ampak jo celo hrani in plemeniti. @e ~il. Konopljina obla~ila lahko zaradi nji- sku{am potegniti iz vsega skupaj bistvo sámo seme, ko pade na zemljo, pomeni hove obstojnosti nosimo dalj ~asa, z do- in ga vdahniti v obla~ilo. S stali{~a miselbogatitev ‘ivljenja. To je rastlina, ki je miselno kombinacijo pa lahko iste kose nih form, ki nam kreirajo ‘ivljenje, ni brez bila ~loveku dana, da mu pomaga na uporabimo na razli~ne na~ine in za raz- pomena in vpliva vse tisto, kar v energijvseh podro~jih ‘ivljenja. Z njo se lahko li~ne prilo‘nosti. Tudi kroje posku{am skem smislu stoji za nekim izdelkom. ^e za{~iti, se vanjo oble~e, si iz nje zgradi izdelati tako, da omogo~ajo vsesplo{no z veseljem opravljamo svoje delo, se iz hi{o, slu‘i mu za prehranjevanje, za uporabnost. Prakti~no in ekonomi~no je, srca posvetimo ~loveku in smo polno prizdravljenje. Do te zadnje faze naj niti ne da imamo lahko ene hla~e za na vrt, ki sotni v tem, kar delamo, s tem ustvarjamo bi pri{lo, saj je z njeno uporabo ‘e poskr- so hkrati tako udobne, da lahko v njih dobro energijo, podporno silo, ki prek nabljeno, da ‘ivimo na naraven na~in, kar sedimo v spro{~enem polo‘aju za medi- {ega dela dobro deluje na drugega ~lopomeni, da smo tudi bolj odporni in tacijo ali pa gremo v njih tudi v mesto veka. Tako je tudi obleka lahko ‘iva stvar na ~aj in pri tem ne vzbujamo videza, v smislu polnovrednosti ‘ivljenja, ker za{~iteni pred boleznijo. da smo pri{li z njive. S tem je zado{~eno ima v svoji obliki in sporo~ilu svojo Od kje konopljino blago? tudi enemu od temeljnih na~el perma- vrednost, nek pravi namen, s katerim Zdaj ga uva‘am iz Romunije. Tam ‘e kulture, da uporabimo vsako stvar naj- podpira tistega, ki jo nosi. tristo let izdelujejo konopljino blago na manj za tri namene. V konopljinih oblaTaja Vetrovec enak na~in. Tkanine so certificirano narav- ~ilih se po~utimo spro{~eno, material ne v celotnem postopku od setve, ‘etve, skupaj z nami svobodno diha, kar za * 031/536 251, lucijazlodej@gmail.com Foto L. Z.

neprimerno, ker ne ustreza zunanjim modnim zapovedim. To zavedanje gre z roko v roki z razvijanjem na drugih podro~jih ‘ivljenja. Ko se za~nemo zdravo prehranjevati, ko za~nemo zdravo misliti, razvijati zdrave odnose, sami od sebe ob~utimo, da ne moremo biti ve~ oble~eni v nekaj nezdravega.

D

-

APRIL

13 -

Misteriji 27


SLOVENSKA ZGODOVINA

Misteriji prvi objavljamo Kozlerjeva Zemljovida slovenske de‘ele in pokrajin iz let 1853 in 1864

Zatajevana zemljovida P

rvi~ objavljamo dva Kozlerjeva Zemljovida slovenske de‘ele in pokrajin z letnicama 1853 in 1864, ki sta {ir{i slovenski javnosti docela neznana in ju do danes {e nikoli niso objavili. [e posebej »{okantna« je izdaja iz leta 1864, v kateri slovenska ju‘na meja s Hrvati poteka od Vara‘dina mimo Zagreba, Karlovca, Ogulina do Senja ob Jadranskem morju. V prilogi k Zemljovidu je Peter Kozler zapisal, da na{a narodnostna meja s Hrvati poteka od Bakra na Jadranu in blizu meje voja{ke krajine proti Karlovcu; Gerovo, Ple{ico, Delnice, Ravnogoro, [krad in druge kraje, ki so sicer na Hrva{kem, pa je izrecno ozna~il kot slovenske. Novoodkriti zemljevid, ki ima sicer isto letnico 1853, se od Slovencem edinega znanega Zemljovida iz leta 1853 razlikuje predvsem po ve~jem obsegu slovenskega ozemlja. Prav posebej bode v o~i raz{irjeno ozemlje na jugu in vzhodu proti Hrvatom. Na odkritem zemljevidu iz leta 1864 pa je to ozemlje proti Hrvatom {e ob~utno ve~je. Oba Zemljovida slovenske de‘ele in pokrajin sta narejena v bakrorezu v merilu 1 : 576.000 in prikazujeta celotno ozemlje, ki je po Kozlerjevih raziskavah tedaj pripadalo slovenskemu narodu. Oba Zemljovida se od edinega znanega Zemljovida iz leta 1853 razlikujeta tudi po tem, da je pisanje ~istej{e in razlo~nej{e, saj je vrezovalec medeninasto plo{~o nekoliko poglobil. Ob napovedi izdaje so leta 1864 Novice zato povsem Novoodkriti Zemljovid iz leta 1853 se razlikuje po ve~jem obsegu slovenskega ozemlja, na severovzhodu od Wildona in vse do Gradca, predvsem pa na jugu in vzhodu proti Hrvatom.

28 - APRIL 13 -

Oba na novo odkrita zemljevida na{e ozemlje na jugu podalj{ata do Senja in od tam do Zagreba. upravi~eno zapisale: »Sme se toraj re~i, da je slovenski zemljovid g. Petra Kozlerja v drugi izdatbi res lep{i, vrednej{i

in primernej{i od prvega in da je malo enacih zemljovidov, kteri bi s takim merilom toliko naznamb obsegali, toliko krajev, cest itd. kazali.« Oba novoodkrita Zemljovida obsegata celotni vojvodini ali kronovini Koro{ko in Krajnsko, Avstrijansko-ilirsko primorje, ki ga po Kozlerju sestavljajo Pokne‘ena grofija Gori{ka in Gradi{~anska, Mejno grofijo Istrijansko in Kvar-


Z ATAJEVANA

ZEMLJOVIDA

nerske otoke ter mesto Trst, del [tajerskega vojvodstva ali kronovine (Mali [tajer ali slovensko [tajersko), Bene{ko Slovenijo kot del Lombardobene{kega kraljestva, Ogrskoslovensko okrajno kot del Ogrskega kraljestva ter dele Kraljestva Slovenijeh, Hrva{ke in Dalmacije, v katerih so tedaj {e prebivali Slovenci. V primerjavi z znanim zemljevidom iz leta 1853 oba na novo odkrita zemljevida na{e ozemlje na jugu podalj{ata do Senja in od tam do Zagreba, zemljevid iz leta 1864 pa ob~utno pove~a na{e vzhodno ozemlje onkraj reke Drave pri Vara‘dinu in vse do Zagreba, na jugozahodu pa tudi pri Ogulinu. Oba nova Zemljovida se od edinega objavljenega zemljevida razlikujeta tudi po tem, da na severovzhodu (na [tajerskem) prikazujeta raz{irjeno slovensko ozemlje od Wildona pa vse do Gradca. K zemljevidu sodita prilogi Narodopis na 24-ih straneh in Imenik Krajev na 57-ih straneh, ki ju je treba {teti kot sestavni del zemljevida, saj razlagata zemljepis, narodopis in statistiko Slovenske de‘ele.

OSKUBLJENO OZEMLJE Slovencem se o obstoju teh dveh izvirnih Kozlerjevih Zemljovidov slovenske de‘ele z letnicama 1853 in 1864 ni niti sanjalo. Vse dosedanje izdaje Kozlerjevega zemljevida so namre~ le ponatiskovale zgolj »oskubljeno« slovensko ozemlje, kakr{no je prikazoval Kozlerjev prvi poskusni natis iz leta 1852, enako pa velja tudi za zgodovinske in zemljepisne knjige. To seveda ni in ne

Zemljovid iz leta 1864 ob~utno pove~a na{e vzhodno ozemlje onkraj Drave pri Vara‘dinu in vse do Zagreba, na jugozahodu pa tudi pri Ogulinu.

more biti naklju~je. S tem prvim natisom Kozler o~itno ni bil zadovoljen, kar dokazujeta na novo odkrita zemljevida, na katerih je slovensko ozemlje ob~utno raz{iril. Postavlja se upravi~eno vpra{anje, zakaj niso slovenske javnosti do zdaj nikoli seznanili z »lep{im, vrednej{im in primernej{im Zemljovidom od prvega«? Zakaj so vse za-

lo‘be, ki so Zemljovid ponatisnile, izbrale vselej neveljavni, poskusni odtis, ki je po obsegu slovenskega ozemlja precej manj{i in je obenem tudi manj{ega formata in ob~utno manj kakovostno narisan in natisnjen, ne pa Zemljovida iz leta 1853 ali pa iz leta 1864? Postavlja se tudi vpra{anje, zakaj Kozlerjevega Zemljovida niso ponatisnili ‘e ob stolet-

nici prve izdaje (1953), niti ob stoletnici druge (1964), niti ob stoletnici tretje (1971) izdaje?! Da so zamudili prav vse okrogle obletnice, je milo re~eno nenavadno, a zgolj na prvi pogled. Zelo verjetno za tem ti~i politi~na razmejitev po drugi svetovni vojni, s katero smo Slovenci izgubili veliko ozemlja v Istri. Prva je Zemljovid izdala

-

APRIL

13 -

Misteriji 29


Z ATAJEVANA

ZEMLJOVIDA

KAJ SE [E SKRIVA V NUK-U? Odkritje teh dveh zemljevidov je {e eden v nizu prikrivanj zgodovinskega gradiva in zgodovinskih dejstev, ki ne ustrezajo »uradnim« zgodovinarjem in SAZU-ju. Izvirni Kozlerjev Zemljovid iz leta 1864 sta neutrudna raziskovalca doma~ega izro~ila na{la na zemljepisnem oddelku ljubljanskega NUK-a. In to poraja vpra{anje, ali so slovenski zgodovinarji res prav vsi slepi, ali pa samo zami‘ijo, ko jim tako naro~ijo? Kako je namre~ mogo~e, da ga ni kdaj tam odkril kak profesionalni zgodovinar, ~eprav je bil ta zemljevid do osamosvojitve zelo verjetno skrit na oddelku D (depo – imigrantski tisk), ki je hranil vse knjige in drugo gradivo, za katere partija, pred njo pa kraljevina ni ‘elela, da bi zanjo izvedela javnost. Kaj vse pomembnega za slovensko preteklost se {e dandanes skriva v NUKu, ~eprav so razvpiti oddelek D menda ukinili? O tem ve~ v eni od prihodnjih {tevilk Misterijev. Cankarjeva zalo‘ba in to {ele leta 1975, ko je uredni{tvo tudi zapisalo: »Cankarjeva zalo‘ba se je po pregledu vseh izdaj odlo~ila za ponatis prve izdaje iz leta 1853.« A prav ta je edina prikazovala »oskubljeno« Slovenijo, obenem pa so pri tej prvi objavi v Piranski zaliv vrisali dodatno rde~o ~rto, ki prikazuje republi{ko domnevno mejo med Slovenijo in Hrva{ko po drugi svetovni vojni. ^e so v Cankarjevi zalo‘bi res pregledali vse izdaje, je {e bolj nenavadno, da so za ponatis izbrali manj{i in slab{i Zemljovid iz leta 1853, ne pa izvirnega in izbolj{anega Zemljovida iz istega leta. Tega sva namre~ brez vsakih te‘av odkrila pri prijaznem vodji Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, g. Ga{peri~u, in za zdaj predstavlja edini tovrstni unikat v Sloveniji. Je tudi precej lep{i, kakovostnej{i in ve~ji, vrh vsega

30 - APRIL 13 -

pa se ‘e zelo pribli‘uje Zemljovidoma iz leta 1864 in leta 1871, le da ta Zemljovid iz leta 1853 na jugu in vzhodu {e ne prikazuje slovenskega ozemlja pri Ogulinu ter od Zagreba do Vara‘dina. Po izdaji Cankarjeve zalo‘be so tudi vse ostale izdaje v letih 1992 in 1995 (Zalo‘ba Amalietti), 2002 in 2003 (Nova revija) ponatisnile Kozlerjev poskusni zemljevid z oskubljenim slovenskim ozemljem in z omenjeno naknadno ro~no vrisano ~rto v Piranskem zalivu. Na tem Zemljovidu je na{e ozemlje ob~utno manj{e, saj ni vrisanega ozemlja od Senja do Verbovskega, Karlovca in Zagreba, kakor tudi ne na severovzhodu od Wildona do Gradca. Zalo‘nik Amalietti nama je povedal, da mu je zemljevid za izdajo leta 1992 posodil prijatelj, za izdajo leta 1995 pa ga je dobil na NUK-u.

ZATAJEN? Edina mo‘na razlaga za tak{en izbor urednikov Cankarjeve zalo‘be in tudi kasneje je, da se niso ‘eleli ali drznili zameriti Hrvatom in so zato raje izdali poskusni Kozlerjev Zemljovid, vse druge tri prave in pristne Kozlerjeve Zemljovide pa so zgodovinarji, zemljepisci in knji‘ni~arji javnosti preprosto zatajili! Obenem so na tem poskusnem Zemljovidu z rde~o ~rto naknadno posebej poudarili domnevno narodnostno mejo po Dragonji, ki slovenskim interesom seveda {koduje. Sam Peter Kozler je v svojem Narodopisu na strani XX opisal na{o narodnostno mejo, ki poteka precej ju‘neje od tiste na Dragonji: »Ljudje v Gerovu pri Osivnici, v Ple{ici, Delnici, Ravnigori, [kradu, i.t.d., ki so ‘e na herva{ki zemlji, bolj slovensko-krajnsko govore, kakor pa beli Krajnci, tako da bi skorej treba bilo

Nepravi Kozlerjev Zemljovid z naknadno vrisano ~rto v Piranskem zalivu so prilo‘ili gradivu za arbitra‘o s Hrva{ko.

IZVIRNI ZEMLJOVID NA RAZSTAVI Izvirni Kozlerjev Zemljovid iz leta 1864, ki ga hrani NUK, je kustos Pokrajinskega muzeja Ko~evje g. Ivan Kordi{ uvrstil tudi na razstavo »Peter Kozler, Zemljovid slovenske de‘ele in pokrajin«, ki bo odprta {e nekaj mesecev v Kulturnem domu v Ko~evski Reki. Zemljovida iz leta 1853, hranjenega v Zemljepisnem muzeju SAZU, pa na razstavi ni. od morja in Bakra vle~i potezo, ki bi {la blizo voja{ke krajine proti Karlovcu in {tajerski meji.« Tudi kar zadeva Primorje ter ozemlje ju‘no od [tajerske so zanimive njegove besede, ki se glase: »V herva{kem primorju in poleg {tajerske meje o Zagreb{ki in Vara‘dinski ‘upanii blizo do Zagreba se govori nare~je, ki je slovenskemu bolj podobno kot herva{kemu.« Prav ta napa~ni in nepravi Kozlerjev Zemljovid z naknadno vrisano ~rto v Piranskem zalivu so leta 1954 poslali v London na razmejitveno konferenco z Italijo, {e drugi~ pa so ta napa~ni Zemljovid tudi letos prilo‘ili gradivu za arbitra‘o meje s Hrva{ko. Res je ‘e skrajni ~as, da Peter Kozler in z njim vsi Slovenci do~akamo izdajo njegovega najbolj dodelanega, najkakovostnej{ega in najlep{ega Zemljovida. »Kdor koli se ~uti, da je Slovenec, naj si ozalj{a izbo z zemljovidom tem, ki mu bo dan za dnevom kazal ljubo de‘elo, na kteri in za ktero ‘ivimo in za ktero se pravi~no bojujemo, vide~ v ‘ivem so~utji in edinstvu samo in edino sredstvo za dosego sre~nej{e prihodnosti vseh.« In v teh dneh bo zalo‘ba Amalietti izdala izvirni Kozlerjev Zemljovid iz leta 1864 s spremno bro{uro, ki opisuje vse z njim povezane dogodbe (maloprodajna cena 19,90 evra, samo Zemljovid 5,90 evra). Naro~ite ga na www.misteriji.si Andrej [i{ko in Dimitrij Kebe

D


AGROHOMEOPATIJA

Slovensko zeli{~arsko-alkimisti~no znanje in modrost pri varstvu in negi rastlin brez kemije

Homeopatija za rastline K

»Vse izdelke naredim po postopku alkimistov, kot je to delal Paracelsus.« Kako deluje agrohomeopatija? Podobno kot homeopatski pripravki za ljudi. Ti so narejeni tako, da je materija ali izhodi{~na snov, ki jo uporabimo za izdelavo pripravka, na poseben na~in razstavljena v njeno lastno energijo. Ta energija je potem ujeta v raztopino ali v globule, majhne kroglice laktoze, ki so napojene s homeopatskimi sredstvi, posu{ene in navadno pakirane v majhne stekleni~ke. S temi pripravki si ljudje u~inkovito popravljajo poru{eno ravno-

vesje v telesu. Vsako poru{eno ravnovesje je vzrok za bolezen oziroma za neko blokado, ki onemogo~a na{o nemoteno preskrbljenost z vesoljno energijo, zaradi ~esar na{e eteri~no telo snovnemu telesu ne zmore ve~ dovajati dolo~enih vibracij energij in zaradi tega zbolimo. Zelo podobno je pri rastlinah. V ekosistemu je vedno zelo pomembno, da opazujemo celoto. Lahko navedete kak{en zgled delovanja agrohomeopatskega pripravka? ^e me na primer nekdo prosi za pomo~ proti strunam, ne gledam le na to, kako jih bomo odstranili z agrohomeopatskim pripravkom. Vedno preverim, kaj se v ekosistemu dogaja, kaj strune pravzaprav potrebujejo in zakaj za~no vrtati v na{e rastline. Tako sem s kombinacijo ugotovila, s katero rastlino in s katerim mineralom lahko, ~e ju razstavim v njuno energijo, pomagam, da se {tevilo strun uravnovesi oziroma da se te spustijo ni‘je v zemljo. Posebnost strun je, da potrebujejo zelo veliko vlage. So pravzaprav ovojnica, v kateri je teko~ina. In kadar pride v tleh do pomanjkanja vlage, strune, ~e nimajo koreninskih plevelov, za~nejo vrtati v na{e podzemne pridelke, v korenine rastlin. Zato je pri tem, da strune odpravimo, treba misliti na ravnovesje. Strune tudi predelujejo celulozo, zato ne bi bilo dobro, ~e bi Majda Ortan z agrohomeopatskimi pripravki za naravno nego in zdravljenje rastlin. Natan~en seznam vseh pripravkov najdete v spletni trgovini www.misteriji.si v kategoriji »Agrohomeopatija«.

Foto

L. Z

.

o je Slovenija lani kon~no pri‘gala zeleno lu~ za homeopatske pripravke, so lahko na dan pri{le tudi slovenske zeli{~arsko-alkimisti~ne izku{nje in modrost pri varstvu in negi rastlin brez kemije. Na na{em pokrajinskem podro~ju. Utele{a jih in‘enirka kemijske tehnologije Majda Ortan* iz Prevalj na Koro{kem. Izredna nadarjenost za intuicijo ji je bila polo‘ena ‘e v zibko, izostrovala pa jo je ‘e v otro{tvu. V samoti je raje opazovala ‘ivljenje rastlin in ‘ivali, kot da bi se igrala z vrstniki. Vrhunec zmno‘ka njene intuicije in ustvarjalnosti so agrohomeopatski izdelki za naravno varstvo, nego in zdravljenje rastlin, popolnoma brez negativnih stranskih u~inkov. Namenjeni so uporabi v vrtnarjenju, kmetijstvu, gozdarstvu, sadjarstvu, vinogradni{tvu ter pri negi okrasnih rastlin v stanovanju. Pa tudi proti komarjem, muham, moljem in drugim ‘ivalim, ki niso za‘elene v ~love{kih bivali{~ih, saj je njihov ‘ivljenjski prostor v naravi. Potem ko je Ortanova lani dala na trg svoje agrohomeopatske pripravke Cora agrohomeopathie, ki jih po njenih navodilih zanjo proizvajajo v lekarni v Velikovcu na Avstrijskem Koro{kem, pod vodstvom lastnika mag. farmacije in izku{enega homeopata Heinza Piskernika, je razvila ‘e okoli sto razli~nih agrohomeopatskih pripravkov, na trgu pa jih je trenutno na voljo nekaj ~ez {estdeset. Vsi so uspe{no opravili vse potrebne teste delovanja.

-

APRIL

13 -

Misteriji 31


HOMEOPATIJA

ZA RASTLINE

jih ~isto odpravili. Tu in tam je kak{na ~isto koristna za na{ vrt, ~e pa se jih nabere preve~, ostanemo brez pridelka. Kaj storite potem? Posku{ajmo to razumeti z zdravo logiko: pri su{i pra{ni delci zemlje izgubijo sposobnost vsrkavanja vlage. Pravimo, da so hidrofobni, obstaja pa mineral, katerega energija spremeni hidrofobne delce v hidrofilne, torej jim povrne sposobnost, da nase privla~ijo zra~no vlago. S kombinacijo tega minerala in s kombinacijo rastlin, ki jih strune nikoli ne napadejo, ker ne prenesejo njihove energije, sem izdelala agrohomeopatski pripravek za strune, ki zapustijo s tem pripravkom po{kropljene povr{ine. Vse izdelke naredim po postopku alkimistov, tako kot je to v za~etku {estnajstega stoletja delal ‘e Paracelsus. Imate ve~ skupin izdelkov, za razli~ne namene? Ena skupina teh pripravkov je namenjena negi rastlin: da nimajo plesni, da ob

njih ne rastejo pleveli, da imajo zdrave liste, da so rastline in plodovi brez gnilobe ali raka, eden od pripravkov pa pomaga po{kodovanim in presajenim rastlinam. Druga skupina pripravkov je namenjena obvladovanju {kodljivcev: za pregon in odvra~anje pol‘ev, strun in strigalic, {kodljivih hro{~ev, u{i in sadnih muh, cveto‘erov, sadnih zavija~ev, metuljev in gosenic. Posebna skupina pripravkov pomaga, da z naravo pre‘enemo {kodljivce v gospodinjstvu: za pregon mi{i in podgan, mravelj, {~urkov, muh, klopov in komarjev. Naslednja posebna skupina so pripravki za bujno in zdravo rast rastlin: da so te mo~ne in zdrave, za varovanje pred zmrzaljo, za energiziranje zemlje z energijskimi esencami hranil v ustreznem razmerju, za dobro vitalnost rastlin, za varovanje pred glivicami, za kakovosten kompost in podobno. Po naro~ilu in posvetu z mano so na voljo {e drugi agrohomeopatski pripravki za posebne probleme pri rastlinah, ampak z na{imi agrohomeopatskimi sredstvi Cora agrohomeopathie smo pokrili ve~ino rastlinskih bolezni in {kodljivcev. Kateri pripravki so najbolj aktualni aprila? Aprila so najbolj aktualni pripravki za strune, pripravki za zdrave in mo~ne rastline, pripravek, ki nahrani zemljo in rastline z energijami vesolja, pripravek za varstvo rastlin pred pozebo in bla‘enje posledic pozebe, pa vsi izdelki za profesionalno rabo – za kmete, vinogradnike, sadjarje, pridelovalce zelenjave, vrtnarje, vrti~karje in ljubitelje ro‘. Spomladi lahko denimo nahranite drevesa, trajnice, posevke v okrasnem vrtu, v vrti~karstvu, kmetijstvu, vrtnarjenju, sadjarjenju in vinogradni{tvu z agrohomeopatskim sredstvom Cora agrohomeopathie C3, ki nahrani zemljo z energijami vesolja, z dodatkom agrohomeopatskih sredstev Cora agrohomeopathie X 22 za

32 - APRIL 13 -

revitalizacijo in Cora agrohomeopathie X21 za preventivo. Z vsemi tremi sredstvi lahko tudi pripravite {kropivo in z njim {kropite okrasna in sadna drevesa – debla in veje, vinsko trto, okrasne grmi~ke, posevke – zemljo, kal~ke in rastline, vrtnice, trajnice, vse kar odganja, brsti, cveti. Rastline vam bodo to skrbnost vra~ale z zdravjem, lepoto, obilnimi pridelki. Da bodo rastline v rastni sezoni mo~ne, odporne in zdrave, jim lahko privo{~ite {kropljenje ali zalivanje s pripravkom C1 za mo~ne in zdrave rastline. In ne pozabimo na {kodljivce, s Cora agrohomeopathie jih boste pregnali. Tudi voluharja. Kako uporabljamo va{e pripravke? Iz agrohomeopatskega koncentrata si sami pripravite svoje {kropivo ali pr{ilo. Poleg ustreznega odmerjanja je izjemno pomembno ritmi~no pretresanje pr{ilke ali {kropilnice. Vsakemu pripravku so zato prilo‘ena navodila za pripravo {kropiva oziroma pr{ila ter za opravljanje ritmi~nega pretresanja zmesi agrohomeopatskega koncentrata Cora agrohomeopathie in vode. Rok trajanja koncentrata je {tiri leta. Pomembno je upo{tevati tudi pravi ~as za {kropljenje z agrohomeopatskimi pripravki. Denimo, po sedemnajsti uri je treba {kropiti pripravke Cora agrohomeopathie X22 do X37. Vse ostale pripravke je treba {kropiti dopoldan do desete ure. Z uporabo agrohomeopatskih pripravkov na {kropljenih povr{inah izbolj{ate ravnovesje. In ko neravnovesje izgine, izginejo vzroki za rastlinske bolezni, tudi pretirano {tevilo ‘ivalic, ki jim pravimo {kodljivci. Pa {e ta pomembna informacija: vsi agrohomeopatski izdelki so proizvedeni tako, da so za ljudi in vi{je razvite ‘ivali povsem ne{kodljivi. Po {kropljenju ni potrebna nobena karenca; iz vrta, ki ste ga pravkar po{kropili, si lahko takoj naberete svojo solato in si jo privo{~ite za kosilo. C. Z. *070/820 279, ortan.m@gmail.com

D


EKOLOGIJA

Nevarna igra z geni (1)

U~inki GSO se razgaljajo Z

oznako GSO opredeljujemo organizme, ki so nastali z odvzemanjem, predvsem pa z dodajanjem to~no dolo~enih genov iz to~no dolo~enih organizmov s pomo~jo genetskega in‘eniringa in se v naravi ne pojavljajo. Poenostavljeno, gen od tu, gen od tam, pa dobimo daljnoro~no nepredvidljivo me{anico ~loveka, rastlin, ‘ivali, virusov, gliv in bakterij. GSO ali genetsko spremenjeni organizmi imajo svojo dobro stran. Z biomedicinskimi raziskavami se odkrivajo mehanizmi ~love{kih bolezni in prav z gensko spremenjenimi bakterijami proizvajajo inzulin ter faktorje za strjevanje krvi, s pomo~jo katerih se pridobiva rastni hormon za zdravljenje razli~nih oblik pritlikavosti. Do kje je eti~no, da se ljudje igramo Boga, ve le ta. V ~love{ki naravi je, da ho~emo ve~ in dlje in meja genetskega eksperimentiranja ‘e dolgo ni ve~ ohranitev zdravja in ‘ivljenja. Raz{irilo se je na kmetijstvo in prav kmalu smo lahko na vrsti tudi mi, ~eprav najve~je proizvajalke GSO trdijo nasprotno.

Monsantova NK603 vsebuje herbicid, ki ga – kako prikladno – prodajajo v kompletu s svojimi GS semeni pod znamko Roundup Ready, iz ~esar lahko sklepamo, da v rastlini sami le ni tako u~inkovit, kot naj bi bil. Aktivna snov v Roundup je dioksidni herbicid glifosat, ki so ga kmetje zaradi slabih semen prisiljeni mno‘i~no uporabljati skupaj s starej{imi razli~icami 2,4-D, sestavino toksina Agent Orange, ki se je v vietnamski vojni uporabljal kot vojni strup. (Ve~ o stra{ljivih posledicah njegove uporabe preberite v ~lanku »Lon~nice za ~ist zrak« v 222. {tevilki Misterijev.)

^e bo prva GSO ‘ival pristala na na{em jedilniku, povratka ni. Nem~ija je konec leta 2010 ~rtala semena Bt MON810 iz svojih polj, to so storile {e Avstrija, Francija, Gr~ija, Mad‘arska, Luksemburg in druge, ko so ugotovile, da je 40 odstotkov ~ebel pomrlo prav na poljih, zasejanih z GS semeni. Monsantova Bt MON810 koruza vsebuje gene bakterije Bacillus thuringiensis, da lahko rastlina sama proizvede Bt toksin in se tako ubrani koruzne ve{~e, ki po zau‘itju tak{ne koruze pogine. Nenaravna kombinacija genov v GS rastlinah pa je nestabilna in ko te pojemo, geni Bt bakterije lahko presko~ijo na ~revesno floro in »dobre« bakterije za~nejo v na{em telesu sintetizirati nevarni Bt toksin. Bistven je nastanek tujih spojin, na katere GSO vpliva, saj z obdelavo hrane (presna je izjema) celice vsaj delno uni~imo.

SKUPNI IMENOVALEC KAPITAL

V EU je za prehrano ali krmo dovoljena uporaba {tiriindvajsetih gensko spremenjenih organizmov: koruze, soje, oljne ogr{~ice, sladkorne pese, bomba‘a, bakterijske biomase in biomase iz kvasovk za ‘ivinsko krmo … ^akalna vrsta za odobritev je vse dalj{a. Trenutno je na trgu EU dovoljena uporaba semen naslednjih GS vrst koruze: 1507x59122, 59122x1507xNK603, MON88017xMON810, MON89034xNK603 in Bt11xGA21 ter Bt11, lahko preberemo na straneh Zveze potro{nikov Slovenije.

Foto splet

BT TOKSIN IN DRUGE KATASTROFE

Enviropig pujsi in »Frankenfish« superlososi

Monsanto ni edini ameri{ki monstrum, ki s proizvodnjo GSO vrti svet. BASF, Bayer, Syngenta, DuPont in francoski Dow Chemical utegnejo v prihodnosti s svojo dejavnostjo zmonopolizirati proizvodnjo hrane, diktirati njeno ceno in tako tudi (ne)kvaliteto ~lovekovega bivanja. Wikileaks je razkril tesno zalizanost Busheve administracije z Monsantom, kar je vplivalo na ameri{ke veleposlanike po Evropi. V Franciji je tamkaj{nji veleposlanik predlagal sankcije za vse tiste ~lanice, ki se upirajo GSO, ameri{ki veleposlanik v [paniji pa je celo zahteval, naj Washington prisili Bruselj v bolj tolerantno stali{~e do GSO. Obama je pred volitvami 2007 svojim ov~icam obljubljal (gensko nepredelano) med in mleko in omejitve za gigante z GSO. Medtem ko je gospa Obama okopavala svoj biolo{ki vrti~ek in klepetala o tem, da GS hrane ‘e ne bo na dru‘inskem jedilniku, je njen mo‘, dr‘e~ fige v ‘epu, na klju~na mesta v administraciji

-

APRIL

13 -

Misteriji 33


U~INKI GSO

SE RAZGALJAJO

Foto splet

postavil aktiviste in podpornike GSO, gov kreator, biotehni{ko podjetje Aquacelo biv{e uslu‘bence DUPonta in Bounty, ni dobilo blagoslova predstavMonsanta. Ni le snedel obljube o ni{kega doma ameri{kega ministrstva omejitvi GSO proizvajalcev, ampak za kmetijstvo in posledi~no superlocelo stresel grom in ‘veplo nad Poljsos ni pri{el v obravnavo FDA. Kljub sko, ki se je gojenju tak{nih semen temu je oddelek taistega ministrstva odlo~no uprla in tudi prva glasno podjetju pomagal s pol milijona amepriznala, da je za poboj ~ebel vsaj delri{kih dolarjev za razvoj in raziskave, no kriva Monsantova koruza. ki so se zaklju~ile s povzetkom, da GS losos ne bo imel ve~jega vpliva na kaJezni Obama je Poljake okrivil za kovost ~love{kega okolja v ZDA in da nacisti~na tabori{~a, za kar se je kasverjetno ne bo {kodoval populaciji naneje opravi~il, a Nobelovega nagraravnega lososa. Vzgajali bodo samo jenca in biv{ega poljskega predsednika Lecha Walese Bela hi{a le ni hotela Ko se je Poljska uprla gojenju semen GSO, so sterilne samice, ki se v majhnem odv goste. Zaradi tega Poljaki niso ni~ prejeli posebno po{iljko chemtrailov … stotku sicer lahko razmno‘ijo, a je tveslab{e spali, so pa za to imeli druge ganje za pobeg GS lososa v naravo razloge. Lani so Poljsko zajela huda podpore, ki jo je EBRD namenila Mon- ocenjeno kot nizko. neurja s smrtnimi ‘rtvami, ~ez nekaj santu v obliki jamstva, ~e distributerji in Zelo ohlapno poro~ilo, ~e vemo, da mesecev pa jim je nebo prekrila poseb- veliki kmetje iz Bolgarije, Mad‘arske, je za genski masaker dovolj ena sama na izdaja rumeno rde~ih chemtrailov. Rusije, Srbije, Tur~ije in Ukrajine ne bi pobegla plodna samica. mogli pla~ati Monsantovih semen in Grom in ‘veplo … ^e GS lososu uspe priplavati na Obamo naj bi Poljaki najbolj razku- agrokemi~nih produktov. CEE BWN je trgovske police, ni nujno, da bomo porili zato, ker so slab vzorec za Ameriko, s podporo 157-ih nevladnih organizacij tro{niki vedeli za njegov izvor. Glede na kjer je ‘e bil pripravljen teren za zatrtje pozval k ponovnemu ovrednotenju pri- zvezne smernice se lahko zgodi, da neodvisnih ameri{kih kmetov, kar bi {e stopa k varnosti prehranske oskrbe in »Frankenfish« ne bo ozna~ena kot GS, bolj na {iroko odprlo vrata GS hrani. ^e ~eprav je postopek odobritve jamstva ~e se FDA odlo~i, da ima isto sestavo, dopustimo mo‘nost ~love{kega uprav- nekje na sredi, {e lahko upamo, da bodo okus, teksturo, barvo in vonj kot konljanja z vremenom, hrano, bankami in ta denar dobile manj{e, biotsko raznoli- vencionalne ribe in do zdaj agencija ni vojnami ter to pove‘emo s skritimi last- ke kmetije. Klju~no bo glasovanje pred- pokazala znakov nestrinjanja. Nasprotniki svetovnega kapitala, zgodba posta- stavnikov ZDA, Avstralije, EU in ostalih no, z enako vsoto nameravajo podpreti ne smiselna. Strici iz ozadja onstran lu‘e evropskih dr‘av. tudi razvoj GS svinjine in podjetje RecoNezasli{ano, da banka, ki se sklicuje binetics, ki sku{a razviti sorto, ki ne bo so prepri~ani, da so poklicani urejati svet. In tudi ga. Ko jim ne uspe skozi na razvoj zasebnega sektorja in konku- dosegla spolne zrelosti. ren~nosti dr‘av v tranziciji, izdatno glavna vrata, poi{~ejo druge poti. Prej{nji poskus spreminjanja pra{i~jefinancira eno najbogatej{ih svetovnih ga genoma je propadel. Enviropig pujski SKOZI STRANSKA VRATA dru‘b, ki proizvaja GS semena in hrano, so bili dizajnirani v Kanadi z namenom, z opravi~ilom, da s tem izbolj{uje varda zmanj{ajo zastrupljanje okolja, a finanEvropska banka za obnovo in razvoj nost preskrbe s hrano. ciranje se je ustavilo, ker se je izkazalo, da EBRD se na svoji spletni strani predstav(Med pisanjem ~lanka je EBRD zara- bi bil pri~akovani profit premajhen. lja kot najve~ji investitor v regiji vse od di vse huj{ega pritiska civilnih zdru‘enj, Raziskave v tej smeri se nadaljujejo srednje Evrope, zahodnega Balkana do osrednje Azije. »S pripravljenostjo nositi ki se borijo proti GSO, odstopila od finan~- in ni nujno, da bomo z njimi seznanjeni. tveganje v imenu na{ih strank pomaga- ne pomo~i podjetju Monsanto. Vseeno se ^e bo prva GSO ‘ival pristala na na{em mo dr‘avam v regiji do odprtega tr‘ne- zastavlja vpra{anje: kdo je potemtakem jedilniku, povratka ni in oznake »GSO« ga gospodarstva. Smo v lasti 64-ih dr- lastnik 64-ih dr‘av EU, EB in EBRD? ) bodo brezpredmetne, saj ni jamstva, da ‘av, Evropske unije in Evropske banke,« ‘ivali iz »narave« niso oku‘ene z GSO. ENO GS KRA^O, PROSIM! pi{ejo. Duh je u{el iz steklenice in v imenu CEE Bankwatch Network, ki spremAmeri{ka agencija za hrano in zdra- znanosti in razvoja genetskega in‘enilja dejavnosti finan~nih in{titucij v osred- vila FDA je skoraj do konca procesa pre- ringa do sedaj pobijal in degeneriral »le« nji in vzhodni evropski regiji tudi skozi rinila sprejetje GSO lososa na spisek var- laboratorijske ‘ivali. Dovolj, da se upreprizmo korupcije, je konec lanskega leta ne hrane. Leta 2010 se je okoli »Franken- mo te vrste napredku? opozorila na 40 milijonov javne finan~ne fish« dvigalo veliko prahu, a k sre~i njeAmedeja Li~en

D

34 - APRIL 13 -


PERMAKULTURA

Bi se prehranjevali s svojega vrta, ~eprav ‘ivite v mestu?

[ola permakulture ga prakti~nemu u~enju pridelave po na~elih permakulture in samooskrbe, je pomemben del permakulturne {ole tudi obujanje ob~utenja narave in njenih ritmov. Pa seveda osebni in duhovni razvoj, ki se dogodi v ~loveku. Vse to je narekovalo ustanovitev {ole permakulture, v kateri vsak posameznik in vsi skupaj, kot skupina, na~rtujemo vrt, obdelujemo zemljo in negujemo rastline. Kaj je osnova {ole? Spodbujanje naravnega ‘ivljenja. Ob dru‘enju razvijamo odnos do pridelkov in do vseh naravnih virov, ki jih {e imamo. Spoznavamo vse del~ke ‘ivljenja, ki jih upo{tevamo v naravi. Eden od pomembnej{ih je svobodna volja. ^e dovolimo sebi in drugim okoli nas, pa tudi naravi, ki nas obdaja, svobodo, se tako u~imo vi{jega zavedanja in rastemo

drug z drugim ter drug ob drugem. U~imo se odprtosti in pro‘nosti, saj je tudi narava v ve~nem spreminjanju in kro‘enju. Kak{ne vtise imate po dveh letih vodenja {ole? Z veseljem ugotavljam, da je permakulturno u~enje obrodilo nekaj zelo konkretnih rezultatov. Vsi udele‘enci so si ustvarili svoje vrtove po na~elih permakulture. Nekatere je ta celostni pristop tako navdu{il, da so celo kupili kmetije. Ve~ina udele‘encev prihaja iz mestnih okolij. Svoje vrtove so si ustvarili glede na mo‘nosti v okolju, kjer bivajo. V {oli se tudi nau~ijo, kako je mogo~e ustvariti vrt v mestu. Vrtnar~ek, vrtni dnevnik, ki ga je pripravila in letos izdala Alenka Henigman, je nastal tudi zaradi vpliva {ole permakulture. Avtorica je zajela informacije iz {tevilnih virov, na vrtu v Predstrugah pa je zavzeto spremljala rast in razvoj rastlin na vrtu ter vse vestno bele‘ila. Vrtnar~ek je namenjen na~rtovanju, raziskovanju in spoznavanju vrta. [ola permakulture omogo~a opa-

Foto T. Vetrovec

Zakaj [ola permakulture? Poleg osnovnega programa, namenjene-

Vsi udele‘enci {ole so si ustvarili svoje vrtove po na~elih permakulture.

Foto arhiv J. Fabjan

P

ermakulturno ‘ivljenje in vrtnarjenje je povsem naravno antistresno po~etje. Upo~asni ‘ivljenjski ritem, razgiba in zbudi telo, ~ute in ~ustva. Permakultura je ve~ kot ekologija; ohranja ostanke prvobitne narave in razvija po~etje, ki naj bi pozdravilo zemljo in obnovilo njene vire pa tudi kulturo medsebojnega so‘itja in sobivanja. Permakulturnik ve, kako se sivka razume z vrtnico, kak{no nalogo ima na vrtu bore~, kako brez prekopavanja zemlje in puljenja plevela pridobiti ~as za mirovanje, opazovanje, povezovanje. Vse to vse ve~ ljudi spoznava v [oli permakulture. Tretje leto jo v Predstrugah vodi Jo‘ica Fabjan z ve~ kot petnajstletnimi izku{njami z najve~jih permakulturnih posestev po vsem svetu. Ima pa tudi najve~ji permakulturni vrt v Sloveniji. V Predstrugah. In sem ste vabljeni v imenitno dru‘bo ljubiteljev in ob~udovalcev permakulturnega u~enja.

Maja lani smo v permakulturni {oli »obdelali« gomilasto, oktobra pa spiralno gredo.

-

APRIL

13 -

Misteriji 35


[OLA

PERMAKULTURE

Tu je zemlje bolj malo, a so druge mo‘nosti za ustvarjanje vrtov. To so lahko zaboj~ki, posode na dvori{~ih, balkonih, terasah, pa tudi strehe lahko izkoristimo. Ne pridelamo samo povrtnin, razvijemo tudi ~ustva. ^ustva do narave.

Foto T. Vetrovec

Ali {ola poteka le v Predstrugah? Ne. @e lani smo dve temi obdelali na zemlji »{olarjev. Vsakemu smo naredili vrtni na~rt, potlej pa del tega na~rta tudi skupaj uresni~ili. En tak del je bil namenjen prav urbani permakulturi, kjer smo postavili vrt v zaboj~kih in posodah, na drugi lokaciji pa smo naredili spiralno gredo.

Urbana permakultura: vrt v posodah (julij 2012)

zovanje in pridobivanje lastnih izku{enj. Vrtnar~ek omogo~a bele‘enje dogajanj na permakulturnem vrtu. Zapisi nam koristijo pri na~rtovanju v naslednjem letu. Koristijo nam in zanamcem. Je letos v {oli kaj novega? Vsako leto dodam kaj novega, zato {olanje ni nikoli kon~ano. Lani smo imeli na novo spoznavanje urbane permakulture; to je zelo pomembno, saj ve~ kot osemdeset odstotkov ljudi ‘ivi v mestih.

Kolikokrat se sestanete? Enkrat na mesec. Vsakdo pa ima mo‘nost po dogovoru prihajati tudi na dodatno prakti~no delo. To je prilo‘nost za dodatne izku{nje in opazovanje ‘ivljenja na vrtu. Kaj bo letos najbolj zanimivo? Ozelenitev streh. Kdo prihaja v {olo? Tisti, ki se ho~ejo prehranjevati s svojih vrtov. In oni, ki bi radi postali permakulturni na~rtovalci ali u~itelji permakulture. Nekateri ‘e imajo doma svoj vrt ali kmetijo, pa ~utijo, da nekih stvari {e ne znajo prav zastaviti. Vse privede nek notranji klic. Veliko se jih ukvarja z duhovnostjo in razvijanjem zdravega ‘ivljenja ter prehranjevanja.

IZJAVE UDELE@ENCEV: @e dve desetletji se ukvarjam z alternativno medicino, meditacijami, plesom, li~enjem, masa‘ami, predvsem z aspektom Afrodite in ‘enskosti. Ko sem za~utila zemljo in rastline, so se mi odprla nova vrata. Ko sem pridelala doma prvo zelenjavo in za~imbe, sem se po~utila izpolnjena in prizemljena. Poleg tega pa je delo na zemlji najbolj{a terapija in meditacija. Ves nemir, odve~ne misli in iz~rpanost nadomestita prijetna utrujenost in zadovoljstvo. Mirjam Mihel~i~ Korez, univ. dipl. biologinja U~enje permakulturnega kmetovanja pri Jo‘ici Fabjan je pridobivanje neprecenljivega izkustvenega znanja. Njen poseben dar za ~utenje rastlin in ‘ivali ter njene bogate izku{nje s podro~ja ekolo{kega kmetovanja in pridobivanja semen se zrcalijo v pre~udovitem vrtu v Predstrugah, kjer rastline in ‘ivali resni~no bivajo v naravnem so‘itju. Alenka Henigman, univ. dipl. ekonomistka Jih je ve~ iz mest ali pode‘elja? Zaenkrat je med udele‘enci ve~ mestnih ljudi. Pogre{ajo stik z naravo. Okoli domovanj si ‘elijo ustvariti ~im bolj naravno vzdu{je. Taja Vetrovec

D

Misteriji v `ivo

Knjigi sta na voljo na www.misteriji.si

36 - APRIL 13 -

[OLA PERMAKULTURE, celoletni program – vodi Jo‘ica Fabjan, strokovnjakinja za permakulturo. Tema 2. sre~anja: Na~rtovanje in izdelava gomilaste grede – sobota 6. aprila od 9. do 17. ure v Predstrugah. (Mo‘na je tudi udele‘ba na posameznih sre~anjih.) Informacije: 041/677 089


OJ – OSTANI ZDRAV!

Skriti element podalj{ane mladosti?

Vseprisotni silicij D

olgo smo v povezavi z zdravjem kosti govorili le o pomenu kalcija in vitamina D, a ta dva zagotovo nista edini spremenljivki, ki ju je treba zagotoviti, da se ena~ba za trdnost kosti izide. Med drugim ji bo kot vse ka‘e treba dodati {e silicij. A ne le za kosti, ta element utegne biti pomemben za zdravje ko‘e, ‘il, sklepov in celo mo‘ganov. ^e poenostavimo – morda je silicij lahko {e en manjkajo~i ~len v boju proti prezgodnjim kazalcem staranja. Silicija je v zemeljski skorji v izobilju, v ~love{kem telesu pa je prisoten v sledeh. A njegove »sledi« nikakor niso nepomembne. Siliciju v telesu pripisujejo {tevilne naloge, ~eprav so te za zdaj {e premalo raziskane, ~e pomislimo na vse koristi, ki jih prina{a rastlinam in ‘ivalim. Rastline silicij dobijo iz zemlje. Pomemben je pri zagotavljanju mo~i in trdnosti njihovih stebel in listov. Najbolj{i »zbiralci« silicija so trave, ‘ita ter nekatere druge rastline, kot je njivska preslica. Silicij izbolj{a njihovo rast, trdnost in jim pomaga pri njihovi obrambi pred {kodljivci. V sodobnem kmetijstvu, kjer je intenzivna obdelava zemlje iz~rpala prej velike zaloge silicija, se ‘e poznajo posledice osiroma{enja kmetijskih povr{in. Njegova prisotnost v primitivnih organizmih, kot so bakterije, virusi in glive, prav tako nakazuje, da ima ta element pomembno, ~e ne nepogre{ljivo vlogo v vseh organiz-

Starostne spremembe na kosteh, kitah in ko‘i so povezane tudi z upadom silicija. mih, tudi pri ljudeh. Pri ‘ivalih so ‘e dokazali njegov vpliv na normalen razvoj in mineralizacijo kosti.

V ^LOVE[KEM TELESU V ~love{kem telesu ga je okoli sedem gramov. Najve~ ga je v kosteh in vezivnih tkivih, kot so hrustanec, ko‘a, nohti, sapnik, kite in aorta. Nekateri znanstveniki zato menijo, da so starostne spremembe na omenjenih tkivih povezane

tudi z upadom silicija, do katerega pride s staranjem. Med elementi v sledeh je silicij najbolj vseprisoten. V tkivih je obi~ajno vezan na glikoproteine, kot je hrustanec, medtem ko v krvnem obtoku potuje kot ortosilicijeva kislina. V krvi je v podobnih koncentracijah kot fiziolo{ko pomembni ‘elezo, baker ali cink, s se~em pa ga izlo~amo v podobnih koli~inah kot kalcij, kar vsekakor dodatno namiguje na njegove spregledane vloge.

PROTI STARANJU? Silicij je pomembno mikrohranilo za razvoj kosti in vezivnega tkiva. V raziskavah na ‘ivalih se je dodajanje silicija prehrani ‘e izkazalo za koristno, saj je

@ENSKE, [PORTNIKI, STAREJ[I

Nutrasil je mo~ dobiti na www.misteriji.si

Zanimalo nas je, komu bi pri Creogenu svoj proizvod najbolj priporo~ili, in dobili odgovor: »@enskam in {portnikom.« Predvsem so prepri~ani v delovanje silicija na kakovost in lesk nohtov, rast las in spodbujanje nastajanja kolagena ter elastina, ki je, kot pravijo, dobro opisano tudi v znanstveni literaturi. Ker je silicij klju~ni gradbeni element glukozaminoglikanov, pa naj bi bil tudi dobra »hrana« za sklepe, tetive in kosti. »V zadnjem ~asu vse ve~ opisujejo dobrodejno delovanje silicija na ‘ile in krvni tlak. To je logi~no, saj na primer aorta vsebuje veliko silicija, kar ji daje elasti~nost. S staranjem ~love{ko telo ostane brez ustrezne koli~ine silicija in povsem razumljivo gre ateroskleroti~ne spremembe povezati tudi s pomanjkanjem silicija v krvi. Tako bi silicij lahko priporo~ili {e vsem ljudem, ki so izpostavljeni stresu, slabi prehrani, in {e posebno po {tiridesetem letu, ko za~ne tveganje sr~no‘ilnih obolenj vrtoglavo rasti.«

-

APRIL

13 -

Misteriji 37


V SEPRISOTNI

SILICIJ

RES JE POVSOD Silicij se v naravi ve~inoma pojavlja v obliki silicijevega dioksida (kremen) in silikatov. Silicij so prvi~ izolirali leta 1824. Od tedaj pa do danes so njegove spojine postale nepogre{ljiv del na{ega vsakdanjega ‘ivljenja. Med drugim jih uporabljajo v steklarstvu, gradbeni{tvu in elektroniki. Silicij je na primer del ra~unalni{kih ~ipov in opti~nih vlaken. Nazadnje je prodrl v medicino, ne le kot del vsadkov in medicinskih naprav, ampak se v zadnjih ~asih denimo pojavlja v gelih za oskrbo in zmanj{anje brazgotin. zmanj{alo izgubo kosti in pove~alo njihovo tvorbo. V eni od raziskav pa je tudi pri ljudeh z osteoporozo ‘e pove~alo volumen kosti. Najverjetneje je v tvorbo kosti silicij vpleten z vplivom na nastajanje kolagena, beljakovine, pomembne za arhitekturo kosti in vezivnega tkiva. Poleg tega silicij

povezujejo z vplivom na mineralizacijo kosti. Vse to daje slutiti, da lahko pove~a tako trdnost kosti kot tudi elasti~nost ko‘e in ‘il. Vendar mehanizmi njegovega delovanja {e niso povsem znani. Ob dodatnih raziskavah in dokazih, da je silicij pri ljudeh vsaj tako pomemben kot pri manj razvitih ‘ivalih in organizmih, bi lahko postal pomembno zdravilo ne le proti starostnim spremembam v kosteh (osteoporoza), sklepih (revmati~ne bolezni), ‘ilah (ateroskleroza) in ko‘i, ampak {e za marsikaj drugega. Zelo pomembna bi denimo lahko bila njegova za{~itna vloga pred kopi~enjem aluminija v mo‘ganih in tako torej pred nekaterimi degenerativnimi boleznimi mo‘ganov. Ideja tudi tu prihaja iz rastlinskega sveta, kjer je znano, da silicij zmanj{uje strupene u~inke aluminija. Nedavno je ena od raziskav na ‘ivalih potrdila {e vpletenost silicija v presnovo glukoze in zmanj{evanje tveganja za diabeti~no nefropatijo, s sladkorno boleznijo povezano bolezen ledvic. Nedvomno pa je silicij vpleten {e v {tevilne druge telesne procese, kjer deluje v povezavi z drugimi elementi in snovmi.

POGOST IN REDEK ^eprav je drugi najpogostej{i element v zemeljski skorji (za kisikom), ga v na{e telo vendarle ne zaide tako veliko. Najve~ silicija dobimo s prehrano, in sicer ga zau‘ijemo 20 do 50 miligramov na dan, ve~ torej kot ‘eleza ali cinka, ki jima obi~ajno namenjamo ve~ pozornosti. Njegov pomemben vir so rastline, posebno ‘ita, ljubitelji piva ga velik del dobivajo s tem svojim priljubljenim napitkom. Zaradi izpiranja zemlje in kamnin je prisoten v vodi, ki je pomemben vir silicija zato, ker je popijemo veliko. Vendar se pri prehranskih virih pojavlja vpra{anje, koliko zau‘itega silicija dejansko lahko izrabimo oziroma koliko ga skozi ~revesno steno preide v kri. Sicer pa smo siliciju in njegovim spojinam nekoliko izpostavljeni {e prek prahu, zdravil, kozmetike in medicinskih vsadkov. @ivilom so lahko tudi

38 - APRIL 13 -

ENA PO ENA Glede na laboratorijske preiskave je verjetno silicij, ki ga u‘ivamo v obliki ortosilicijeve kisline, lahko v ~love{kem telesu najbolje biolo{ko razpolo‘ljiv, saj je v tej obliki tudi v krvi. Kot ortosilicijeva kislina se nahaja tudi v vodi. Te‘ava je v tem, da jo na{e telo lahko izrabi le, ~e je v monomerni obliki, torej v posami~nih molekulah, v vodi pa se pri ve~jih koncentracijah rada ve‘e z drugimi molekulami (polimerizacija) in tako te‘ko ali pa sploh ne more preiti iz na{ega ~revesja v kri. Pri Creogenu, izdelovalcu silicijevih kapljic Nutrasil, so nam razlo‘ili, da so v svojem proizvodu s posebnim inovativnim postopkom uspeli zaustaviti polimerizacijo. Tudi ko silicij v obliki stabilizirane ortosilicijeve kisline zau‘ijemo, je polimerizacija dovolj upo~asnjena, da lahko ortosilicijeva kislina odpotuje po telesu. dodane z aditivi, obi~ajno kot silikati, ki jih stene na{ih prebavil te‘ko vsrkajo in tako ne preidejo v kri.

DOPOLNILO Silicij je na voljo {e kot prehransko dopolnilo, v obliki tablet ali kapljic, pri ~emer se slednje, ki vsebujejo ortosilicijevo kislino, izkazujejo z ve~jo biolo{ko razpolo‘ljivostjo, kar pomeni, da jih telo la‘je izkoristi in uporabi. Kot prehransko dopolnilo je silicij {e posebno priljubljen v Nem~iji. Njegovi zagovorniki menijo, da nima le lepotne vloge (proti gubam, za sijo~e nohte in lase), ampak varovalno deluje tudi proti koronarni bolezni arterij, bole~inam v kri‘u, vnetjem prebavil, hemoroidom, osteoporozi, vnetju sklepov in {e ~em. Znanstveniki bodo imeli pri preiskovanju delovanja silicija v telesu zagotovo {e veliko dela. Aj{a Kranjc

D


OBISKALI SMO

Tematsko sredi{~e sedmih velikih misterijev po zamisli Ericha von Dänikena

Park misterijev Prezentacije v sedmih paviljonih dokazujejo vpliv zunajzemeljske inteligence na razvoj ~love{kih civilizacij. danimi adrenalinskimi atrakcijami. V sedmih paviljonih sku{ajo v sodobnih kinodvoranah dokaj nepristransko prikazati sedem velikih zemeljskih skrivnosti, ki pu{~ajo ve~ odprtih vpra{anj kot odgovorov. Vse pa namigujejo na morebiten vpliv zunajzemeljske inteligence na razvoj ~love{kih civilizacij. V veliki panoramski krogli je urejena restavracija, nekaj prostora pa je namenjenega tudi Dänikenovim knjigam. Avtor ve~krat gostuje tudi kot predavatelj.

OD MAJEV DO FARAONOV

Foto splet

Däniken velja za enega za~etnikov {e nepotrjenih teorij, ki je s svojimi knjiga-

mi ‘e pred ve~ kot {tirimi desetletji razburkal lai~no in znanstveno svetovno javnost. Njegova razmi{ljanja o morebitnih sre~anjih Zemljanov z vi{je razvito inteligenco in zunajzemeljskimi bitji pred tiso~letji sicer niso bila izvirna, toda znal jih je popularizirati. @e prva knjiga Spomini na prihodnost, izdana leta 1968, je postala svetovna uspe{nica. Z naslednjimi knjigami je bilo prodanih ve~ kot {estdeset milijonov izvodov, prevedenih v dvaintrideset jezikov. V njih se pojavljajo tudi dvomljivi opisi in povr{no interpretirani podatki, ki so jih ovrgli strokovnjaki, a Däniken vztrajno i{~e nove spektakularne razlage. Kakor koli ‘e, predstave v tematskem parku so vsekakor zanimive. Pred vsako dvorano je kot uvod v filmsko predstavo urejen atraktiven razstavni prostor, ki sku{a predstaviti ozadje posamezne civilizacije. Tako je ena izmed dvoran posve~ena Majem. V naslednji dvorani se je mogo~e seznaniti z velikimi pu{~avskimi liki iz Nazce, ki so morda bili pristajali{~e za vesoljska plovila.

Foto splet

K

o sem pripotoval v znani {vicarski turisti~ni kraj Interlaken, me je presenetila nenavadna futuristi~na zgradba: velikanska krogla na stebru, pod katerim so bile kro‘no razvr{~ene neobi~ajne stavbe, tudi v obliki piramide. Ve~ kot dovolj za prebuditev radovednosti! Neobi~ajna zgradba se je izkazala za zabavi{~no sredi{~e, katerega osnova je tematski park, posve~en skrivnostim starodavnih civilizacij, katerim naj bi pri razvoju pomagala zunajzemeljska inteligenca. Izobra‘evalno zabavi{~no sredi{~e Jungfraupark je poimenovano po atraktivni gori Jungfrau (4158 m) v bli‘njih Bernskih Alpah. V notranjosti se skriva manj{i adrenalinski park in smu~i{~e, osnovo pa tvori tematski park, posve~en skrivnostim starodavnih civilizacij. Ta del so odprli leta 2003 kot tematsko sredi{~e Mystery Park ali Park misterijev po zamisli kontroverznega {vicarskega publicista Ericha von Dänikena. Park so zaradi finan~nih te‘av zaprli tri leta kasneje in ga ponovno odprli z do-

Levo: panoramski stolp sredi Parka misterijev (v ozadju dvorana staroindijske civilizacije). Desno: dvorana majevske civilizacije.

-

APRIL

13 -

Misteriji 39


P ARK

MISTERIJEV

Na letalne naprave Däniken namiguje tudi s pove~animi replikami kipcev predkolumbovske civilizacije, za katere arheologi sicer trdijo, da so ‘u‘elke. Toda ko je skupina zanesenjakov naredila natan~ne pove~ane modele kipcev in jih opremila z reaktivnim motorjem, so brezhibno leteli! Predstavljena so tudi megalitska sveti{~a, kot je Stonehenge, ogledati si je mogo~e film o nastajanju vesolja, zbirko meteoritov in {e kaj. Zanimiva je predstavitev nepojasnjene skrivnosti faraonov – v templju Dendera so na{li vklesano podobo nekak{ne ‘arnice. Je mo‘no, da so znali stari Egip~ani proizvesti elektriko s preprostimi galvanskimi ~leni, in za kak{ne namene so jo uporabljali? So elektriko izna{li sami ali so znanje dobili od drugod? Res je, da tudi v mnogih rovih grobnic in templjev niso na{li sledov gorenja sve~ ali oljenk – so si torej svetili z elektriko? Vsekakor se zapisi o baterijah pojavljajo v zgodovini davno pred Alessandrom Volto.

Misteriji potujejo [VICA IN PARK MISTERIJEV 1. dan, sobota 25. maj: SLOVENIJA – LUGANO – INTERLAKEN Odhod zgodaj zjutraj. Vo‘nja skozi Italijo do kozmopolitskega Lugana, finan~nega, poslovnega in kongresnega sredi{~a [vice. Na poti v Lugano ogled muzeja na prostem Swissminiatur in muzeja ~okolade (proti dopla~ilu). Po kratkem ogledu Lugana odhod proti Interlaknu, ki je eno glavnih turisti~nih sredi{~ v [vici. Nastanitev in ve~erja v hotelu v okolici. 2. dan, nedelja 26. maj: JUNGFRAUJOCH – PARK MISTERIJEV – LUZERN V jutranjih urah se lahko (proti dopla~ilu) povzpnete v ~udoviti svet Alp, na Jungfraujoch. Z gorsko ‘eleznico se popeljemo do vi{ine 3454 m, od koder se razprostira ~udovit pogled na najdalj{i ledenik Evrope in na bli‘nje vrhove. Po vrnitvi se bomo popoldne podali v tematsko sredi{~e Mystery park. Po ogledu Parka misterijev in predavanju Ericha von Dänikena se bomo odpeljali do Luzerna, enega najlep{ih {vicarskih mest. Sprehod po mestu in nastanitev z ve~erjo v hotelu v okolici Luzerna. 3. dan, ponedeljek 27. maj: ZÜRICH – VADUZ – SLOVENIJA Po zajtrku odhod v najve~je {vicarsko mesto Zürich, ogled mestnega sredi{~a s stolno cerkvijo, cerkvijo sv. Petra, mestno hi{o … Po ogledu Züricha se bomo podali proti domu s kratkim postankom v Liechtensteinu, eni najmanj{ih dr‘av na svetu, znani po izjemno visokem standardu in kot dav~na oaza. Prihod v Slovenijo v poznih no~nih urah. Cena: 350 € na osebo (pri najmanj 35 potnikih). Naro~niki revije Misteriji imajo 10 % popusta. Prijave in informacije: info@movis.si, 040/873 898, www.movis.si/misteriji

VIMANE – LETE^E NAPRAVE IZ INDIJE

Foto splet

Eden najbolj zanimivih paviljonov predstavlja Indijo. Starodavni indijski sanskrtski spisi namre~ govorijo o mitolo{kih lete~ih napravah, imenovanih vimane. V epih Ramajani in Mahabharati najdemo zelo podrobne opise viman – nebe{kih ko~ij, ki jih poganja rumenka-

Erich von Däniken bo konec maja predaval v Parku misterijev, ko bomo tja pri{li iz Slovenije.

40 - APRIL 13 -

sto bela teko~ina. So bogovi poznali skrivnost njihove izdelave? Spisi govorijo o lete~ih strojih kupolaste oblike, ki so bili veliki kot hi{a in z nekak{no anteno na vrhu. Leteli so lahko v vseh smereh, kot helikopter, za seboj pa so pu{~ali po opisu sode~ reaktivni izpust. Leteli so lahko na veliki vi{ini, hitro kot veter ali pa lebdeli v zraku. Med poletom so ‘areli kot sonce, pri spu{~anju in dvigovanju pa so bili zelo hrupni. Med gibanjem po tleh so pu{~ali sledi koles, shranjevali pa so jih v hangarjih, imenovanih vimana griha. Upravljanje z lete~imi stroji je bilo zahtevno in je zahtevalo dolgotrajno urjenje. Eden izmed opisov v Ramajani pravi: »Na Ramov ukaz se je v zrak s strahotnim hrupom dvignila lete~a ko~ija.« Podobnih opisov je {e mnogo ve~. Govorijo

tudi o velikanskih lebde~ih mestih – o vesoljski ladji? V njih je bilo na pretek hrane, pija~e in oro‘ja, imela pa so velika vrata, skozi katera so poletavale vimane. Presenetljivo podrobni opisi vesoljskih postaj in letalnih naprav pri~ajo o tehnolo{ko napredni civilizaciji. Se je morda kon~ala s stra{no eksplozijo (jedrsko oro‘je)? Ponekod v Indiji so res na{li osteklenele plasti tal, ki ka‘ejo na termonuklearno eksplozijo v davni preteklosti. So torej spisi fantazija, mit ali resni~nost? Tudi drugod po svetu namre~ obstajajo stara izro~ila, ki spominjajo na opise neznanih lete~ih predmetov … Obisk Parka misterijev je vsekakor zanimivo do‘ivetje in ~e vas pot zanese na ta konec [vice, si ga velja privo{~iti. Igor Fabjan

D


NOVA ZNANOST

Na sledi nove znanosti (18)

Kalup, ki o`ivlja telo M

Foto splet

nja, ki se jim pridru‘ujejo {e tri podravni arsikomu se subtilna telesa Med sanjanjem se fizi~no najve~jih gostot – plinastega, teko~ega ~loveka, ki jih ezoteriki obravnavajo kot instrumente telo iz etrskega dodobra in trdnega agregatnega stanja materije; skupaj sestavljajo sedemplastno fizi~no osebnosti, zdijo le filozofski priponapolni z energijo. raven, ki je, kot smo omenili zadnji~, mo~ki, ki nimajo prave povezave z najgostej{a od sedmih makrokozmi~nih realnostjo. Toda dogajanja v zavesti in v fizi~nem telesu so le preslikava pro- se polnimo predvsem pono~i, prek etr- ravni na{ega son~nega sistema. cesov v subtilnih telesih. Ti procesi so skega telesa. Slednjemu v tem besedilu Etrska raven je, poenostavljeno re~eutele{enje duhovnih vzgibov in impul- namenjamo osrednjo pozornost. no, kopija materialne stvarnosti, »narejeEtrsko telo je kalup ali matrica, v na« iz finej{e snovi. Vsak objekt na zov du{e in ega. V obravnavi subtilnih vidikov ~loveka se tako zopet vra~amo kateri fizi~no telo zraste in ‘ivi. Mnogo fizi~ni ravni, tudi »ne‘iv«, ima na etrski k etru, kvantnemu polju ali polju ni~te redkej{e etrsko telo z vi{jo vibracijo ravni svoj eteri~ni dvojnik, matrico. To to~ke – entiteti, ki smo jo obravnavali popolnoma pre‘ema fizi~nega. Energije so kalupi za oblikovanje gostih fizi~nih etrskega telesa nas kot fizi~no bitje teles, ki slednja tudi o‘ivljajo. Za vse, kar v prvih sestavkih tega podlistka. Subtilna telesa poznajo vse verske tra- dolo~ajo in vzdr‘ujejo ‘ivljenje v nas. ^e obstaja na fizi~ni ravni, obstaja dvojnik, dicije sveta, ki opisujejo fizi~no, astralno, etrsko telo oslabi, se poleni fizi~na pre- matrica na etrski ravni. Obratno ne dr‘i. mentalno in kavzalno telo. Kr{~anstvo snova in ~lovek se bolan in apati~en Obstajajo bitja in entitete na etrski ravni, po enakem vrstnem redu govori o mese- plazi okrog. Ko se etrsko telo umakne ki niso opredmetena na fizi~ni ravni. Na nem, naravnem, duhovnem in bo‘an- od fizi~nega, umremo. To se dejansko mnogih planetih na{ega oson~ja, na Juskem telesu, judovska kabala govori o zgodi ob smrti. Tako kot fizi~no telo se pitru, Veneri in Marsu, obstajajo civilizacije, ki nimajo fizi~nih teles in so na vi{ji telesih (in ravneh) malkuth, hod, iret- razgradi tudi etrsko. duhovni ravni kot Zemljani. Mi jih sevezach in tifereth, egip~anska izro~ila pa TAJNE ETRSKE RAVNI da ne vidimo, oni pa vidijo nas. Na o muniji in telesih ka, bu in ku. Etrsko telo ‘ivi na bivanjski ravni, ki fizi~ni ravni ‘ivljenja na teh planetih ne ^e ~lovek dlje ~asa ne bi spal, bi umrl. Energija presnovljene hrane namre~ jo imenujemo etrska raven. Ta raven ima zaznavamo, a to ne pomeni, da ga ni. Etrska raven je zelo pestra in barvita. zadosti manj kot polovici ~lovekovih {tiri podravni, {tiri etrska agregatna staDogajanja na posameznih energijskih potreb; zado{etrskih podravneh so mno~a le za gibanje telesnih go bolj dinami~na in fluidmolekul. [e bolj pomembna kot dogajanja na fizi~ni na je prana, eteri~na enerravni. Obe ravni povezuje gija, imenovana tudi ~i, elektromagnetno polje. ^eorgon ali bioenergija, ki prav etrska raven vibrira prihaja od na{ega sonca in izven svetlobnega spektra, drugih kozmi~nih izvorov. ki ga zaznavajo na{e o~i, z Prav s to energijo se vzdrnekaj vaje lahko zaznamo ‘ujejo sistemska celovitost okrog teles za prst debel sij telesa, notranja koordina– vijoli~ast rob etrskih teles cija ter vzdr‘evanje oblike, ali avro. presnove in {tevilnih zaGradniki etrske snovi so pletenih elektrokemi~nih pulzirajo~i kroglasti enerprocesov. Brez prane ne bi gijski vrtinci, »etrski atomi«, ~lovek ‘ivel niti sekunde. Ta energija se prena{a z Ko zaspimo, se astralno in mentalno telo odlepita ter kreneta na astralno ki jih ezoteriki imenujejo »anuji«. Te (seveda nefizi~negativnimi ioni, z njo pa potovanje, ki ga imenujemo »sanje«.

-

APRIL

13 -

Misteriji 41


KALUP ,

KI O ` IVLJA TELO

ne) entitete, ki morda ustrezajo kvarkom, so osnovni zidaki vseh fizi~nih in nefizi~nih tvorb na razli~nih ravneh son~nega sistema. Sestavljajo protone, elektrone in druge znane subatomske delce, povezani v druga~ne formacije pa sestavljajo etrsko materijo, »ultra-materijo«. Gosta fizi~na in redkej{a etrska snov se tako razlikujeta le po na~inu povezovanja anujev v ve~je delce. Ker je etrska snov mnogo redkej{a od materije, je zelo ob~utljiva in odzivna na vse mogo~e vplive, od duhovnih do fizi~nih; informacije se vanjo z lahkoto vtiskujejo in jo ob tem preoblikujejo, modelirajo, lahko tudi trajno – od tod oblike in forme, ki na fizi~ni ravni postanejo snovne. Tudi miselni in ~ustveni vplivi v etrski snovi pustijo trajnej{e sledi. Pozitivna ~ustva etrsko telo po‘ivijo, negativna pa po{kodujejo. Etrski dvojnik vode na primer je izjemen spominski medij, kar izkori{~a homeopatija. Znanosti je nerazumljivo, da najbolje u~inkujejo zelo visoke potence homeopatskih pripravkov, v katerih ni ve~ prisotna niti ena molekula homeopatskega sredstva. Razumljivo – informacije se hranijo v etrskem dvojniku vode! ^e na steklenico z vodo zapi{ete »ljubezen«, bo etrski dvojnik vode to informacijo vsrkal in se tej vibraciji prilagodil.

PESTER NABOR FUNKCIJ ETRSKEGA TELESA Etrsko telo ‘ivi od prane, ki jo vsrkava v pranskem trikotniku na hrbtni strani telesa, med lopaticama. V centru v predelu vranice se prana asimilira in razporeja po sistemu nadijev, bogato razvejanem omre‘ju etrskih kanalov, ki predstavljajo eteri~no o‘ilje za ‘ivljenjsko energijo. Fizi~no telo se s prano napaja iz etrskega prek nadijev in energijskih vrtincev, ~aker, ki jo usmerjajo v ‘iv~ni sistem, v sistem endokrinih ‘lez in naposled v kri. Son~na energija je tako tudi za ~loveka bistvena. Kot re~eno, etrsko nadzira in vodi

42 - APRIL 13 -

fizi~no telo. S pomo~jo prane vzdr‘uje celovitost oblik na fizi~ni ravni bivanja tako, da ohranja celovitost njenih sestavnih delov. Omogo~a nam vso »informacijsko podporo«, posreduje med molekulami in celicami telesa in daje informacije za rast celi~ne materije, vse od oplojenega jaj~eca dalje. Zarodnim celicam daje navodila, v kaj naj se razvijejo – v celice jeter, ledvic, srca in drugih tkiv, vodi njihovo rast in vse dogajanje na celi~ni ravni. Te informacije niso zapisane v genih. Geni dolo~ajo lastnosti, ne vsebujejo pa dinami~nih informacij za operativno, teko~e delovanje telesa in njegovih sistemov. Etrsko telo pa je tudi posrednik med na{o »notranjostjo«, se pravi vi{jimi, duhovnimi vidiki ~loveka, in fizi~nim telesom, zato ima va‘no vlogo pri razvoju osebnosti in bujenju du{e. Omogo~a, da se ~lovek zaveda sebe kot konkretno fizi~no bitje. Omenili smo ‘e, da se z vi{jih ravni navzdol do fizi~ne ravni prena{ajo duhovni vzgibi in impulzi du{e, pa tudi misli in ~ustva – dejavnika astralnega in mentalnega telesa. Vmesni ~len, ki prevaja te vplive do fizi~nega telesa, je prav etrsko telo. Energijske motnje v etrskem telesu se prej ali slej odrazijo na fizi~nem telesu kot bolezni. Mo‘gani niso sredi{~e zavesti. So le vmesnik do mentalnega telesa, ki je sede‘ inteligence. Inteligenca je preve~ kompleksna stvar, da bi lahko domovala v mo‘ganih. Tu ima etrsko telo {e eno zanimivo nalogo: igra tudi vlogo »etrske pregrade«. Posebna membrana, splet nadijev, deluje kot filter in onemogo~a prehod impulzov z astralne in vi{jih ravni v fizi~ne mo‘gane ter tako prepre~uje, da bi se ~lovek zavedal dogajanj na vi{jih ravneh. Podobna pregrada je tudi na o~eh, da ne vidijo astralne ravni, in med posameznimi ~akrami, da ne prihaja do medsebojnih motenj. Nekatere droge te pregrade tanj{ajo in nezrel ~lovek dobi zmeden pogled v astralno stvarnost. Odvisno od duhovne razvitosti ima ~lovek del zemeljskega ‘ivljenja zavest zo‘eno in za~asno omejeno na fizi~no

stvarnost. Ko se odpre duhovnosti in raz{iri meje spoznavnega obzorja, pa postajajo te pregrade vse bolj prepustne. Prav to se zdaj dogaja v vas, ki to berete …

POLIGON ALTERNATIVNE MEDICINE Verjetno se vam je ‘e posvetilo: terapevti, ki delujejo z bioenergijo, delujejo na etrski ravni. Kadar govorimo o zdravljenju z bioenergijo, gre za posege v etrsko polje ~loveka in uravnavanje njegovega biopolja. Skoraj vsa alternativna medicina se usmerja na to podro~je. Reiki harmonizira energijsko sliko, akupunktura z vplivom na vozle etrskega telesa pove~uje energijsko prepustnost posameznih nadijev, homeopatija pa informira etrsko telo. Poglejmo si {e, kaj ima pri polnjenju z energijo opraviti spanje. Polnjenje telesa z energijo u~inkovito poteka takrat, ko se etrsko telo razbremeni velikih porabnikov energije; to se zgodi, ko zaspimo. Takrat se od skupka subtilnih teles, ki pre‘emajo fizi~no telo, astralno in mentalno telo odlepita ter kreneta na astralno potovanje, ki ga imenujemo »sanje«, v tem ~asu pa se fizi~no telo iz etrskega dodobra napolni. Da informacije, ki smo jih zapisali tukaj, niso le prazno govori~enje, lahko sam preizkusi vsak, ki obvlada astralno projekcijo ali lucidno sanjanje. Gre za to, da zavest obdr‘imo popolnoma budno tudi v ~asu lo~enosti astralnega telesa od fizi~nega. Takrat popolnoma zavestno delujemo tudi v sanjah. Tako v sanjskem svetu, ki {e malo ni utopi~en, lahko spoznavamo astralno stvarnost, ki jo omejuje manj zakonov kot fizi~no realnost. Ob prvem astralnem potovanju spoznamo, da ‘ivljenje ni v fizi~nem telesu, ki ga vidimo le‘ati pod seboj, pa~ pa v svetlobnem, astralnem telesu, ki se je izvilo iz njega in s katerim lahko v prostoru in ~asu potujemo, kamor ‘elimo … Zoran @eleznikar

D


ASTROLOGIJA

Astrolo{ka raziskava o klju~nih datumih Jezusovega ‘ivljenja

Jezusovi kri‘i na nebu

DAN JEZUSOVEGA ROJSTVA

Ob Jezusovem rojstvu je bilo kar {est planetov v oson~ju v obliki kri‘a. poljedelsko, je logi~no, da popis prebivalstva ni bil v ~asu najve~je vro~ine in ko je bilo na poljih najve~ dela. Popise so morali izvajati pozimi, ker so zime v teh krajih mile in so ljudje la‘je potovali na dolge razdalje do kraja popisa, tako tudi nose~a Marija, ki se ji je bli‘al »~as izpolnitve« (od Nazareta do Betlehema je 131 kilometrov). Astronomsko astrolo{ka preiskava je pokazala, da je popis lahko potekal med sredino jeseni in pomladjo, saj sta bila takrat dva popolna son~na mrka (23. oktobra in 18. aprila v letih 7 in 6 pr. n. {t.), kar vedno usodno vpliva na gibanje mno‘ic. V svetih spisih je omenjena velika zvezda, ki je privedla modrece – tri svete kralje na kraj rojstva odre{enika. Johannes Kepler, astronom, matematik in astrolog (1571–1630), je izra~unal pribli‘en ~as rojstva Jezusa Kristusa. Po njego-

Kralj Herod je po Dioniziju umrl ‘e {tiri leta pred na{im {tetjem, zato se je Jezus moral roditi vsaj {e kak{no leto pred njegovo smrtjo, saj je pred Herodovo jezo Jo‘ef z Marijo in detetom be‘al v Egipt. Dejstvo je, da se je Jezus v resnici rodil v ~asu popisa prebivalstva, kot navaja sveIz Jezusove to pismo. Zgodovinar Jo‘ef rojstne karte veje Flavij namre~ poro~a, da je duhovna mo~, bil Herod zadnja leta svopotreba po jega ‘ivljenja hudo bolan, preobra‘anju zato so verjetno Rimljani iz sveta in ‘rtvovanju. Na bojazni, da ne bi prej umrl, vrhu kroga pripravili popis prebivalstvidimo sre~anje va, domnevno okoli leta 6 usodnih planetov pr. n. {t., da bi vedeli, na Jupitra in koliko davka in mo{kih za Saturna, na katero je opozoril vojno lahko ra~unajo. ‘e Johannes Ker je bilo prebivalstvo Kepler. Galileje in Judeje ve~inoma

vem se je moral roditi v obdobju konjunkcije Jupitra s Saturnom v Ribah, kar se je tudi dogajalo leta 7 pr. n. {t. Tak{no sre~anje teh dveh planetov v znamenju Rib se zgodi le vsakih 257 let. Zvezda, ki je modrece pripeljala do kraja Jezusovega rojstva, je po Keplerju Jupiter, ki je najve~ji planet na{ega oson~ja. Tistega leta pa je bilo {e ve~ neobi~ajnih pojavov. Imenovana planeta v Ribah sta odlo~ilno vplivala na rojstvo in razvoj velike duhovne, moralne in verske avtoritete. Jupiter v Ribah je izjemno mo~an, vpliva na psiho ljudi, njihovo versko prepri~anje, Saturn pa prina{a hude preizku{nje, duhovne in socialne stiske, iz katerih se je mogo~e kaj nau~iti, pa tudi priti do novega verskega prepri~anja. Oba planeta skupaj v tem znamenju ob rojstvu neke osebe prina{ata sposobnost duhovnega vodstva in u~itelja. Usodna planeta sta se leta 7 pr. n. {t. sre~ala v konjunkciji kar trikrat: maja, oktobra in 5. decembra. Glede na prej navedene vire je od teh datumov najbolj verjeten ~as Jezusovega rojstva 5. december, kar potrjujeta {e dve astronomski in duhovni dejstvi. Prvi~, da je angel naznanil Mariji Jezusovo rojstvo prve dneve februarja – pod vplivom prazne lune v Vodnarju in v ~asu, ko so bili Merkur, Venera in Jupiter tesno skupaj v Vodnarju, elementu zraka, neba, prena{anja sporo~il, pomembnih za ~love{tvo. Tvorili so aspekt angelskega sporo~anja o bli‘njem spo~etju in rojstvu »posebnega« otroka! V sodobnem ~asu bi tak nebesni pojav povzro~il cunaIlustracija S. Pade`nik

K

daj to~no je bil spo~et, rojen, obsojen in usmr~en Jezus Kristus? Ta astrolo{ka analiza odre{enikove velike zgodovinske osebnosti temelji na preiskavi {tevilnih virov, astronomskih in zgodovinskih dejstev ter nebesnih pojavov, ob upo{tevanju Jezusovih osebnih lastnosti in ~ude‘ev. Znanstveniki so ugotovili, da se je avtor {tetja let po sistemu ano domini – od Kristusovega rojstva naprej, skitski menih Dionizij Mali Exiguus, najverjetneje zmotil pri {tetju za {est let, ko je na za~etku {estega stoletja ugotavljal Kristusovo rojstvo. Napaka glede na takratne vire in mo‘nosti izra~unavanja ni velika, je pa pomembna.

-

APRIL

13 -

Misteriji 43


KRI ‘ I NA NEBU

mi komuniciranja in medijsko evforijo. Ni~ ~udnega, ~e je Marija zaznala sporo~ilo »nadnaravnega bitja«! Drugi~, Marija bi lahko »brezmade‘no« spo~ela med 15. in 19. februarjem, ko je Venera prvi~ vstopila v superaspekt plodnosti in skrivnostnega sre~evanja. Druga in zadnja mo‘nost za spo~etje pa je bila med 1. in 3. marcem, natanko en mesec po angelovem sporo~ilu, ko je bila znova prazna luna v izjemno plodnem polo‘aju, hkrati primernem za gene osebnosti s pove~ano duhovno mo~jo. Mo{ka spolna energija Marsa, ki prina{a plodno seme, je bila izzivalno nasproti v Devici. Dinami~en aspekt med njimi je dra‘il, vznemirjal in privla~il. Toda ne obi~ajnega partnerja! Najverjetnej{i ~as Jezusovega rojstva 5. decembra leta 7 pr. n. {t. je med 18,10 in 21,30. Mariji se je izpolnil ~as za porod uro pred son~nim zahodom, ko je ‘e izmu~ena prispela na cilj. Na to ka‘e prihajajo~a polna luna v Biku v praznem teku. Voda ji je ‘e odtekala, ko so kon~no na{li preno~i{~e v hlevu. Da se je Jezus rodil med ‘ivalmi, govori v prid ve~ernemu rojstvu, ne pa ob polno~i. Tedaj so bili vidni ‘e vsi nebesni dejavniki, pokazatelji Jezusovega poznej{ega ‘ivljenja. Iz Jezusovega osebnega horoskopa veje duhovna mo~, pome{ana z resignacijo nad svetom, potreba po pomo~i in na~rtnem spreminjanju ali preobra‘anju sveta ter potreba po predajanju in ‘rtvovanju.

KRI@ANJE Posebnost Jezusovega horoskopa je v tem, da so bili vsi planeti v neposredni bli‘ini vsaj ene zvezde stalnice. Takrat je bilo na nebu tudi posebno znamenje – aspekt kri‘anja, saj je bilo kar {est planetov v oson~ju v obliki kri‘a: prihajajo~a polna luna nasproti Sonca in Merkurja ter pre~no na Jupiter s Saturnom nasproti Plutona. Ali je Jezus zares ‘ivel triintrideset let, da pravimo tem letom kristusova leta? ^e naj bi bil kri‘an pri triintridesetih letih, rodil pa se je decembra leta 7

44 - APRIL 13 -

Ilustracija S. Pade`nik

JEZUSOVI

Astrokarta sredi aprila leta 27 prikazuje veliki kardinalni kri‘ ob prvi pomladanski polni luni, po kateri so Jezusa kri‘ali.

pr. n. {t., bi se to moralo zgoditi v drugem letu vladanja Poncija Pilata, torej leta 27. Ali so bili tedaj kak{ni posebni kozmi~ni pojavi? Bili so! Jupiter je bil znova izjemno mo~an v Strelcu, Jezus pa je bil Strelec. Pomikal se je skupaj s Plutonom ~ez njegovo osebnost. Oba planeta sta Jezusa navedla, da se je bil pripravljen boriti in ‘rtvovati za pravice malega ~loveka. Pluton je Jezusu prina{al nujo in potrebo po preobrazbi, ta pa se mu je zdela najbolj primerna skozi trpljenje, kateremu se ni bil pripravljen odre~i. Samo tako bi lahko dosegel o~i{~enje in dal mno‘icam vedeti, da brez trpljenja in odrekanja ni zveli~anja in duhovne rasti. Ker naj bi se sodba in kri‘anje dogajala v ~asu judovskega praznika pashe – tako navajajo evangeliji in potrjujejo astronomski podatki – je to bilo aprila leta 27. Polna luna v Tehtnici 9. aprila je bila nenavadno te‘ka, saj je vzpostavljala veliki kardinalni kri‘ v oson~ju, ki je usodno vplival na Jezusa in na zgodovino. Nasproti so si stali Luna in Sonce ter Uran in Neptun. Bilo je to na sredo, vpliv pa se je nadaljeval {e pet dni. ^e je bila pasha prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, je to bilo 13. aprila. Zelo verjetno, saj je Jezusa Luna v Strelcu {e dodatno opogumila, da je

govoril o sebi kot o bo‘jem sinu. V torek in sredo je bila Luna v Kozorogu, kar pomeni hladnega sodnika, in Poncij Pilat sprejme svojo odlo~itev! Med kri‘anjem sta bila na nebu kar dva polkri‘a, posebna nebesna pojava – en fiksni in en podvojeni kardinalni T-kvadrat. Fiksni polkri‘ Marsa s Saturnom v Biku na Lunino se~i{~e je prina{al nasilno smrt, saj Mars s Saturnom skupaj v zemeljskem elementu vplivata na uporabo ‘ebljev in lesa, zabijanje skozi meso in kosti. Isto~asno so se dogajali v dru‘bi in pod zemeljsko skorjo tudi tektonski premiki, ki so povzro~ili ve~ potresov, od tega vsaj dva zelo mo~na. Ni~ ~udnega torej, ~e poro~ajo viri, da se je v petek zjutraj med 6. in 9. uro, ko je Jezus izdihnil na kri‘u, stemnilo in zatresla se je zemlja. Prav po 6. uri se je zaostril aspekt smrtnega boja: Luna v Vodnarju na Saturn z Marsom. Bila sta ‘e drugi~ v zamenjanih polo‘ajih, kar je pomenilo, da je du{a (Luna) zapustila telo oziroma materialni svet (Saturn). Toda ta nasilni aspekt se je v trenutku, ko naj bi Jezusa zabodli v srce, ‘e razklepal, torej sulica ni mogla zadati smrtne rane.

VSTAJENJE Na koncu pa sem postal pozoren {e na eno podrobnost, ki je zelo zgovorna. V no~i z nedelje 20. aprila 27 na ponedeljek, ko naj bi Jezus vstal od mrtvih in izginil iz groba oziroma votline, v katero je bil pokopan, se je karmi~na to~ka premaknila iz enega podro~ja v drugo. To je pomenilo, da se je Jezusu iztekla ena karmi~na naloga in dobil je novo. Usodni premik se je zgodil natan~no v ponedeljek zjutraj med 5,30 in 6. uro. Tudi ~e se je po vstajenju iz navidezne smrti, iz katere sta ga morda Marija Magdalena in mati Marija le uspeli prebuditi in okrepiti z u~inkovitim mazilom za rane in »~ude‘nim krep~ilom«, ljudem v resnici pokazal, ne le navidezno, ni mogel ve~ opravljati iste naloge, ker je imel ‘e novo poslanstvo … Stane Pade‘nik

D


SLOVENSKA ZGODOVINA

Slovensko besedi{~e in njegova sporo~ila (2)

Na{ jezik je naraven V

prej{nji {tevilki Misterijev smo v ~lanku »Sloven{~ina je ‘ivi fosil« ugotavljali, da je stara sloven{~ina starodaven naraven jezik in obenem najbli‘ja neznanemu prajeziku. Tokrat bomo to na ve~ primerih pokazali z logiko in izjemno sporo~ilnostjo v slovenskem besedi{~u, ki jo je mogo~e sre~ati zgolj pri naravnem jeziku. Nedvomno so {amani dana{njega ~asa umetniki, torej tisti, ki imajo um (UM’MET/NIKI) oziroma imetniki uma, bolje re~eno uporabniki uma. Kot je znano, umetniki niso razumniki (intelektualci), saj se ne opirajo na razum (intelekt), temve~ na um. In v ~em se ta dva razlikujeta?

UM IN RAZUM Besedi sta si sicer zelo blizu, saj imata skupni koren -UM, RAZ-UM pa ozna~uje stanje uma, v katerem gre nekaj skozenj (RAZ je stara slovenska beseda za prav to). Um bi lahko torej ozna~ili s ~istim zavedanjem, razum pa z razmi{ljanjem, sinonim besede razum je pamet. Um je namre~ ~isti, neskaljeni (prvinski in prvotni) univerzalni um, o razumu pa govorimo, ko je um skalila misel, ta pa izvira iz ~ustev, teh posledic ali vzrokov ob~utenj in po~utja, kar je vse odvisno od neposrednih okoli{~in oziroma razmer in posameznikovega trenutnega du{evnega stanja obenem. Razum je generator vsakdanje zavesti, um je sredi{~e raz{irjene zavesti. Podobno tudi zenbudisti razlikujejo med malim umom (posameznikov sebi~ni razum, ki vse pojmuje iz lastnega zornega kota) in velikim umom (v sloven{~ini samo um), v katerem se posameznikovo zavedanje (med meditacijo) izlije v vesoljno zavest.

Tako logiko v besedi{~u je mogo~e sre~ati zgolj pri naravnem jeziku. @e sama zgradba besed um in razum poka‘e, da je um ob~utno starej{a beseda, razum pa le njena izpeljanka. Na{e najstarej{e besede sploh so sestavljene iz enega samega zloga. Um je zelo blizu tudi vzhodnja{ki mantri OM in to ne le po svoji sestavi, temve~ tudi po svojem pomenu. Poznamo tudi ve~ fraz, ki uporabljajo besedo um: imeti na umu, izbiti iz uma ipd. Um je nekak{no jedro ~loveka, saj samo dokler se ta zaveda, je zares ‘iv. Lep zgled za to je sloviti fizik Stephen Hawking, kateremu dela skoraj samo {e um/razum, pa vendar je pomemben ~lovek. Dokler se ~lovek zaveda in tudi ve, kdo je, tako dolgo je zares ‘iv. In to nas pou~i tudi na{e besedotvorje: koren-

O na{i staro`ivosti pri~ajo tudi slovenske legende. Knjiga je na voljo na www.misteriji.si

sko jedro glagola UMRETI je prav tako UM-. Na primer, UM/RE[ – bi lahko pomenilo re{iti um ali pa ga odrezati. Torej se zavest ohrani tudi po smrti, tako nas vsaj u~i na{ jezik oziroma njegovo besedotvorje. Ali pa beseda UMOR, ki je najbr‘ okraj{ava od UM-(u)MOR(jen). To je isto korensko jedro MOR kot v besedi MOR-JE, ki pove, da ~lovek ni riba in da pod vodo umre, to jedro pa sre~amo tudi v {tevilnih drugih jezikih z enakim pomenom. Poglejmo si {e dve izpeljanki: UMNO in RAZUMNO. V ~em se razlikujeta? ^e pogledamo njuno rabo, na primer: UMEN gospodar RAZUMNO/PAMETNO odlo~a ipd., gre vsekakor za zelo jasne razlike v pomenih. Tudi glagol UMIRITI (UM-MIR-ITI) ka‘e na odlo~ilno vlogo uma pri na{em po~utju. Pri tej besedi odlo~no zavra~am vse poskuse, da bi jo razlagali kot UMI(J) RIT(I), vsekakor pa je higiena pomemben del blagostanja, saj se na primer umazan posameznik ne more zares umiriti, ker ga grizejo vsaj bolhe. Prav tako UMITI in UMAZATI je oboje odvisno od UMNOSTI posameznika in dejanj, ki iz nje izvirajo. Preden se poslovimo od te krasne prastare slovenske besede UM, bi zgolj omenil, da je latin{~ina v ve~ini primerov zgolj latov{~ina, torej umetno ustvarjen jezik neke skupine, in zdi se mi zanimivo, da so latinci {tevilne besede naredili tako, da so tujemu (etru{~anskemu oziroma praslovenskemu) korenskemu jedru dodali -um, v~asih pa -us. Primera: DOM – domus, brisani prostor pred obrambnim zidom, in – pomerium (PO/MERI/ UM(a), kar pove, da je treba tak prostor umno dolo~iti glede na okoli{~ine.

-

APRIL

13 -

Misteriji 45


NA{

JEZIK JE NARAVEN

V prej{nji {tevilki sem med drugim zapisal, da je beseda SPORAZUM sestavljena iz dveh besed: SPOR in RAZUM. Vendar je to le skraj{ana in poenostavljena razlaga. To besedo je namre~ treba {e bolj razbiti na SPOR-A-Z-UM(om), kar dobesedno pomeni, da z umom prepre~imo spor, saj vnaprej dose‘emo sporazum.

KON^NA RESNICA Slovensko besedi{~e ima v sebi torej vgrajeno tudi kon~no resnico o stvareh. Kdor je ‘e dovolj dolgo na tem svetu, je najbr‘ opazil posebno dialekti~no povezanost besed TRPLJENJE in POTRPLJENJE tudi v ‘ivljenjski praksi in zdaj ve, da ~lovek s premalo potrpljenja trpi in da, ko je trpel dovolj ~asa, torej PO TRPLJENJU, osvoji tudi POTRPLJENJE. Podobno ~asovno vzro~no povezavo najdemo pri glagolih ZGNITI in IZGINITI. Preden marsikatera stvar povsem izgine, mora prej obi~ajno {e zgniti. Tak{no logiko v besedi{~u je mogo~e sre~ati zgolj pri naravnem jeziku, vsi drugi pa imajo besede kar zmetane na kup, kot bi njihova besedi{~a neko~ do‘ivela nekak{en cunami in je zdaj vse nametano na kup brez vsake logike. V angle{~ini, ki je umeten in {e sorazmerno mlad jezik, zgoraj omenjenih povezav ni mogo~e najti, saj je TRPLJENJE suffering, POTRPLJENJE pa patience.

KORENSKA JEDRA Najmanj{i samostojni nosilec pomena je sicer ‘e zlog (ja, ne, {e, tu, ta, to, ti, vi, mi, um, u~ …), vendar pa ve~ji del besedi{~a temelji na korenskih jedrih besed in ta so praviloma (UM je ena od izjem k temu pravilu) sestavljena iz dveh soglasnikov in samoglasnika med njima (ki pa se lahko spreminja). Primeri: HUD, SAD, SED, BES, RES, KES … HUD-OVATI (SE), HUD-OBEC, HUD-OBIJA SAD, SAD-E@, SAD-NO, SAD-IM, SAD-ITI SED, SED-E, SED-E^,

46 - APRIL 13 -

SED-ETI, SED-LO, O-SED-LATI, SED-E@ Veliko ve~ino korenskih jeder je mogo~e brati tudi zrcalno in so smiselno povezana s prvo razli~ico: HUD-DUH, BESSEB(i), SEL-LES in DAH-HAD(es), kar na primer pomeni Brez daha ~lovek umre. Ko v okolici zmanjka LESA, se ODSEL-I[, je starodavno nomadsko na~elo. MEJ – JEM: Kdor jemlje, postavi meje; razumemo pa lahko tudi kot Je tisti, ki ima. DAJ – JAD: Dajaj reve‘em! SEJ-JES(T) – Kdor seje, ta jé. Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so nekatera korenska jedra tudi samostojne besede. Kako in kdaj je sloven{~ina dobila in razvila vsa ta korenska jedra, {e ne vem, to vpra{anje {e raziskujem.

RAZVOJ JEZIKOV Prav na tej prvi pravi stopnji razvoja prajezika se je prajezik iz enega za~el spreminjati v {tevilne starodavne, predanti~ne jezike. To se je dogajalo v kameni dobi, morda tudi pred ve~ kot sto tiso~ leti. Jezik je bil tedaj {e samo pomo‘no sredstvo sporazumevanja, sicer pa se {e dandanes za ve~ino stvari ponavadi ljudje ({e zlasti bli‘nji ali sodelavci) dogovorijo brez besed. Predvidevam, da se je jezik za~el zares razvijati vzporedno z razvojem civilizacije in je prvi postal nujen pri predvsem skupinskem pono~nem lovu na ve~je ‘ivali, saj so obi~ajno lovili pono~i, za usklajevanje njihovih dejanj, ki so jih morali sproti dolo~ati glede na trenutni polo‘aj. Kdaj pa je za~el ~lovek loviti? Po legendah je bilo to po vesoljnem potopu, ko se nekaj ~asa ni mogel pre‘ivljati z zelenjavo, najbr‘ pa tedaj, ko se je toliko razmno‘il, da se ni ve~ mogel pre‘iveti zgolj z nabiralni{tvom. Lov je postal vpra{anje pre‘ivetja najbr‘ v ~asu velikih ohladitev, ko je ~lovek lahko pre‘ivel samo z njim. Pravi lov se je za~el, ko je ~lovek izna{el lok (LO-V – LO-K), vendar pa tudi KOL:LOK, kar lepo opi{e razvoj

tega oro‘ja, obenem pa je lok zgolj kol s tetivo. Kot vemo, je obdobju lovske civilizacije (Slovenija ima v svojem imenu tudi LOV) sledila kme~ka civilizacija. Taisto nam pove tudi na{a ljuba in modra sloven{~ina: LOV:VOL – Kdor ni imel vola, je lovil oziroma se je namesto z lovom za~el pre‘ivljati z govedorejo. To je bilo namre~ obdobje udoma~evanja ‘ivali, seveda pa so bili takrat {e vsi ljudje nomadi (SEL:LES), selilci. In prav zaradi nenehnih selitev in preseljevanj je nato pri{lo do cepitve prajezika v plemenska nare~ja. Vse to se je dogajalo {e precej pred »babilonsko zme{njavo jezikov«. Pri teh selitvah so si s sosedi, s katerimi so trgovali, se dru‘ili in se medsebojno poro~ali, izmenjevali tudi besede. Razvoj te civilizacije je bil tiste ~ase zelo po~asen, besedi{~e je raslo skupaj s civilizacijo, novi predmeti, odnosi in dejavnosti so namre~ potrebovali nove besede. Temeljni civilizacijski preobrat je nastopil ob uvedbi poljedelstva, ki je del nomadov spremenil v kmetovalce, in bolj ko se je razvijala poljedelska umetnost, dlje ~asa so ostajali na enem samem kraju. Nomadi so se sicer praviloma selili najmanj vsake {tiri mesece, zdaj pa so se zadr‘evali precej dlje, ko pa so razvili {e sadjarstvo in gojenje oljk, so se kmetovalci nastanili za stalno. Ti novi trajni viri hrane so omogo~ili pre‘ivetje vse ve~jemu {tevilu prebivalcev. In v tem obdobju razcveta namakalne poljedelske civilizacije je besedno sporazumevanje postalo nujen dejavnik vzpostavljanja statusa quo v {e zelo obse‘ni dru‘bi, v kateri pa so se za~ele javljati specializacije in stanovsko razlikovanje. Zaradi vse ve~jega {tevila govorcev, ki so se v vaseh veliko pogovarjali, v malo kasnej{ih mestih pa {e toliko ve~, je prihajalo do vse ve~ govornih interakcij in jezik se je za~el ‘ivo in ‘ivahno razvijati.

PRASLOVENSKI PRAROD Adam Mickiewicz, poljski pesnik in nacionalist, Pre{ernov sodobnik, je javno ugotavljal, da je ve~ina imen kme~kih orodij in opravil v zahodni Evropi slo-


NA{ vanskega porekla. Podobno je v prvi polovici minulega stoletja odkril tudi Franc Jeza, da je v Skandinaviji ve~ina besed, povezanih s poljskimi opravili, istovetnih slovenskim nare~nim besedam. A ne le ta dva, o tem govori {e na ducate avtorjev slovenskega in drugih rodov, vendar pa noben na{ zgodovinar. Na za~etku minulega stoletja je namre~ celotno zgodovinsko vedo zgrabila v svoje roke germanofilska ideologija, ki je vso to zgodbo postavila na glavo in zato {e danes na{e otroke u~ijo tujo in zlagano zgodovino. [e konec devetnajstega stoletja je mogo~e najti na primer v Zgodovini sveta slovitega angle{kega pisatelja in zgodovinarja H. G. Wellsa trditev, da so bili prvi ljudje na Zemlji Rusi oziroma Slovani (beri Sloveni), a so nato pangermani to njegovo trditev hitro prekrili s kopico la‘i. (^eprav sam verjamem, da so vsi Germani na{i bli‘nji bratranci in tudi, da so vsi ljudje na{i bratje, saj vsi izvirajo iz istega prvega prarodu: praslovenskega.)

Vsi ljudje so na{i bratje, saj vsi izvirajo iz istega praslovenskega prarodu. Ano lahko najdemo tudi v {tevilnih slovenskih ‘enskih imenih: Dana, Jana, Mirjana, Silvana, Damijana ipd. ANA ima v dolenj{~ini {e danes tak pomen kot drugod sicer ENA. Od tod tudi izvira na{a beseda: @-ENA – @E ENA … iz ~esar je nato nastalo korensko jedro @EN (‘ena, ‘enica, ‘eniti, ‘enitev, ‘enska, ‘enstven). Celo v kitaj{~ini najmo~nej{i afrodiziak imenujejo @EN-[EN (kar pomeni, da je to ‘enam v{e~ – schön). Obenem nam na{e besedi{~e tudi pove: ljubice nas ljubijo, ‘ene ‘enirajo.

@ENE IN @ELJE

Resnica pa je, da so v ~asu za~etka razvoja poljedelstva ves znani anti~ni svet naseljevali na{i predniki, ki so sebe imenovali Anti, kar je tudi staro poimenovanje Etru{~anov in Venetov. Ti Anti so bili menda potomci prvega mezopotamskega vladarja Anuja in njegove soproge Ane. Vsekakor ni naklju~je, da sta Anton (Tone) in Ana dve zelo pogosto slovenski lastni imeni. Tudi ni slu~aj, da se je zadnje slovensko kraljestvo imenovalo Karantanija: KAR-ANT-ANIJA (v tem primeru KAR ne pomeni velike trojne matere boginje, marve~ lastno ime naroda Karnijci, torej de‘ela Karnijcev in Antov).

Tudi najbr‘ ni naklju~je, da imata @ENA in @E-LJA skupni prvi zlog @E, ki ima sam zase ‘e pomen, zaradi katerega so poimenovali ‘enske kot ‘enske, saj prav one ve~no spra{ujejo mo‘e: (a si) @E (storil to in to)? Ali pa grozijo: ti bom @E pokazala … Na primer: @ena ‘ene svojega ‘enina, da se ‘ene za ‘eninimi ‘eljami. Seveda tega korenskega jedra @EN ne smemo pozabiti prebrati tudi zrcalno: @EN:NE@. Torej sloven{~ina pove, da je ne‘nost za ‘enske. Le one znajo biti ne‘ne, mo{ki pa si morajo za to vsaj prizadevati, ko imajo opravka z njimi. Beseda MO@ pa je zelo blizu besede MO^, mo‘ je mo~en, ne ne‘en. Korensko jedro -@EN najdemo tudi v BE-@EN, BLA-@EN, NADLE-@EN, NAJE-@EN … ^lovek ‘anje, kar si je ‘elel – @EL-JE. Nasprotno branje korenskega jedra @EL: LE@ sporo~a: Kdor samo le‘i, si ni~esar ne ‘eli, nam pove na{a materin{~ina.

Misteriji v `ivo

POU^NA SLOVEN[^INA

ANTI IN KARANTANIJA

SANSKRT, sloven{~ina in prajezik – predava publicist in pisatelj Peter Amalietti; v sredo 3. aprila ob 18. uri Informacije: 041/677 089

Slovensko besedi{~e nam sporo~a tudi sicer povsem logi~ne stvari in tako lahko na primer izvemo, da je le sr~en ~lovek lahko sre~en (SR^EN-SRE^EN), da tepe samo tepec (TEPE-TEPEC), ali

JEZIK JE NARAVEN

pa da beda doleti le bedaka (BEDABEDAK), kakor tudi, da je stara bera{ka pro{nja vbogajme pravzaprav prikrita sugestija: UBOGAJ-ME! Sloven{~ina sporo~a, da je NERAVNO NEVARNO; da strup {koduje zdravju (TRUP-STRUP); da je lev velik (LEV: VEL); da je rog zgoraj (GOR:ROG); da jeseni ne sej (JESEN:NE SEJ); da je siten, kdor ni sit (SIT-SITEN); da so bila prva kolesa iz lesa (KOLESA) in da je kolo zaokro‘eni lok (KOL-KOLO); da je kolnik napravljen za kolesa, ki jih vozijo kolesarji. Dalje, da so na oltarju prvotno trli (pripravljali) ol: OL-OLTAR. OL v sanskrtu imenujejo soma, sveta pija~a, tudi ambrozija ali nektar bogov in ljudi v vedskih ~asih. Iz te besede izvira tudi arabska beseda AL-KOHOL. Da ol zatre bol in je potem ~loveku bolje (OL-BOLBOLJE). Kako zelo je bil OL za staroindijske vedske modrece pomemben, vidimo po tem, da se po njem imenuje tudi SOL, ki je nujna za zdravje, enako pa OL vsebuje tudi pristno ime za SOLNCE, obenem OL najdemo tudi v vseobsegajo~i besedi vesolje – VES-OL-JE. Iz besedice OL izvirajo tudi stara poimenovanja bo‘anstev: AL (Alah), EL (Jahve) in IL (mezopotamsko bo‘anstvo). Njihovo starost jam~i kratkost njihovih imen, stara so podobno kot zelo stari RA, ki ima v sloven{~ini ve~ izpeljank RAD (imeti rad, radost, radovati se, rast), a tudi RAK (boginja KAR), RAJ (rajati, raja), pa tudi koro{ki REJ, ki je bil po vsebini in obliki skoraj istoveten z danes priljubljenim prav tako plesnim obi~ajem, po angle{ko rave (REJV). Iz zloga RA izvira tudi RASA, torej ~lovek sam, pa tudi RALO, ki je prvo kme~ko orodje. Na{tevali bi lahko {e in {e. Vsekakor pa ne smemo pozabiti zrcalno prebrati RAD:DAR. Sporo~ilo tega komplementarnega para je jasno: ~lovek ima rad darila, pa tudi, kogar imamo radi, tega obdarujemo ipd. Najve~je darilo pa je vednost. O tem pa ve~ prihodnji~. Peter Amalietti

D

-

APRIL

13 -

Misteriji 47


ASTRONOMIJA

Kaj se bo dogajalo na na{em nebu v aprilu

Pri~akujemo komet V za~etku aprila boste videli komet, ~e najdete nizko obzorje in uporabite lovski daljnogled. Omenili smo, da je zvezdnato nebo navidez enako, kot je ‘e stoletja. ^love{ko ‘ivljenje je prekratko, da bi na njem opazili kakr{nokoli spremembo, saj je vesolje staro skoraj 14 milijard let; ~e bi ‘iveli sto let, bi za primerjavo na{e ‘ivljenje obsegalo le en milimeter na daljici, dolgi 137 kilometrov. Spremembe, ki pa jih lahko opazimo, se nana{ajo na na{o o‘jo domovino v vesolju, na Oson~je. Pozornost bomo namenili planetom, ki so ta mesec na no~nem nebu.

Foto: Glej jih, zvezde

ZVEZDE, KI TO NISO

48 - APRIL 13 -

Za nepou~enega opazovalca so planeti navidez kot zvezde, zato jih od njih na hitro ni mogo~e lo~iti. Aprila letos sta na nebu predvsem dva: Jupiter zve~er, vendar ‘e zelo nizko nad zahodnim obzorjem, in Saturn, ki je viden vso no~. Da bi ju na{li, si pomagamo z Luno, kot je prikazano na sliki. Med 12. in 15. aprilom bo Luna potovala skozi ozvezdje Bika in na nebu bo dobro uro po son~nem zahodu zelo lep prizor z nara{~ajo~im prvim Luninim krajcem, v njegovi bli‘ini pa bo blestel Jupiter in ne dale~ stran najsvetlej{a zvezda v Biku – rde~kasti Aldebaran! Dobrih deset dni pozneje, 24. in 25. aprila, nam bo polna Luna takoj po Son~evem zahodu ~isto zraven sebe pokazala zvezdo Spiko in nekoliko bolj proti vzhodu planet

Saturn. Spika in polna Luna si bosta navidez tako blizu, da Spike sploh ne boste mogli videti, ~e Lune ne zakrijete s palcem ali s kak{nim predmetom. Tako smo datumsko ‘e kar na koncu meseca, seveda pa vseh lepot s temi, ki smo jih navedli, {e dolgo ni konec. Ni~ nismo rekli o barvi ve~ernega ali jutranjega neba, ki se nenehno spreminja, da ~lovek kar ne bi prenehal gledati. Morda boste ob tak{nem ob~udovanju neba brez posebnega cilja zve~er okrog 25. aprila v ~asu Son~evega zahoda opazili, da tam doli na vzhodu vzhaja Luna in, ko se malo bolj stemni, levo od nje svetlo »zvezdo« – Saturn. Prav na koncu meseca pa boste morda takoj po Son~evem zahodu pozdravili svetlo Venero, ki nas bo naslednje tedne in mesece razveseljevala kot Ve~ernica. Ludvik Jev{enak (Podrobnej{e opise najdete v knjigi Glej jih, zvezde, dobite jo na www.misteriji.si)

D

Foto: Glej jih, zvezde

L

judje imamo nekaj lastnosti {e iz pradavnine. Med njimi je veliko tak{nih, zaradi katerih smo sploh lahko pre‘iveli, a se jih danes niti ne zavedamo. Tako nam na primer pritegne pozornost samo kaj nenavadnega – kakor je neko~ davni lovec opazil predvsem tisto, kar se je premikalo. Tudi na zvezdnatem nebu leto{njega aprila za povr{nega opazovalca ni ni~ posebnega; navidez je tak{no kot ‘e stoletja in naj torej ne bi pritegnilo na{e pozornosti. Izjema je le komet, ki naj bi se v za~etku meseca pojavil nizko na zahodnem nebu v ozvezdju Andromede, C/2011 L4 PANSTARRS in naj bi bil viden tudi s prostim o~esom. ^e te napovedi dr‘ijo, je verjetnost, da bi ga res opazili, majhna. Predvsem zato, ker je ozvezdje Andromeda s kometom vred zve~er, preden zaide, ‘e prenizko nad zahodnim obzorjem. Toda ~e najdete nizko obzorje in si pomagate z lovskim daljnogledom ter znate najti ozvezdje Andromeda, poskusite sre~o!


Nenavadna do`ivetja

Angeli v peni NAJNOVEJ[I IZZIV NA PODRO^JU BIOMEDICINE

stvari. Za~ela sem razmi{ljati s treznej{o glavo. Nisem ve~ potrebovala alternativne pomo~i. Ko mi je bilo hudo, sem se zazrla v nebo (kar delam {e sedaj), poiskala Angela, ga zaprosila za pomo~ in ‘e sem se bolje po~utila. Zdaj se po~utim ve~ kot odli~no, s tem se lahko pohvalim. Zato ‘elim vsem, ki ste bolni in obupujete nad boleznijo, povedati, da je treba samo verjeti. ^e v nekaj trdno verjame{, zaupa{, se bo to tudi zares zgodilo. Samo obupati in predati se ne smete. Vedno obstaja re{itev, je pa tudi res, da slabo hitro pride in lenobno odide. Treba je zbrati notranjo mo~ in pogum in za‘iveti na novo. Pomembno je tudi na{e razmi{ljanje – mo~ misli. @ivite za jutri, delajte pa, kot da je pred vami {e sto let; isto velja tudi za razmi{ljanje. Napolnite si du{o in telo s pozitivno energijo in ne zmenite se za druge, ‘ivite svoje ‘ivljenje, saj ~love{ka zavist, zloba in hudobija ne poznajo meja. Verjemite in zaupajte v sebe, saj se tudi najbolj poznate. Seveda te lahko bolezen in vse, kar ta prinese zraven, tudi ubije, je pa res, da kar te ne ubije, te okrepi. Mene je okrepilo. Morda tudi zato, ker sem spoznala, da obstaja nekaj oziroma nekdo, ki bdi nad nami in pazi na nas. Zato se jim vsak dan ne pozabite zahvaliti za vse dobro in se absolutno priporo~ati {e za vnaprej. Skozi bolezen sem postala pozitivka, ki ima visok prag bole~ine, zato komaj ~akam, da bom {la kmalu na rekonstrukcijo in bom zopet 150-odstotno popolna! Deteljica

Biospectrum je najsodobnej{i na~in zdravljenja na podro~ju biotehnologije. Namenjen je izbolj{anju zdravja, bolj{emu po~utju in lep{emu telesnemu videzu brez stranskih u~inkov. S pomo~jo efekta bioresonance se ~love{ke celice, organi in celotno telo uglasijo s frekvenco naprave, ki proizvaja celoten frekven~ni spekter zdravega ~love{kega telesa. Ponovna uglasitev celic omogo~a presnovo celotnega ~love{kega telesa ter vzpostavitev procesa zdravljenja in samozdravljenja.

ZDRAVLJENJE Z BIO-SPECTRUM APARATI RAZISKAVE SO POKAZALE U~INKOVITO DELOVANJE NA: • sistem prekrvavitve • celoten imunski sistem • reguliranje psihosomatskega sistema BIOSPECTRUM MEDICINE NUDI TUDI: • zdravljenje ko‘e, aken, ko‘nih made‘ev • anticelulitno terapijo, pomo~ pri huj{anju • pomo~ pri pove~anih {portnih aktivnostih in hitrej{em okrevanju po {portnih po{kodbah • pove~uje spolno vitalnost, odpravlja impotenco, neplodnost, menstrualne te‘ave • odpravlja te‘ave s prostato • zdravi stresna stanja in nespe~nost, pomaga pri preutrujenosti • uravnove{a sr~no, ledvi~no in prebavno funkcijo • izbolj{uje mikro- in makrocirkulacijo • laj{a revmatske bole~ine in bole~ine v sklepih www.biospectrum.biz

D

Ilustracija Milo{ Lukman

P

red {estimi leti sem hudo zbolela in zdravljenje je bilo te‘ko, dolgo in mu~no. In kadar ~lovek pade, potrebuje nekoga ali nekaj, da ti pomaga vstati. Sama sem mo~ na{la v veri v Angele. Poleg te‘av, ki mi jih je povzro~alo zdravljenje – kemoterapija, obsevanje, hormonska terapija, izpad las – sem se soo~ala tudi s ~ustvenimi vzponi in padci. Po eni strani sem se zavedala, da mi vse to, kar se dogaja z menoj, prina{a »ozdravitev«, po drugi strani pa je bilo tako hudo, da sem na to kar pozabila. Mo~ in pomo~ sem iskala tudi pri alternativnih zdravilcih. In ~e sem se ~ez dan nekako zamotila z delom, imam dva sina in partnerja, in malo pozabila te‘ave, so se najve~ji problemi za~eli, ko se je zno~ilo. Vse se je umirilo, vsi so spali, samo jaz sem bedela, poslu{ala in gledala v ni~. In po glavi so se vrteli filmi. Priznam, tudi tak{ni z najbolj ~rnim koncem. Potem sem se za~ela sprehajati, nekje od konca septembra in vse do marca. Vsak dan; ni bilo va‘no, ali je de‘evalo ali sne‘ilo ali pa je sijalo sonce. Samo hodila sem. Opremila sem se z baterijo, mobitelom za vsak primer, dobrimi ~evlji, toplo kapo in ruto na glavi, pa MP3 predvajalnik v ‘epu, slu{alke v u{esih in gremo. Hodila sem ob Hudinji in ve~krat opazovala peno, ki se je delala pri jezu. Po~asi sem v tej peni za~ela opa‘ati like, podobe in marsikateri angelski obraz sem videla. Zrla sem v vodo in si ‘elela, da bi moje te‘ave in moja bolezen od mene odtekle tako, kot je tekla reka pred mano. Prosila sem like, naj rak, te‘ave in vse od mene odte~e s hitrostjo vode. Jokala in prosila sem. Ve~krat sem o~i obrnila tudi v nebo in prosila za pomo~. Tudi solze so tekle, a tudi na nebu sem za~ela opa‘ati nenavadne like v oblakih. Tudi ti so dobivali podobe, ki sem se jih najbolj razveselila pono~i, ko so bili obsijani z luno. Kako lepo je bilo zreti v oblake in zagledati obraze angelov, ki so me nemo opazovali. Vsaka sapica, ki se je ob tem pojavila, je posu{ila moje solze, podobe angelov pa so prihajale in odhajale. Po dobrem mesecu sprehajanja se mi je za~elo dogajati veliko lepih

Za iz~rpne informacije o na{ih storitvah, cenah in celotni ponudbi nas pokli~ite ali obi{~ite v na{ih poslovalnicah: Ljubljana, I`anska cesta 2A, 01/366 31 31 (od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure)

-

APRIL

13 -

Misteriji 49


Nove knjige

Slovenci praprebivalci Evrope Avtor: Vinko Vodopivec Zalo‘ba: Zalo‘ni{tvo Jutro Format: 16,5 × 23,5 cm Obseg: 246 strani Vezava: bro{irano Cena: 25 € Informacije o prodaji: 01/549 17 92 Z znanstvenimi dokazi, zbranimi v knjigi Slovenci praprebivalci Evrope, nam Vinko Vodopivec dokazuje, da so predniki okoli tretjine sedanjih Slovencev ‘iveli v na{ih krajih ‘e pred najmanj 45.000 leti. Torej se na{i predniki niso priselili izza Karpatov {ele pred 1500 leti. Pri uvidu v daljno zgodovino se je avtor opiral na arheologijo, vremenoslovje, bajeslovje, zgodovino, jezikoslovje in genetiko. Slovenci smo, kot je zapisal in dokazuje avtor, potomci evropskih praprebivalcev, ki so kot poljedelska ljudstva poselila jugovzhodno Evropo ‘e med zadnjo ledeno dobo, srednjo in severno Evropo pa po njej v obdobju od 10. do 6. tiso~letja pred sedanjostjo. Imeli so razli~ne rodovne in kasneje tudi dr‘avne oblike, ki so temeljile na soupravljanju. To se je ohranilo v

50 - APRIL 13 -

ve~ah in v va{kih dvanajstijah, zborih modrih mo‘. Pri na{ih prednikih je bila uveljavljena ‘enska pravna in gospodarska enakopravnost. Avtor dokazuje, da je prav sloven{~ina klju~ za razbiranje predanti~nih napisov; z mno‘ico raz~lenjenih nare~ij omogo~a njihovo najbolj{e razumevanje. Sloven{~ina kot arhai~en jezikovni muzej bi morala postati temelj evropskega zgodovinskega jezikoslovja. Nedvomno nepogre{ljiva knjiga za vse, ki jih zanima na{ izvor in razvoj.

Kristusov telefon, hotline za pro{njo in zahvalo Izdalo: Univerzalno ‘ivljenje Obseg: 64 strani Format: 12 × 17 cm Vezava: bro{irano Cena: 8,50 € Informacije o prodaji: 01/549 17 92 Knji‘ica je iz{la zato, ker se vse ve~ ljudi po~uti osamljenih, so v stiski, potrebujejo pomo~, so bolni in podobno. Zlasti v te‘avnih in obupnih ‘ivljenjskih situacijah moremo in smemo, vsakdo, ki to

‘eli, sprejeti Kristusovo ponudbo, da prek Kristusovega telefona govorimo z njim v sebi. Saj je povsem preprosto: desno roko polo‘imo simboli~no na »srce«, na Kristusovo sredi{~e. Hotline je telefonska zveza, ki je na voljo za posebne zadeve, morda za probleme ali celo za nujne zadeve. Vedno lahko pokli~emo, ob vsakem dnevnem ~asu, tudi pono~i in ob koncu tedna. Hotline je dokaz, da ne potrebujemo ‘upnikov ali duhovnikov za pogovor z Bogom na{im O~etom ali s Kristusom, Kristusova hotline je notranja varnost in opora in omogo~a, da postanemo svobodni in neodvisni. Kristusov telefon ni telefon v klasi~nem smislu. Gre za vzpostavljanje povezave s Kristusovim Bo‘jim Duhom, ki je v vsakem od nas. Govoriti s Kristusom je bilo doslej navidezno pridr‘ano duhovni{ki kasti in za mnogo ljudi abstraktno; v tem ~asu pa vedno ve~ ljudi po vsem svetu zaznava mo‘nost, da uporabljajo Kristusov telefon v vsakdanjiku in so navdu{eni. Kako telefoniramo, da si pomagamo, je razlo‘eno v knji‘ici, ki vsebuje {e besedilo Svoboda, svoboden v Kristusu.

Gama zdravljenje Avtor: Chris Walton Prevedla: Simona Ko‘elj Zalo‘il: Zavod VID Kranj Obseg: 206 strani Format: 16,5 × 23 cm Vezava: bro{irano Cena: 27,90 € Informacije o prodaji: 01/549 17 92 Vam ne gre? Pa bi radi? Ena

mo‘nost je, da se lotite knjige Gama zdravljenje. Prepri~ala vas bo, da boste spremenili svoja prepri~anja. Tista prepri~anja, ki dolo~ajo, kdo smo in kaj prejemamo od ‘ivljenja, saj je ‘ivljenje, ki ga zdaj ‘ivimo, in tisto, kar smo dosegli do sedaj, neposredna posledica na{ih najglobljih prepri~anj. Pogosto ne vemo, v kaj zares verjamemo. Pogosto imamo oprane mo‘gane. In ~e ho~emo, da nam bo bolje, moramo spremeniti najmo~nej{o silo v umu in telesu: prepri~anje, ki mo~no vpliva na vsa podro~ja ‘ivljenja, na bogastvo, finance, zdravje, po~utje, kakovost in strast v ljubezenskem ‘ivljenju. Gama zdravljenje je tehnika spreminjanja prepri~anj. Je znanstveno potrjena metoda, s katero odstranimo podzavestno samoomejujo~a prepri~anja in ovire do uspeha, odpravimo ~ustveni stres, strahove in dvome, na novo oblikujemo vzorce v podzavestnem umu. Reprogramiramo mo‘gane in telo za optimalno zdravje … ^e ste pripravljeni ustvariti ‘ivljenje, kot si ga ‘elite, je branje te knjige pomembna odlo~itev. Za~enjate spreminjati ‘ivljenje …


Solarno-karakterni horoskop za Lunino leto in kitajsko leto Ka~e

Horoskop za april 2013 OVEN – Da ne boste za okolico preve~ siloviti, brzdajte svoj temperament do 19. Izpostavljanje sebe vam bo na prvem mestu, drugi se bodo morali prilagajati. Najbolje se boste po~utili na prvem mestu in v prvih bojnih vrstah. Rekreacijo in motociklizem obvladujte, sicer lahko utrpite hude po{kodbe. Od 20. do 25. boste vse bolj trmasto vztrajali pri ru{enju tistega, kar vam ne bo po volji. Izognite se udele‘bi v demonstracijah. BIK – V raz~i{~evanje dru‘inskih in dru‘benih te‘av se ne boste ‘eleli vpletati, to pa {e ne pomeni, da vas vrtinec ne bo zajel. Umirjajte razburkano dogajanje v sebi in zunaj sebe. Cenite novo prijateljstvo in obudite staro. Planeti delavnosti, poslovnosti, denarja in simpatij bodo najmo~nej{i od 15. in 20. Fizi~no delo vas bo krepilo, nekatere tudi kmalu utrudilo in prineslo nevarnost po{kodb. Gradbi{~ z velikimi stroji in globokimi jarki ter naravnih nezgod se ~im bolj izognite. DVOJ^KA – Val ~ustev, ki vas bo zajel v prvi polovici aprila, zaradi drznega osvajanja in delovanja neustra{nih oseb, vas bo sprva zmedel, po 14. pa jim boste sledili. Prijateljstva, dru‘bena zavezni{tva in ljubezenske zveze tega ~asa bodo imeli visokolete~e cilje, ki bodo kmalu uresni~ljivi. V pionirskih poslovnih podvigih sodelujte s tistimi, ki bodo imeli pravo idejo in prodorno silo za njihovo uresni~evanje, ki je mo‘no do 25. ^e morate potovati kam dlje, se zavedajte mo‘nih zapletov. Izvini udov, trki in okvare bodo pogostej{i. RAK – Pred vami je skrajno ob~utljivo obdobje do 20., kar lahko zaneti spore in groba ravnanja. Kljub mo~nim emocijam bo sledila pomiritev. Udele‘ba na mno‘i~nih prireditvah v naravi vas bo pomirjala, eroti~ne energije pomladi pa vam bodo ‘e po 15. pomagale vzpostaviti nove prijateljske vezi. Najla‘je boste delali na zemlji in drugih nepremi~ninah od 20., ko boste znali izbrati prave in li~ne materiale ter cvetje in zdrave sadike. Zaposlovanje v proizvodnih panogah bo ve~je. Po{kodbe in druge zdravstvene te‘ave bodo takrat ‘e mimo. LEV – Sodelujte v intenzivnem dru‘benem, kulturnem in privatnem ‘ivljenju, saj boste odlo~ni in neustra{ni do 20. Za tem se bodo eroti~ne strasti umirjale, novi pari se bodo kmalu odlo~ili za poskus skupnega

V solarno-karakternem horoskopu dobite bolj osebno napoved, ~e preberete najprej besedilo za va{e Son~evo, nato pa {e Ascendentno znamenje. Svoje ascendentno znamenje lahko poi{~ete na: www.misteriji.si/kat/Horoskop_Misterijev bivanja. Pri poslih, {portu ali politi~nih povezavah vam bo primerna dru‘ba oseba z vizijo in mo~no energijo, da dose‘ete uspeh. Finan~na tveganja pred 15. ne bodo najbolj zanesljiva. Potovanje v tujino in {irjenje duhovnih in poslovnih horizontov bo najprimernej{e pred 25. V tistem ~asu pa pazite na zdravje rojeni julija. DEVICA – Ukvarjali se boste z zadevami drugih, so~ustvovali z njimi in se predajali ne‘nostim do 14. Sledilo bo bolj energi~no obdobje odkrivanja svoje vrednosti in iskanje opore v zanesljivih ljudeh. Topli objemi s pravim ljubimcem vam ne uidejo od sredine aprila do cvetli~nih sejmov. Poslovna iskanja naj ne bodo preve~ nerealna. Posvetujte se s poznavalcem ve~ strok, da se boste la‘je odlo~ali. Od 15. vas ~aka ve~ veselih dogodkov, zanimivega dela in trdnej{ega pla~ila. Lahko ste ustre‘ljivi, le ceniti morate svoje delo in sebe. TEHTNICA – Va{a zbeganost in odvisnost od volje drugih vas utegne streti, ~e se ji prepustite. Poi{~ite si trdnega zaveznika, ki vas bo razumel. Gore~a ljubezen bo pri nekaterih obrodila sadove ‘e med pomladanskimi po~itnicami. Va{ najpomembnej{i poslovni partner bo ob~asno tudi va{ kritik v javnosti. ^e ste zamerljivi, bo vajino sodelovanje kratkotrajno, sicer pa se ~im hitreje u~ite od njega, da ga prerastete. Naporno obdobje se bo kon~alo do 20., ko boste zamenjali poslovno strategijo ali zasebni prostor. Ve~ ~asa posvetite zdravju in preventivi. [KORPIJON – Ne vdajajte se malodu{ju. Svoje du{evne in duhovne sile boste najla‘je okrepili s predajanjem hobiju, ki vas veseli. Potem bo va{a spolna energija in mikavnost pri{la do izraza. Za razbijanje neuspe{ne partnerske zveze bo dovolj ~asa ‘e po 20. Z ustvarjalnim delom, pri katerem se boste lahko najbolj izkazali, vztrajajte vsaj do 20. Zaslu‘ek bo prilo‘nosten, a dragocen. [pekulacij si ne privo{~ite, zlasti ne pred 25.,

ker vam bo grozila preiskava. V delovnih odnosih bodite mirni in pohlevni in poprimite tudi za te‘ka fizi~na dela. Narava vas bo pomirjala in vam krepila zdravje. STRELEC – Z ljudmi, s katerimi morate sodelovati, boste do 14. ste‘ka na{li kompromis. Ne obsojajte jih in ne izgubljajte vere v re{itev odprtih vpra{anj. Pozneje bo steklo vse hitreje. Ob tem boste vse bolj predani novim strastem, nekateri pa se opotekali iz objema v objem. Za dru‘abnika boste imeli odlo~nega ~loveka, morda tudi par, a pazite, da se ne zapletete v ljubezenski trikotnik. Poslovno bi lahko dobro sodelovali in potovali po toplih krajih. Pravna vpra{anja bodo {e nekoliko odprta, ~eprav bo delna zmaga ‘e na va{i strani. KOZOROG – Da prebrodite naporno obdobje pred luninim mrkom, se brzdajte do 20. Ozrite se vase in poi{~ite vrelec duhovnih sil, ki ste jih med hitenjem skozi ‘ivljenje zanemarili. Pri tem vam bo v pomo~ intimen odnos z osebo, tesno povezano z naravo. Izogibajte se nepotrpe‘ljivim ljudem in nevarnim situacijam. Po 15. sprejmite poslovne namige. Veliko pred praznikom dela boste ‘e trdo delali tisto kar znate in tudi zaslu‘ili, le pazite na zdravje. Zemlja in gozd vam bosta vra~ala veselje do ‘ivljenja. VODNAR – ^ustvene, dru‘inske, prijateljske in dru‘bene odnose boste hitreje gradili do 20., potem bo {lo vse te‘je. Ne zavrnite tistega, ki se bo navdu{eval nad vami. Hiter poslovni prodor bo mo‘en v prvih treh tednih, potem se bodo finan~ne razmere nekoliko zarotile proti vam. Kdor bo sprva najve~ obetal, utegne postati va{ zaviralec. Slab{e po~utje in bole~ine boste pred koncem aprila la‘je prena{ali, ~e boste prej nabrali dovolj kondicije. RIBI – ^eprav se boste prva dva tedna utapljali v romanti~nih ~ustvih, se s partnerjem ali obo‘evancem ne boste mogli uskladiti. Pozneje bo ljubezen ~edalje mo~neje cvetela, se razra{~ala in poganjala plodove. S pove~ano intuicijo in izpovednostjo se uveljavljajte v publicistiki, tr‘enju ekolo{kih in naprednih produktov, prena{ajte znanje, se {e sami dograjujte in ~im ve~ potujte. Finan~ni rezultati bodo s~asoma le sledili. Svoje po~utje in zdravje krepite v stiku s ~istej{o naravo.

Pripravlja: astrolog prof. Stane Pade‘nik D

-

APRIL

13 -

Misteriji 51


P R O D A J A PO PO[TI NIHALO IZIS Izis s 6-imi resonatorji 24,90 Izis s 4-imi resonatorji 21,90 Izis mini 14,90 Nihalo Izis je najbolj univerzalen radiestezijski instrument – imenovan po vladarici neba in zemlje Izidi iz egip~anske mitologije. Njegova oblika daje veliko ob~utljivost. Ker konica nihala seva belo barvo, je njegovo delovanje povsem ne{kodljivo. Uporablja se za vse vrste radiesteziranja, dovajanje vitalne energije in odvzemanje {kodljivih energij, kromoterapijo in diagnosticiranje. Material: medenina z zlato prevleko. NIHALO KARNAK 24,90 Nihalo Karnak je univerzalen radiestezijski in{trument – imenovan po sveti{~u, posve~enemu egip~anskemu bogu Amonu. Je zelo ob~utljivo nihalo, ker sprejema in oddaja vse barve. Uporabljamo ga pri preiskavah razli~nih sevanj, za diagnosticiranje in zdravljenje. Konica seva sivo barvo, zato ga ne nosimo pri sebi. Material: medenina z zlato prevleko. NIHALO JURIJ 14,90 Nihalo Jurij je univerzalno nihalo, ki je zelo ob~utljivo, zato je primerno za za~etnike in tudi kasneje za izku{ene radiesteziste. Imenovano je po obliki zvonika cerkve sv. Jurija. Material: medenina z zlato prevleko.

Enostaven nakup: po telefonu 051/307 777 in 01/549 17 92 ali v na{i spletni trgovini www.misteriji.si

L-ANTENI 39,90 L-anteni sta uporabni za odkrivanje {kodljivih in blagodejnih sevanj, za iskanje vode, nafte, rud itd. Uporabljamo ju tako, da hodimo po terenu in ko se nam anteni prekri‘ata, smo naleteli na izvir, blagodejno sevanje, oziroma na stvar, katero i{~emo. Material: ro~aj iz medenine in nerjave~e ‘ice. BIOTENZOR 29,90 Biotenzor je radiestezijski instrument, ki ga uporabljamo predvsem v energetski in zdravstveni diagnostiki. Zelo koristen je tudi pri izbiri ‘ivil, ~ajev

in zdravil, pa pri iskanju vode, izgubljenih predmetov, pogre{anih oseb … Material: medeninast ro~aj, nerjave~a vzmetna ‘ica, medeninast obro~. MINIDAR 39,90 Minidar je osebni pripomo~ek, ki vam lahko pomaga kot za{~ita pred kozmi~nimi, zemeljskimi in tehni~nimi sevanji, vodnimi tokovi, geolo{kimi prelomnicami in vdori tujih ~love{kih energij, kot tudi pri laj{anju va{ih zdravstvenih te‘av. Izbolj{uje intuicijo in dviga duhovno raven. Postavimo ga v prostor, kjer spimo. Material: medenina z zlato prevleko, notranjost je napolnjena z naravnimi kristali. LUXOR

NIHALO KAPLJA 19,90 Kaplja je nevtralno nihalo, ki ga uporabljamo za razna raziskovanja ter pri uvajanju v ~udoviti svet radiestezije. Primerno je za splo{no uporabo, razen za kromoterapijo, ker ne oddaja in ne sprejema vseh barv – energijskih frekvenc. Namenjeno je tako za~etnikom kot izku{enim radiestezistom. Material: medenina z zlato prevleko. NIHALO SOLZICA 13,90 Leseno nihalo Solzica je nevtralno nihalo, ki ga uporabljamo za preiskave {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, diagnosticiranje … Zaradi hru{kaste oblike je bolj senzitivno in ima bolj razpr{eno energijsko polje. Olaj{uje energijski pretok in je primerno tudi za delo na avri in pri diagnosticiranju ~aker.

KRISTALNA NIHALA 23,90 Radiestezijska nihala iz kakovostnih brazilskih bru{enih kristalov. Narejena so iz razli~nih vrst kremena (kvarca): kamene strele, modrega kremena, aventurina, ro‘evca, ~adavca in sodalita. Z nihalom dobite tudi mo{nji~ek iz blaga.

TORBICA ZA SHRANJEVANJE NIHALA Brezpla~no

52 - APRIL 13 -

29,40

Luxor ali Atlanta je za{~ita pred vsemi {kodljivimi sevanji, slabimi vplivi na{e okolice ter pred zapisi v prostorih, v katerih so se dogajale slabe stvari in v njih sedaj ‘ivimo. V starem Egiptu so ga uporabljali kot mo~an simbol za za{~ito in zdravljenje. Njegovo delovanje je ve~krat preizku{eno. Postavimo ga v prostor, kjer spimo. Material: javorov les. RADIESTEZIJSKE ROZETE 19,90 Radiestezijske rozete so ob nihalu osnovni pripomo~ek za dobro radiestezijsko delo. Komplet vsebuje temeljne rozete (ugotavljanje bioenergijskega potenciala, te‘ave pri radiesteziranju, preiskave alfa stanja …), rozete za energetsko diagnostiko (ugotavljanje blokad in nepravilnosti energetskega sistema ~loveka) in rozete za zdravstveno diagnostiko (ugotavljanje te‘av in bolezni). OSNOVE RADIESTEZIJE IN BIOENERGIJE 19,90 Priro~nik radiestezijskega strokovnjaka Igorja Ziernfelda je namenjen vsem, ki se ‘elijo nau~iti uporabljati nihalo in druge radiestezijske instrumente ter sebi in svojim pomagati z bioenergijo. Knjiga je dobrodo{la tako izku{enim radiestezistom kot tudi novincem.

[OLA RADIESTEZIJE

041/677 089, taja@misteriji.si


Mali oglasi @ELITE POKUKATI V PRIHODNOST? Storite to z izku{enimi. Vede‘evanje in svetovanje na 090/43 85. Cena 1,4021 €/minuto z DDV za klicatelje iz omre‘ja Telekom, ceno za klice iz drugih omre‘ij dolo~ajo operaterji – ponudniki storitev. MAKRA AS s.p., Saveljska 96, Ljubljana

090 4321 ... Da vpra{anje postane odgovor, da se strah spremeni v prah! POGOVORISVETOVANJA-TAROT z vami 365 dni. 0,70 € / 0,5 min; mobitel omre`je 090/62 49 - 0,75 € /0,5 min POKLI^ITE 090/62 48 za pogled v prihodnost in vse, kar vas zanima. Lea je tu za vas. 0,99 €/0,5 min ZANA d. o. o. VEDE@EVALKA DARJA GAJA vam pomaga iz stiske. Za informacije lahko pokli~ete na telefon 040/271 835. Marjetica vede‘evanje s. p.

TAROT, KLASI^NA MASA@A, ENERGIJSKE TERAPIJE, 090/142 410, 040/ 718 509, www.violetta.si Omega Violetta Bonutti s. p.

Mapa za shranjevanje revij Misteriji

Izidi `rebanja za nagradno kri`anko {t. 217

SPRO[^ANJE ZA NOSE^NICE IN PRIPRAVA NA POROD (2 zgo{~enki)

PRVA NAGRADA (letna naro~nina na revijo Misteriji) Erazem Barber Rojc, Na Pristavi 6, 5290 [empeter pri Gorici Na prodaj po povzetju (01/549 17 92) in www.misteriji.si.

DRUGA NAGRADA (polletna naro~nina na revijo Misteriji): Marija Zajc, Hmeljarska 22, 3311 [empeter v Savinjski dolini

Zgo{~enki sta namenjeni poslu{anju med nose~nostjo, saj pomirjata in pripomoreta k dobremu po~utju v teh ob~utljivih mesecih. Hipnoza pomaga k umirjeni nose~nosti in la‘jemu, kraj{emu in manj bole~emu porodu. Zgo{~enki je pripravil ugledni porodni~ar, profesor dr. Marjan Pajntar, dr. med. Cena kompleta zgo{~enk je 23,90 € Po{tnino pla~a revija Misteriji!

TRI TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Emilija Kre‘e, Novi dom 40, 1430 Hrastnik Rok Bukovi~, Beblerjeva 26, 5271 Vipava Suzana Kavs, Industrijska cona 1A, 5230 Bovec Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri`anke {t. 217: VODORAVNO: maslenec, Antisana, skoba, Ne, Tejo, sin, PZ, kitajsko, lias, loka, Elo, Lojze, MT, Eka, ambasada, lento, Selkirk, vrt, impotenca, gotika, NP, Karakum, Matev‘, ~eta, OG, Devito, JA, Eri~, Sam, srd, red, Karel, ruta, Tea, {entjan‘evka, Neve, Ukrina, orada, smetar, kakav, Tanana

Narejena iz trde lepenke, plastificirana z `i~nim patentom za vpenjanje posameznih revij. Na belo polje sami vpi{ete letnik. Na prodaj po povzetju (01/549 17 92) in www.misteriji.si. Cena: 3,60 €

Mali oglasi v Misterijih

Nagradni pojmi: KITAJSKO LETO KA^E, PIJAVKE ZA ZDRAVJE, [ENTJAN@EVKA

CENA besede je 2 €, (najmanj 25 € za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke.

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. aprila 2013 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 218 na naslov: Misteriji, Cigaletova 5, 1000 Ljubljana. Iz`rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: letna naro~nina na revijo Misteriji 2. nagrada: polletna naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga ARA zalo`be

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Informacije po tel.: 01/ 231-93-60. SPREJEM oglasa le

pisno po

po{ti ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na teh straneh, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

-

APRIL

13 -

Misteriji 53


^e ku‘eli po te n oh in ra ga nit po i re v in {ljit ijo va e s ce {i ku lo m p ,o i p aj d od z n re‘ at ag ite ki r s . ad am ni o m n i p ag oj ra m dn i i

ni 18 Nagradna d 2 a . r t ag n { Ime in priimek: N o p Naslov: ku Po{tna {tevilka in kraj:

54 - APRIL 13 -

kri`anka (218) e-naslov:


ARA ZALO@BA – Spletna knjigarna www.misteriji.si KNJI@NA ZBIRKA KAKO KAKO SE ZDRAVIMO Z MAGNETNIMI POLJI Z magnetnimi polji lahko doma zdravimo {tevilna obolenja. Knjiga bo pripomogla, da bo ve~ milijonov protibole~inskih tablet ostalo neuporabljenih ter da bo veliko {tevilo operacij in dni bolni{ni~nega zdravljenja preprosto nepotrebnih. (21,90 €))

KAKO NAVE@EMO STIK Z UMRLIMI

OKUSNI LETNI ^ASI Kuharica vsebuje 60 jedilnikov, po 15 za vsak letni ~as. Nekateri so tradicionalni in drugi moderni, nekateri brezmesni ali makrobiotski, da lahko izbiramo po prepri~anju in po okusu. Kjer je potrebno, je ob jedilniku tudi recept. 17,90 €

MAGNETNO ZDRAVLJENJE Magnetna terapija pomeni namestitev majhnih magnetov na dolo~ene dele telesa za laj{anje {tevilnih zdravstvenih tegob sodobnega ~asa, kot so artritis, revmatizem, glavoboli, migrene, bole~ine v mi{icah … Prilo‘enih je deset magnetov za zdravilno uporabo. 23,90 €

Knjiga vas nau~i, kako posnamete elektronske glasovne fenomene z diktafonom, posnamemo duhove z videokamero, spodbudimo duhove, da uporabijo ra~unalnik ali telefon, vzpostavimo telepatski kontakt z umrlimi … (21,90 €))

REGRESIJA V PREJ[NJA @IVLJENJA Knjiga uglednega avtorja temelji na ~etrtstoletnih izku{njah z regresijami. Regresijska terapija lahko odpravi te‘ave, katerih vzroki izvirajo iz otro{tva ali iz hudega do‘ivetja v preteklem ‘ivljenju. Vpogledi v te vzro~ne povezave so zelo pou~ni in zdravilni. 19,90 €

PRESNI GURMAN

KAKO UPORABLJAMO NIHALO IN BAJALICO

Knjiga vam bo pokazala, kako dose~i zdravje in vitalnost z u‘ivanjem sve‘ih, nekuhanih ‘ivil – sadja, zelenjave, ore{~kov, semen in ‘it – ne da bi morali pri tem ‘rtvovati u‘itek pri jedi! Bogato opremljena z barvnimi fotografijami receptov. trda vezava 47,90 € bro{irano 34,90 €

Po napotkih v knjigi lahko odkrivate vodo, izgubljene predmete, pogre{ane ljudi in {kodljiva sevanja. Z radiestezijo tudi diagnosticirate in laj{ate bolezni, razvijate intuicijo … (19,90 €, e-knjiga 16,90 €))

KAKO VEDE@UJEMO IZ CIGANSKIH KART Knjiga s podobami ciganskih kart nam bo v pomo~ kot oseben vodnik, pa tudi za poslovno vede‘evanje. V priro~niku nas slovenska avtorica u~i o umetnosti vede‘evanja ter razlaga pomen vsake od {estintridesetih kart. 19,90 € (+ {op kart), e-knjiga 13,90 €

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore ... (12,90 €, e-knjiga 10,90 €))

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. (12,10 €))

KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI Barvna terapija ni ~arobno zdravilo za vsa obolenja, vendar barve na nas vplivajo bolj kot si mislimo. Barvna terapija je preventivna nega, s katero odgovorneje in aktivneje sodelujemo pri vzdr‘evanju lastnega zdravja. (13,90 €, e-knjiga 11,90 €))

USODA DU[

POTOVANJE DU[

SPOMINI NA ONSTRANSTVO

SRE^ANJA Z DU[AMI

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Kako so hipnotizirani ljudje, ki so bili dele‘ni vpogleda v pretekla utele{enja in v posmrtno ‘ivljenje, dojeli vzroke razli~nih du{evnih te‘av in oplemenitili svoja ‘ivljenja. Knjiga vsebuje mnoge intervjuje o posmrtnih ‘ivljenjih hipnotizirancev.

Avtorja sta zbrala pri~evanja o posmrtnih komunikacijah – spontanih do‘ivetjih, pri katerih z nami nave‘e stik preminuli svojec. Knjiga nas skozi pripovedi pri~evalcev prepri~a, da du{a pre‘ivi fizi~no smrt, in nam pomaga preboleti izgubo ob smrti ljubljene osebe.

29,90 €

24,90 €

29,90 €

24,00 €

KAKO RAZBEREMO OSEBNOST IZ PISAVE Knjiga ponuja vedenje, kako v pisavi prepoznate lastne osebnostne zna~ilnosti, prebudite lastnosti, prepoznate svoje spe~e talente, dobite razumevanje o ravnanju drugih, oblikujete svoj podpis, ki bo razkrival va{o samopodobo … (9,90 €))

KAKO ZDRAVIMO Z ZVOKOM Vsak ~lovek je glasbeni in{trument, ki niha v razponu kozmi~nih vibracij. Knjiga opisuje, kako z zvoki, glasbo in lastnim glasom uravnove{amo in zdravimo sebe in druge. (13,77 €, e-knjiga 11,90 €))

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine. (12,90 €, e-knjiga 10,90 €))

KAKO PREBUDIMO IN POSLU[AMO SVOJO INTUICIJO Nau~imo se slediti notranjim ob~utkom, kot so misel, glas ali slutnja. Tako smo resni~no oseba, ki vodi sámo sebe. Branje knjige odpira vrata v svet, v katerem smo, a {e nismo. (15,90 €, e-knjiga 12,90 €))

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje. ( e-knjiga 5,90 €))

KAKO BEREMO USODO Z DLANI

NIKOLA TESLA (RAZ[IRJENA IZDAJA)

LAHKO NEKAJ VPRA[AM?

Knjiga podrobno opisuje poti, po katerih gremo po smrti. Poleg opisov do‘ivetij po smrti vsebuje tudi 37 vaj, da se lahko pripravimo na uspe{en prehod. Knjiga nas osvobodi ob~utkov strahu, bole~ine in izgube.

Tesla je ‘e pred sto leti predvidel in opisal vse alternativne vire energije, ki danes postajajo ‘ivljenjska nuja. Knjiga naj bi pripomogla, da bi nekatere Teslove postavke postale uresni~ljive in da bi obrnili novo stran v znanosti in tehniki.

Britanski zdravnik je zbral najbolj pogosta in nenavadna vpra{anja, ki mu jih kot zdravniku postavljajo bolniki, pa tudi znanci zunaj ordinacije, ko si upajo postaviti tudi radovedna in nerodna vpra{anja. Tako je nastala knjiga, ki vas bo pou~ila in nasmejala.

Najsi govori eni osebi ali tiso~im, vsakdo lahko svoje sporo~ilo poda u~inkovito. Knjiga ponuja preprost, a globok na~in, na katerega hitro vzpostavimo stik s svojimi poslu{alci ter se z njimi pove‘emo pristno – vsaki~.

29,90 €

19,90 €

24,90 €

19,90 €

@IVLJENJE -SMRT-@IVLJENJE

PA KAJ POTEM?

Priro~nik iz~rpno opisuje, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in `ivljenjska obdobja. Dlan razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje, temperament in celo usodo. ( e-knjiga 9,90 €))

KAKO SE ZNEBIMO O^AL Ko odpravimo zastarele vzorce v svoji zavesti, obnovimo tudi svoj vid. Zato je poleg poglavja z vajami dobr{en del knjige namenjen uporabi uma kot orodja za izbolj{anje vida. (21,90 €, e-knjiga 18,90 €))

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTI Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdravja. ( e-knjiga 7,90 €))

e-KNJIGE NA WWW.MISTERIJI.SI - KAKO PREBUDIMO IN POSLU[AMO SVOJO INTUICIJO • POTOVANJE DU[ • KAKO VEDE@UJEMO IZ CIGANSKIH KART • OSNOVE RADIESTEZIJE IN BIOENERGIJE • KAKO UPORABLJAMO NIHALO IN BAJALICO • KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTI • KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI • KAKO ZDRAVIMO Z ZVOKOM • KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA • KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA • KAKO SE ZNEBIMO O^AL • POLJE • HRANA ZA @IVLJENJE • KONOPLJINA KUHARICA • KAJ PA, ^E JE KRIV VITAMIN B12?


Za za~etek uspe{nega in zadovoljnega vrtnarjenja so pred vami zanimivi in pou~ni knjigi, vrtni dnevnik in zajam~ena naravna gnojila iz iztrebkov netopirjev. @elimo vam zdrav in obilen pridelek!

Veselo na vrt Vrtni dnevnik Vrtnar~ek – Osnovni recepti za vrtnarjenje, kako se spopade{ s {kodljivci, pridela{ svoje seme ter strani, na katere vpisujemo opa‘anja s svojega vrta, da nam koristijo v naslednjem letu. Cena: 18 € Permakulturni vrt – Kako lahko tudi najmanj{o zaplato zemlje spremenite v krasen in rodoviten vrt, ~e delate v so‘itju z naravo, in pridelate veliko ve~ in z veliko manj truda. Cena: 19,90 € Zeleno kmetovanje – Priro~nik za uspe{no ekolo{ko kmetijo ali vrt dokazuje, da z zadovoljevanjem na{ih potreb po zavetju, hrani, kurjavi, vodi in sredstvih za pre‘ivetje neposredno z zemlje, ob minimalni uporabi fosilnih goriv, tudi u~inkovito re{ujemo ‘go~e probleme, ki mu~ijo na{ planet. Cena: 29,90 €

Za paket, v katerem je knjiga zalo‘be ARA, pla~a po{tnino revija Misteriji.

Gnojila BioGuano – Organsko mineralno gnojilo iz povsem nepredelanih netopirjevih iztrebkov iz afri{kih podzemnih jam; v njih zanesljivo ni nobene nevarne snovi, niti v dovoljenih koli~inah kot v industrijskih gnojilih.

BioGuano za ro‘e, 1 kg 7,90 € BioGuano za travo, 3 kg 20,30 €

BioGuano za vrt, 1 kg 5,90 €

Najhitrej{i in enostaven nakup: www.misteriji.si; po telefonu: 051/307 777; 01/549 17 92 ARA zalo`ba d. o. o., Cigaletova 5, 1000 Ljubljana


Revija Misteriji 237