Revija-Misteriji-135_oktober-2004

LETNIK 12 - [T. 135 - OKTOBER 2004 - 790 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Kako zdravi zvok Vsaka celica v na{em telesu je zvo~ni resonator.

Zdravniki

povzro~ajo

Zdravstveni sistem dopu{~a in celo pospe{uje {tevilne nepotrebne postopke, zdravila in usodne napake.

vseve~ bolezni [vicar ima stalne stike z Nezemljani Mo` {e vedno posreduje natan~ne napovedi, ~eprav je pre`ivel `e devetnajst atentatov.

Znanost ne mara parapsihologije Prepad med znanostjo in parapsihologijo se poglablja kljub eksperimentalnim dose`kom parapsihologov.

Informiranje na daljavo

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa ...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli. Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

DIETA Z IZGOREVANJEM Avtor je na osnovi 15–letnega raziskovanja in uspe{nega zdravljenja tiso~ih pacientov razvil individualen pristop, ki zadovolji na{e biolo{ke in psiholo{ke potrebe. Ta pristop nam pomaga natan~no dolo~iti prehrano in gibanje ter omogo~a vzdr`evanje te`e brez nezdravega nihanja. Cena: 7.300 SIT

NOVA KNJIGA NA[E ZALO@BE

Kako zdravimo z zvokom Vsako bitje, tudi ~lovek, ja glasbeni in{trument, ki niha v razponu kozmi~nih vibracij. Z uporabo zvokov, glasbe in lastnega glasu ga lahko uravnovesimo in na ta na~in zdravimo. Z glasbo, glasom ali kako druga~e proizveden zvok je u~inkovito orodje, s katerim je mogo~e spreminjati elektromagnetna polja in impulze v ~loveku in okolju, odpravljati neravnovesja, ki se ka‘ejo kot moteno delovanje telesnih organov.

Ted Andrews, pisec, raziskovalec in u~itelj metafizike in duhovnosti, v knjigi Kako zdravimo z zvokom ponuja preproste, vsakomur dosegljive in tudi zabavne prakti~ne na~ine uporabe zvoka za laj{anje bole~in in pospe{evanje zdravljenja. S pomo~jo knjige odkrijemo svoj lastni naravni glas, zdravilno mrmramo in pojemo, zdravimo z zvoki in kristali, ugla{ujemo telo in duha s tibetanskimi glasbili, ustvarjamo in uporabljamo magi~no poezijo ...

Zvok je tudi orodje za spreminjanje zavesti. Ker lahko spreminja vzorce mo‘ganskih valov, ga uporabljamo za koncentracijo, spro{~anje, u~enje, ustvarjalnost ter povi{ano zavedanje du{evnih in duhovnih stanj.

Cena: 3.300 SIT

-10 %

POTOVANJE DO EKSTAZE V knjigi avtorica nagovarja plesalca, ki ‘ivi v vsakem izmed nas, in nas ne‘no spomni, da smo rojeni za ples v ekstazi. To je trenutek celosti, ko smo popolnoma ugla{eni sami s seboj, in ko so na{e telo, srce, um in du{a povezani.

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL

Slovar ponuja pravilne slovenske izraze s podro~ja medicine, obsega ve~ kot 1.000 strani, obdelanih pa je ve~ kot 75.000 gesel. Namenjen je naj{ir{emu krogu ljudi, ki prihajajo v stik z medicino in drugimi sorodnimi vejami.

Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 27.000 SIT

Cena posamezne knjige: 3.490 SIT

HRANA ZA @IVLJENJE

SANJE

SPOMINI

S spremenjenim na~inom prehranjevanja lahko vplivate na svoje zdravstveno stanje. Knjiga vsebuje poleg receptov tudi razumljivo razlago, zakaj in kako naj bi hranili svoje telo, da bi se lahko uprlo bolezni in jo premagalo.

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

^lani Kluba za zdravo ‘ivljenje, naro~niki na revijo Zdravje in Misteriji, imajo 10 % popust.

LETNIK 12 - [T. 135

oktober 2004

7

28

Informiranje na daljavo

Sveta Jezusova kri

Z biofotonsko kamero potrjeno razli~no sevanje svetlobe

Nekateri raziskovalci menijo, da so se Jezusovi potomci ustalili v Franciji

11

38

Zdravniki in smrtnost

Kako zdravimo z zvokom

Sodobni zdravstveni sistem je vodilni vzrok smrti (1)

16

Z zvokom lahko u~inkovito zdravimo in ustvarjamo zvi{ana stanja zavesti

Na robu znanega sveta So psihikalni fenomeni znanstveno dejstvo ali domi{ljija?

17 Parapsihologija in znanost Prepad med znanostjo in parapsihologijo se poglablja

21

41 Enohove prerokbe Nezemljani naj bi posredovali prerokbe, ki se druga za drugo uresni~ujejo Pisma bralcev .................................................................................................. 4 Zanimivosti ......................................................................................................... 5 Redke kenijske rastline ...................................................................... 24 Onstranstvo ...................................................................................................... 31 Sibirska Dolina smrti (2) .................................................................... 35 Na svetu je vse manj ptic ................................................................. 43

Lete~i stroji iz davnine

Planetni horoskop ..................................................................................... 44

Zgodovinski zapisi o starodavnih plovilih so morda klju~ za razumevanje NLP-jev

Astrolo{ko svetovanje ......................................................................... 45 Psiholo{ke dileme ..................................................................................... 46 Novi knjigi ........................................................................................................... 47 Nenavadna do`ivetja - Ognjena elipsa ............................. 48 Nagradna kri`anka - 116 .................................................................... 50

- oktober 04 -

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231 93 60 fax: 01/230 16 27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231 93 60 Direktorica: Eva Jeseni~nik Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431 43 83

[MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA

ZDRAVILNI KAMNI NA POKLJUKI

M

ed po~itnicami sem bila na Pokljuki, kjer so zdravilni kamni. Bi lahko o tem kaj ve~ napisali?

Kako vstopiti na energetski prostor (osmica, spirala), kaj narediti, ~e se na nekem mestu ne po~uti{ dobro?

Rada Vabimo bralce, ki znajo delati z energijami, da odgovorijo na vpra{anje gospe Rade.

VE^ POZITIVNIH ^LANKOV V MISTERIJIH

V

avgustovski {tevilki sem prebrala ~lanek gospe Mojce o vsebini ~lankov, ki jih zadnje ~ase objavljate. Popolnoma se strinjam z gospo Mojco. Misteriji so bili od za~etka izha-

Tajni{tvo, naro~nine in oglasno tr`enje: Lilijana Knez Tel.: 01/231 93 60; 031/662 092

janja polni kvalitetnih ~lankov o duhovnem razvoju.

Zdaj ste pa za~eli objavljati meni nezanimive ~lanke o orgonskih sevalnikih, Joejevi celici, o vodi, pomanjkanju encimov v hrani, klimatskih razmerah in {e cel kup ~lankov, ki mejijo na znanstveno fantastiko. Menim, da so nezanimivi tudi za ostale stalne bralce. Z gospo Mojco se strinjam tudi s predlagano vsebino za va{ ~asopis: ljudje z nenavadnimi sposobnostmi, dokazi o obstoju du{e, reinkarnaciji, spiritizmu, kvalitetni ~lanki o nenavadnih do‘ivetjih itd. Predlagam, da ste v bodo~e bolj izbir~ni pri objavljanju ~lankov. Sami se boste morali odlo~iti, ali se boste preusmerili v znanstveno fantastiko in raziskave, ali pa boste obdr-

ALI

ara@zalozba-ara.si

‘ali prvotno za~rtano vsebino te revije: duhovni razvoj. Ve~ let sem bila zelo zadovoljna z va{o revijo in sem hotela postati naro~nik, toda kopica nezanimivih ~lankov me je odvrnila od tega.

Tina, Ljubljana

VNEBOVZETNI MOJSTRI

V

avgustovski {tevilki Misterijev je bil objavljen ~lanek z naslovom Je ~lovek res nesmrten? o nesmrtnih Vnebovzetnih mojstrih. Moj namen nikakor ni, da bi zanikal pisanje avtorja ~lanka, pa~ pa navesti nekaj novej{ih dejstev, ki govorijo o tej tematiki.

Vnebovzetni mojstri, imenovani tudi Mojstri Mod(Nadaljuje se na 6. strani.)

Z MISTERIJI NA MORJE

Prodaja po po{ti: Tel.: 01/549 17 92; 051/307 777 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529 42 44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 7300 izvodov V tej reviji so sodelovali: Jo`e Vetrovec / Katja Markelj / Radojka Pucelj / Uro{ Kra{ovec / Ivan Mohori~ / Andrej Kikelj / Irena Rogli~ Kononenko / Stane Pade`nik Cena izvoda v maloprodaji 790 SIT. Prodaja v kolporta`i: Delo-Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473 88 41. V naro~nini, ki se pla~uje letno (8.532 SIT) ali dvakrat letno (4.266 SIT) je 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

4 - oktober 04 -

NA PO^ITNICE V LOVI[TE GRE SONJA VILTU@NIK. V septembru je ‘reb med novimi naro~niki revije Misteriji naklonil po~itnice v Lovi{tu na polotoku Pelje{ac Sonji Viltu`nik, Morje 143, Fram. O vsem se bo pomenila z gostitelji, poklicala v Lovi{te gospo Zdravko in se domenila, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino.

Tel.: 00 385 20 718 023.

Revijo naro~ite po telefonu 01/231 93 60.

30

31

1

2 10:05

3

4

5

6 12:11

7

8

9

10 12:40

11

12

Z ANIMIVOSTI

STRELA GA JE POMLADILA

^

lovek iz mesta Madison v ameri{ki dr‘avi Maine, v katerega je pred kratkim udarila strela, pravi, da se po~uti »la‘jega in sto let mlaj{ega« kot pred nesre~o. »Ob~utek imam, kot da je moje telo iz svetlobe,« je povedal {estinpetdesetletni John Corson.

Misle~, da je popoldanska nevihta z grmenjem ‘e mimo, je od{el iz hi{e nekaj popravljat, ko ga je zadela strela. »Sli{al sem pok, a sem bil ohromljen. Moje celo telo je zavibriralo. Ob~util sem bole~ino v prsnem ko{u, kot da bi mi nekdo polo‘il roko na prsi.« Strela mu je pustila rde~e sledove okoli ramen. [la je skozi njegovo telo in pregorela

Z RA^UNALNI[KO TOMOGRAFIJO ODKRILI OBRAZ MUMIJE

G

otovo ste ‘e gledali kak{no srhljivko, ko nesre~ni arheolog vznemiri mumijo, nakar ga zadene grozno prekletstvo. Nemara so ti ~asi zdaj minili, saj so znanstveniki uspeli rekonstruirati obraz mumificiranega Egip~ana, ne da bi odstranili njegove 3.000 let stare preveze. Ekipa italijanskih raziskovalcev je z multidetektorsko ra~unalni{ko tomografijo (MDCT) prvi~ ustvarila tridimenzionalni model mumije iz Egiptovskega muzeja v Torinu. S 355-imi lo~enimi skani so znanstveniki identificirali kosti in posu{ena tkiva ter dolo~ili, kje se kon~a ko‘a in kje se za~nejo preveze. »Podatke, ki smo jih dobili z MDCT, bi sicer lahko dobili samo, ~e bi odmotali preveze in bolj ali manj uni~ili mumijo,« pravi raziskovalni vodja Federico Cesarani iz Struttura Operativa Complessa di Radiodiagnostica v Astiju. Forenzi~ni umetnik je potem na podlagi zbranih podatkov izdelal skulpturo iz plastelina in umetne mase. Mo‘ za pre-

vezami je bil rokodelec z imenom Harwa, ki je ‘ivel za ~asa XXII. ali XXIII. dinastije (945-715 pr. n. {t.). Ko je umrl, je imel okoli 45 let. Ra~unalni{ke slike so tako dobre, da je mogo~e videti prirojeno znamenje na Harwovih levih sencah.

D

MO@GANI PRIMATOV NISO NI^ MANJ POSEBNI OD NA[IH

V

se do danes smo ‘iveli v zmotnem prepri~anju, da so edino ~love{ki mo‘gani sposobni vi{jih oblik mi{ljenja in sklepanja. Raziskovalci so pred nedavnim ugotovili, tri stikala v gara‘i. Corson, ki je pred tem da to preprosto ni res. Mo‘ganska imel tri sr~ne operacije, je po nesre~i od{el v ~elna skorja je pri ~loveku ve~ja le bli‘njo splo{no bolni{nico, kjer so mu zdrav- zato, ker so njegovi mo‘gani ve~ji. niki pregledali kri, vendar mu strela ni po- Lemurji imajo v primerjavi z velikost{kodovala srca. Corson je prej mislil, da ~lo- jo svojih mo‘ganov ve~jo skorjo kot vek, ki ga zadene strela, umre, sedaj pa ver- mi. @e v preteklosti so bili mnogi znanjame v angele varuhe. Uradne statistike go- stveniki mnenja, da so se v razvojvorijo, da dejansko pre‘ivi ve~ina ‘rtev udar- nem procesu od polopice do ~loveca strele, vendar pogosto utrpijo razne dol- ka ~elni re‘nji primatov postopno gotrajne bolezenske posledice.

D pove~evali v primerjavi z ostalimi

13

14 04:47

15

16

17 14:50

18

19

20 23:59

21

22

23

24 11:57

25

26

deli mo‘ganov. ^eprav se mnogi niso strinjali s to hipotezo, je tudi niso nikoli potrdili ali ovrgli. Znanstvenika s kalifornijskega In{tituta za tehnologijo v Pasadeni Eliot Bush in John Allman sta se odlo~ila, da razre{ita to vpra{anje. Pregledala sta mo‘gane 55 vrst sesalcev, vklju~no s 25 primati, ki pripadajo osmim redom. Odkrila sta, da se pri primatih ~elna skorja preprosto pove~uje sorazmerno z ostalimi deli skorje. Ni torej res, da postane nesorazmerno velika vzdol‘ evolucijske linije, ki vodi do ~loveka. »Nih~e ne izstopa«, pravi Bush. »S primati je pa~ tako«.

D

27

28

29

30

05:07

- oktober 04 -

31

1

2

03:51

Misteriji 5

PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker:

• • • • • •

je za naro~nike vedno cenej{a jo dostavimo na dom v vsakem vremenu jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih boste kupovali v prodaji po po{ti po 10 % ni‘jih klubskih cenah boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila?

Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset doma~ih zdravil, ki delujejo ali pa Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov. Prve tri nove oktobrske naro~nike bomo nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi.

V septembru so Magic life dobili v dar: [tefanija Dimitrijevi~ iz Trebnja, Brane Spori{ iz @irov, Margareta Vuk iz Ljubljane, Romina Znoj iz Ljubljane in Rado Baloh iz Mojstrane. ^estitamo!

Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/662 092, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si

Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja! rosti, so ljudje, ki so v dolgi seriji inkarnacij dosegli tak{no stopnjo razvoja zavesti, da ne potrebujejo ve~ izku{enj ~love{kega ‘ivljenja, torej so z na{ega vidika nesmrtni – popolni. Nekateri Mojstri ostanejo na na{em planetu in pomagajo ~love{tvu pri njegovem razvoju in sestavljajo tako imenovano Belo Bratstvo. @ivijo v odmaknjenih delih planeta in od tam na razli~ne na~ine navdihujejo svoje u~ence, ki pomembno vplivajo na razli~na podro~ja delovanja ~love{ke dru‘be, tega pa se le redki od njih zavedajo. ^e na{tejemo samo nekaj u~encev: Jezus (ki je ‘e postal Mojster Modrosti), Mohamed,

6 - oktober 04 -

Shakespeare, Rembrandt, Mozart, Kennedy itd.

Na ~elu Belega Bratstva je Maitreja, poznan razli~nim verstvom tudi kot Kristus (ki je deloval preko svojega u~enca Jezusa), Kri{na, Imam Mahdi, Prerok, Maitreja Buda. Belo Bratstvo v novej{em ~asu za~enja javno delovati in Maitreja ‘e od leta 1977 ‘ivi v Londonu, deluje pa vsepovsod po svetu. O tem ‘e trideset let predava in pi{e {kotski slikar Benjamin Creme s pomo~jo mednarodne neprofitne organizacije Share International (ve~ si lahko preberete na internetni strani: http:// www.shareintl.org).

Rok

Nagrada za zvestobo Spo{tovane bralke in cenjeni bralci! @elimo vam vse dobro in ker cenimo va{o zvestobo Misterijem, bomo vsak mesec med naro~niki revije iz‘rebali prejemnika posebne nagrade - solne lu~i.

Solna lu~ v va{em domu bo ustvarila prijetno ozra~je, njena zdrava svetlobna in energijska nihanja pa bodo pripomogla tudi k va{emu zdravju in dobremu po~utju.

Solno lu~ je v septembru prejela Zdenka Lukovac iz Ljubljane.

Solna lu~ samo za naro~nike HVALA ZA NAGRADO

elo sem vesel, da sem bil iz‘reban in sem prebral Z svoje ime v reviji med nagrajenci. Va{a revija je odli~na, doma jo radi prebiramo. @elim Vam vse dobro in {e naprej veliko uspeha pri delu, za darilo pa se lepo zahvaljujem.

Bo{tjan

BRACO IN IVICA

mo‘em sva prebrala ~lanek v va{i reviji o g. Ivici Z in g. Bracu in naju je prijetno presenetil. Res je lepo enkrat za spremembo prebrati resnico. O ljudeh, kot sta g. Ivica in g. Braco, ki delajo samo dobro in ho~ejo pomagati so~lo-

veku, se zadnje ~ase na ‘alost raj{i pi{e s sarkazmom kot pa s toplo, so~utno besedo. Hvala vam za to. Oba hodiva h g.

Bracu na Jesenice. Mo‘ ima zdravstvene probleme s sklepi in hrbtenico in mu obiski pri g. Bracu zelo pomagajo, jaz pa bom kmalu povila sinka, ki bo pravo darilo od Boga, saj so mi zdravniki {e leto dni nazaj govorili, da ne bom mogla zanositi. G. Bracu sva z mo‘em zelo hvale‘na in bi se mu na tem mestu rada {e enkrat zahvalila in mu za‘elela vse dobro. Prav tako pa tudi vam zahvala, da ste napisali resnico o teh dveh velikih mo‘eh.

Vida in @are iz Ljubljane

Z biofotonsko kamero potrjeno razli~no sevanje svetlobe

Informiranje z mislijo M

eritve {tevila fotonov, ki se spro{~ajo iz vode z dodanim peroksidom, so pokazale, da informiranje vode vpliva na zmanj{anje {tevila fotonov. Pokazale so tudi, da je mo‘no vodo informirati ‘e z mislijo prek mobilnega telefona. Niso pa razjasnile mehanizma, po katerem poslane informacije vplivajo na pove~anje {tevila fotonov oziroma na kemijsko reakcijo, pri kateri se spro{~a svetloba.ÂŤ V svetu so izvedli ‘e precej poskusov informiranja vode na daljavo. Informacije so vodi po telefonu po{iljali uveljavljeni bioenergetiki, njihov u~inek pa so na razli~ne na~ine ugotavljali strokovnjaki na razli~nih univerzah in in{titutih. Med znane in dobro dokumentirane poskuse na tem podro~ju sodi ugotavljanje u~inka zdravljenja na daljavo ukrajinskega medija Sergeja Nikolajevi~a Sivkova, ki je po telefonu po{iljal informacije v tiso~ kilometrov oddaljeno Moskvo. Tu je u~inke na daljavo poslanih informacij ugotavljal profesor z Univerze Lomonosov v Moskvi, kjer so pod njegovim vodenjem s fotonsko kamero merili koncentracijo prostih radikalov v vodi.

Nesporno so ugotovili, da so v vodi, ki jo je prek telefona informiral bioenergetik Sivkov, znatne spremembe v koncentraciji prostih radikalov v primerjavi z neinformirano vodo.

Ruski profesor V. L. Vojkov, ki je s fotonsko kamero prvi izmeril, da voda iz informiranih kozarcev oddaja spremenjeno {tevilo fotonov v primerjavi z enako vodo, ki ni bila nato~ena v informirani kozarec, ni edini, ki dokazuje, da je mogo~e z mislimi prek telefona vplivati na vodo na velike razdalje in tako potrjuje, da zdravilci na ta na~in dejansko lahko vplivajo na zdravje in po~utje ljudi, ki jim namenjajo informacije.

V Sloveniji na~rtovan in izdelan {tevec biofotonov, s katerim je mogo~e zanesljivo meriti spremembe, ki jih vodi povzro~ajo informacije.

- oktober 04 -

Misteriji 7

I NFORMIRANJE

Knjiga meseca Revije Misteriji

999

Z MISLIJO

SEVANJE BIOFOTONOV Znan strokovnjak za biofotone je nem{ki znanstvenik Alfred Fritz Popp, ki je v svojemu delu Biophotonic, a powerful tool for investigating and understanding life prvi razlo‘il, da vse ‘ive stvari, od naj-

SIT

^e i{~ete hrano, ki vas bo varovala pred koronarno boleznijo srca in rakom na dojki, ki bo pomagala k pravilnemu delovanju prebavil in bo koristila pri artritisu in sladkorni bolezni, je prava izbira olj~no olje.

Zagotovilo bo vse to in {e ve~.

Olj~no olje, ta dobra ma{~oba, bo izbolj{alo tudi okus hrane in vas bo nasitilo, zlasti ~e huj{ate. In najsi ga uporabite za kuhanje, kot za~imbo ali pri peki, bo to zdravo olje nudilo u‘itek va{emu okusu.

Knjigo lahko naro~ite po povzetju na telefon 01/549 17 92 in 051/307 777, e-po{ti ara@zalozba-ara.si ali jo kupite v trgovini Aurea v BTC v Ljubljani, tel.: 01/541 17 60. ^lani Kluba za zdravo ‘ivljenje imajo 10 % popusta.

8 - oktober 04 -

preprostej{ih rastlin in ‘ivali do najbolj kompleksnega bitja, ~loveka, oddajajo stalen tok fotonov, pri ~emer velja zakonitost, da nerazvite ‘ivali in rastline sevajo veliko ve~je {tevilo fotonov kot ~lovek, razmerje je 10 proti 1. Nem{ki znanstvenik je posku{al z meritvami biofotonov ugotavljati zdravje ljudi, saj je ugotovil, da vse rakotvorne snovi sprejmejo ultravijoli~no svetlobo, jo absorbirajo in ji spremene valovno dol‘ino. Sedaj ugotavlja kakovost oziroma ‘ivost hrane, pri ~emer ima najbolj zdrava hrana po njegovih ugotovitvah najni‘jo in najbolj koherentno intenziteto svetlobe.

V reviji Misteriji imamo skupaj z zavodom za raziskovanje vode svojo najsodobnej{o kamero, ki jo je projektiral in izdelal slovenski in‘enir in izdelovalec preciznih merilnih naprav Franci Henigman. Osnova biofotonske kamere je zelo ob~utljiva fotopomno‘evalka, ki lahko zazna in zapi{e ‘e majhno {tevilo fotonov, ki izhajajo iz trdnih snovi ali teko~in. Fotonska kamera je povezana s PC ra~unalnikom, v katerega se prena{ajo podatki na disk in jih nato obdelamo v programu Excel. Biofotonska kamera je namenjena opazovanju sevanja biofotonov iz vode, da tako lahko ugotavljamo spremembe, ki jih informacije povzro~e vodi, za katero na podlagi {tevilnih poskusov Jacques Benveniste sklepa, da kot naraven medij v vseh celicah deluje kot nujen prevodnik frekven~nega podpisa molekul v vseh biolo{kih procesih ter da so vodne molekule organizirane v vzorec, na katerega se lahko vtisne valovna informacija. ^e ima Benveniste prav, voda signal tudi oja~i.

INFORMACIJA NA DALJAVO Slovenska raziskovalca sta izbrala za po{iljatelja informacij, ki delujejo na vodo, Vilija Poznika, ki se ‘e vrsto let ukvarja z o‘ivljanjem vode, torej z njenim informiranjem oziroma molekularnim presktrukturiranjem.

Z na{o biofotonsko kamero smo ‘eleli poskusiti, ali je mogo~e z informacijami na daljavo vplivati na vodo. Vode je v ~love{kem telesu kar tri ~etrtine njegove te‘e in ima lahko, glede na na{e

INFORMIRANJE

Z MISLIJO

Ne zdravite `eje z zdravili

Ra~unalni{ki izpis poteka izhajanja fotonov iz vode z dodatkom luminola.

dosedanje vedenje o vodi in njenih lastnostih pomnjenja, pomemben vpliv na zdravje in po~utje.

Poskus je opravil slovenski poznavalec vode doktor kemije A. M. s svojim kolegom, prav tako doktorjem kemije.

Rezultate bosta objavila v strokovni pu-

blikaciji, mi pa povzemamo poskus v delno poenostavljeni obliki.

Za po{iljatelja informacij po telefonu sta izbrala gospoda Vilija Poznika iz Celja zaradi veliko izku{enj z izbolj{evanjem kakovosti vode s koristnimi informacijami, ki jih vtiskuje z orgonskim obsevanjem. Raziskovalca takole opisujeta prenos informacij in fotonski odziv vode: »Izbrali smo informacijo, ki jo Vili Poznik vgrajuje v svoje izdelke za vitalizacijo vode, v informirane kozarce, skodelice, vr~e, kro‘nike, hydronice. … Gospod Poznik je pri svojem delu ugotavljal, da je mo‘no vodo vitalizirati tudi z mislijo, kar je preverjal z meritvami z nihalom. Zato smo se dogovorili, da nam bo to informacijo poslal prek mobilnega telefona, tako da bo v ~asu vklju~ene povezave z mislijo informacijo prena{al v slu{alko telefona. Ta informacija se nato prenese brez‘i~no do sprejemnega mobilnega telefona, ki jo neposredno prena{a v vodo.

SPREMEMBE V KOLI^INI SVETLOBE Mobilni telefon, ki ga uporablja Vili Poznik, je za{~iten z noradom.

S fotonsko kamero je v vodi mo‘no meriti fotone (svetlobo), ki izhajajo iz vode pri kemiluminiscenci – kemijski reak-

S pitjem vode lahko:

• prepre~ite prezgodnje staranje • bla‘ite ali prepre~ite bole~ine • ozdravite astmo • zmanj{ate krvni tlak • shuj{ate

Vse, kar potrebujete, je knjiga Telo kli~e po vodi - niste bolni, ‘ejni ste. V njej ameri{ki zdravnik F. Batmanghelidj pojasnjuje, kako dehidracija povzro~a vrsto bolezni in kako si lahko pomagamo s pitjem navadne vode. In poleg nje {e informirani kozarec, ki mo~no izbolj{a kakovost vode. Cena knjige je 2.900 SIT, cena kozarca v posebnem stiropornem ovoju pa 3.500 SIT. Komplet knjige in kozarca stane le 5.700 SIT. Naro~niki revije Misteriji imajo dodatni 10-odstotni popust.

Naro~ila po telefonu 01/549 17 92, 051/ 307 777, e-po{ti: ara@zalozba-ara.si Komplet je naprodaj tudi v trgovini Aurea v BTC/hala A v Ljubljani 01/541 17 60.

- oktober 04 -

Misteriji 9

INFORMIRANJE

Nova znanost pravi, da smo na finih ravneh povezani z vsem vesoljem; ~e se pove‘emo s poljem vsepre‘emajo~e energije, lahko po ‘elji ~rpamo iz njega in prispevamo k njemu.

Knjiga nam daje globlje razumevanje avre, spomina, zdravilnih sposobnosti in mnogih drugih dosedaj {e nerazjasnjenih vidikov ~lovekovega duha.

Vzpodbuja nas, da postanemo soustvarjalci na{ega sveta ter da razvijamo sposobnost zdravljenja sebe, svojih bli‘njih in celega planeta.

Knjigo POLJE PO SLEDI NEVIDNIH SIL V VESOLJU lahko naro~ite po telefonu 01/549 17 92 ali e-mailu: ara@zalozba-ara.si Kupiti jo je mogo~e tudi v knjigarnah, cena je 4.900 SIT.

10 - oktober 04 -

Z MISLIJO

ciji, pri kateri se spro{~a energija v obliki svetlobe. Svetloba se obi~ajno spro{~a pri reakcijah, pri katerih poteka oksidacija. ^e dodamo reagente, ki pri reakciji preidejo v vzbujeni intermediat, ki razpade in pri tem sprosti foton, se koli~ina spro{~ene svetlobe mo~no pove~a. Za na{e raziskave smo izbrali raztopino vodikovega peroksida z dodatkom raztopine luminola, ki pove~a izhajanje fotonov (svetlobe).

Luminol reagira z oksidantom peroksidom na slede~ na~in: Luminol + H2O2 t vzbujeni intermediat t oksidiran produkt + foton (svetloba) Predvidevali smo, da se bo v vodi, ki je informirana, spremenila koli~ina sevanih fotonov v primerjavi z vodo, ki ni bila informirana.

U~inke po{iljanja informacij za izbolj{anje vode po mobilnem telefonu smo preverjali s spremembami v oddajanju fotonov iz vode, v kateri je bilo raztopljeno 0,3 % H2O2. S predposkusi smo ugotovili, da je v opisani raztopini po dodatku raztopine luminola dovolj kemiluminiscence, da je {tevilo fotonov veliko ve~je od samega {uma v prazni fotonski kameri. Tako je mo‘no zanesljivo ugotavljati spremembe v koli~ini izsevane svetlobe.

Da smo lahko ugotavljali, ali je po mobilnem telefonu vodo mogo~e informirati, smo najprej vzpostavili zvezo z gospodom Poznikom. On je samo vklju~il telefon, da je bil pripravljen na pogovor, ni pa klical na{ega mobitela. Prek tako pripravljenega mobitela je po{iljal miselne informacije. Na{ mobilni telefon smo postavili za eno minuto na odprto laboratorijsko steklenico, ozna~eno z napisom »slepi poskus« v kateri je bila raztopina peroksida. Po eni minuti smo telefon izklju~ili.

V drugi laboratorijski steklenici z oznako »informirana voda« je bila enaka raztopina peroksida kot v prvi (slepi poskus). Z gospodom Poznikom smo ponovno vzpostavili zvezo prek mobilnika tako, da je eno minuto prek slu{alke

z mislijo po{iljal informacijo za vitalizacijo vode, nato smo povezavo izklju~ili.

V posebno ~a{o, v kateri se meri izhajanje fotonov iz teko~ine v fotonski kameri, smo dodali raztopino luminola in jo vstavili v fotonsko kamero. Tok fotonov (svetloba), ki je izhajal iz raztopine, smo merili deset minut. Po nekaj minutah se svetlobni tok iz raztopine stabilizira. Primerjali smo {tevilo fotonov, izsevanih po desetih minutah. Tako smo se izognili vplivu dnevne svetlobe, ki so ji bili izpostavljeni vzorci pred vstavitvijo v fotonsko kamero.

RAZLIKA MED VODAMA Meritev smo na isti na~in ponovili tudi z raztopino, informirano prek mobilnega telefona. Meritve smo ponovili {e naslednji dan in ~etrti dan po informiranju merjene raztopine.

Na grafikonu (stran 9) je prikazan ~asovni potek izhajanja fotonov iz raztopine. Vidi se, da se po nekaj minutah tok stabilizira. Opazna je tudi velika razlika v {tevilu izhajajo~ih fotonov iz informirane in neinformirane vode. Iz neinformirane vode izhaja veliko ve~ fotonov kot iz informirane, kar dokazuje, da poslana informacija vpliva na reakcijo med peroksidom in luminolom.

Po prvi meritvi, ki smo jo opravili takoj po informiranju vode, smo vzorce vode merili {e po 24 in 96 urah. Tudi v tem ~asu je opazna velika razlika v sevanju svetlobe iz neinformirane in informirane vodne raztopine peroksida. U~inek informacije ni izginil niti po {tirih dneh.

Meritve izhajanja fotonov in raztopine peroksida z dodatkom luminola so pokazale, da informiranje vode vpliva na zmanj{anje {tevila fotonov. Pokazale so tudi, da je mo‘no vodo informirati ‘e z mislijo medija prek mobilnega telefona. Niso pa razjasnile mehanizma, po katerem poslane informacije vplivajo na kemijsko reakcijo, pri kateri se spro{~a svetloba.« J. V. in A. M.

D

Sodobni zdravstveni sistem je vodilni vzrok smrti (1)

Zdravniki in smrtnost N

a podlagi {tevilnih verodostojnih virov je videti, da so zdravniki vodilni vzrok smrti v ZDA. Ne bolezni srca, niti rak, temve~ zdravniki. Vendar za vse to ne gre kriviti samih zdravnikov, temve~ celoten zdravstveni sistem, ki dopu{~a in celo pospe{uje {tevilne nepotrebne postopke, zdravila in usodne napake.

Celoten pregled zdravni{kih vestnikov in vladne zdravstvene statistike ka‘ejo, da ameri{ko zdravstvo pogosto povzro~a ve~ slabega kot dobrega. [tevilo ljudi, ki imajo v ~asu hospitalizacije {kodljive reakcije na predpisana zdravila, je 2,2 milijona. Dr. Richard Besser iz Centra za nadzorovanje in prepre~evanje bolezni (CDC) je povedal, da je bilo leta 1995 za virusna obolenja predpisanih 20 milijonov nepotrebnih antibiotikov, leta 2003 pa ve~ deset milijonov. [tevilo nepotrebnih zdravni{kih in kirur{kih posegov v ZDA na leto je 7,5 milijona. [tevilo ljudi, za katere ni potrebno, da so v bolni{nici, je 8,9 milijona na leto. Skupno {tevilo iatrogenskih smrti (zaradi napake zdravnika, kirurga, zdravni{ke terapije ali diagnoze) zna{a 783.936 (glej tabelo).

Razvidno je, da je ameri{ki zdravstveni sistem vodilni vzrok smrti in po{kodb v Zdru‘enih dr‘avah. Za primerjavo: leta 2001 je od sr~nih obolenj umrlo 699.697, od raka pa 553.251 Ameri~anov. [e nikoli poprej ni bila v eni znanstveni razpravi zbrana celotna statistika mnogih vzrokov iatrogeneze. V medicini je letno izdelanih ve~ deset tiso~ znanstvenih razprav in vsaka je del~ek celotne slike. ^e gledamo le en del~ek in posku{amo iz njega razumeti vse koristi in tveganja, je to podobno, kot ~e stojimo

Namesto da bi kar najbolj zmanj{ali vzroke obolenj, povzro~amo {e ve~ bolezni z zdravstveno tehnologijo, diagnosti~nim testiranjem, nepotrebnimi zdravni{kimi in kirur{kimi posegi ter ~ezmerno rabo zdravil. nekaj centimetrov pred slonom in ga posku{amo celega opisati. Da dobimo celotno sliko, je potrebno stopiti korak nazaj. Vsaka veja medicine hrani svoje zapise in podatke o obolevanju in umrlji-

vosti, ki so kot delci sestavljanke, vendar so ti statisti~ni podatki vedno skriti o~em javnosti. ^e pa natan~no pregledamo tiso~e in tiso~e raziskav, lahko sestavimo sestavljanko in pridemo do nekaj zelo zaskrbljujo~ih zaklju~kov.

ALI AMERI[KO ZDRAVSTVO DELUJE? Poraba za zdravstveno varstvo je pri 14 odstotkih bruto dru‘benega proizvoda v letu 2003 dosegla 1,6 bilijona ameri{kih dolarjev. Glede na to gromozansko porabo bi morali imeti Ameri~ani najbolj{e zdravstvo na svetu. Morali bi odpravljati bolezni, jih prepre~evati in povzro~ati minimalne po{kodbe. A pazljiv pregled poka‘e nasprotno. Zaradi skrajno ozkega vidika zdravstvene tehnologije, prek katerega sodobna medicina

LETNI FIZI^NI IN EKONOMSKI DAVEK MEDICINSKIH POSEGOV V ZDA obolenje negativne reakcije na zdravila

{tevilo smrtnih cena primerov

avtor {tudije

106.000

$ 12 milijard

Lazarou, Suh

$ 2 milijardi

Institute of Medicine

$ 55 milijard

Xakellis, Barczak

infekcije

98.000 115.000 88.000

$ 5 milijard

Weinstein, MMWR

slaba prehrana

108.800

———

Zveza medicinskih sester

ambulantni bolniki

199.000 37.136 32.000 783.936

$ 77 milijard

Starfield, Weingart

medicinske napake prele‘anine

nepotrebni postopki kirur{ki postopki SKUPAJ

$ 122 milijard HCUPnet $ 9 milijard

AHRQ

$ 282 milijard

- oktober 04 -

Misteriji 11

Z DRAVNIKI

IN SMRTNOST

pregleduje stanje ~loveka, popolMEDICINSKA ETIKA noma zgre{i celotno sliko. Ne upoIN KONFLIKT {teva namre~ naslednjih klju~nih vidikov zdravega ~love{kega orgaINTERESOV nizma: V ZNANSTVENI a) stres ter njegov {kodljiv MEDICINI vpliv na imunski sistem in ‘ivljenjske procese Biv{a urednica Medicinskega vestnika Nove Anglije (New Enb) nezadostna telesna aktivgland Journal of Medicine) dr. Marnost cia Angell je v uvodniku z naslovom c) preve~ zau‘itih kalorij »Je akademska medicina naprod) visoko procesirana in denadaj?« izpostavila problem komerturirana hrana, pridelana na decializacije znanstvenega raziskonaturirani in kemi~no po{kodovanja. Za raziskovalce je zahtevavani zemlji la stro‘je omejitve pri lastni{tvu e) izpostavljenost desetinam [tevilo nepotrebnih zdravni{kih in kirur{kih posegov v ZDA delnic v farmacevtskih dru‘bah na leto je 7,5 milijona tiso~ev strupov v okolju in drugih finan~nih stimulacijah Namesto da bi kar najbolj zmanj{ali zdravstvenih {olah do za{~ite bolnikov ter opozorila: »^e bodo meje med indute vzroke obolenj, povzro~amo {e ve~ bo- pred odve~nimi zdravni{kimi posegi. strijo in akademsko medicino tako zabrilezni z zdravstveno tehnologijo, diagnos- Jasno je, da ni mogo~e ni~esar spremeni- sane kot so sedaj, bodo poslovni cilji inti~nim testiranjem, nepotrebnimi zdrav- ti, ~e pri tem nismo iskreni. Pot do spre- dustrije v marsi~em vplivali na poslanstni{kimi in kirur{kimi posegi ter ~ezmer- memb ovirajo mogo~ne farmacevtske vo medicinskih {ol.« Ni zavrgla prednono rabo zdravil. Ogromna {koda te tera- dru‘be, proizvajalci medicinske tehno- sti raziskovanja, vendar je dejala, da so pevtske strategije je posledica dejstva, logije ter interesne skupine z ogromni- medicinske {ole pripravljene prodati da je vlo‘enega le malo truda oziroma mi vlo‘ki v medicinski posel. Te skupine svojo du{o, da bi dobile nekaj denarja iz financirajo zdravstvene raziskave, pod- farmacevtske industrije. denarja za prepre~evanje bolezni. pirajo medicinske {ole in bolni{nice ter Angellova je Medicinski vestnik zapuogla{ujejo v medicinskih vestnikih. Z stila junija 2000, ~ez dve leti pa je uredPOMANJKLJIVO globokimi ‘epi privabijo znanstvenike ni{tvo objavilo, da namerava po novem PRIJAVLJANJE in akademike, da podpirajo njihova pri- sprejemati tudi novinarje, ki prejemajo IATROGENSKIH zadevanja. Tak{no finan~no podpiranje denar od proizvajalcev zdravil, ~e{ da lahko zaniha ravnote‘je mnenj od stro- je prete‘ko najti popolnoma samostojne PRIMEROV Od vseh iatrogenskih primerov je pri- kovne previdnosti do nekriti~nega spre- pisce. Drugi biv{i urednik revije, dr. Jerome Kassirer, je dejal, da to preprosto ne javljenih le od skromnih 5 do najve~ 20 jemanja nove terapije ali zdravila.

Pogledati moramo le {tevilo ljudi v dr‘i in da je dovolj raziskovalcev, ki ne odstotkov. ^e bi bile zdravni{ke napake v celoti in pravilno prijavljene, bi bila bolni{ni~nih, zdravstvenih in vladnih delajo za proizvajalce zdravil. ABC News letna stopnja iatrogenskih smrti {e veli- svetovalnih odborih za zdravje, da vidi- je poro~al, da ena merljiva vez med farmamo konflikt interesov. [tudija iz leta 2003 cevtskimi dru‘bami in zdravniki zna{a ko ve~ja kot 783.936.

V zdravstvu je potrebna celovita in je denimo pokazala, da je skoraj polovi- ve~ kot 2 milijardi porabljenih dolarjev na totalna reforma: od u~nega na~rta v ca profesorjev na medicinskih fakulte- leto za ve~ kot 314.000 sre~anj, ki se jih tah, ki sodelujejo v odborih za klini~ne zdravniki udele‘ijo. raziskave, zaposlenih tudi v svetovalsPoro~ilo ABC News navaja tudi {tuV ZDA letno umre kih slu‘bah farmacevtske industrije. Dr. dijo o klini~nih raziskavah, ki je poka180.000 ljudi deloma Erik Campbell, vodilni avtor {tudije, pravi: zala naslednje: kadar raziskavo finan~no »Na{e dosedanje raziskave glede pro- podpre nek proizvajalec zdravil, je zdrazaradi iatrogenske fesorjev so pokazale, da njihova poveza- vilo prepoznano kot u~inkovito v 90-ih po{kodbe, kar je enako nost z medicinsko industrijo lahko vpli- odstotkih primerov, medtem ko imajo strmoglavljenju treh jumbo va na njihovo znanstveno obna{anje v raziskave, ki niso finan~no podprte od obliki zadr‘evanja poslovnih skrivnosti farmacevtskih dru‘b, pozitivne rezultajetov vsak drugi dan. in zavla~evanja pri objavljanju raziskav.« te samo v 50-ih odstotkih primerov.

12 - oktober 04 -

Z DRAVNIKI Edina varovalka pri poro~anju o teh raziskavah je bila nepristranskost avtorjev ~lankov, tega pa sedaj ni ve~.

Cynthia Crossen, ki je leta 1996 pisala za Wall Street Journal, je izdala knjigo »Izkrivljena resnica: manipulacija dejstev v Ameriki«, v kateri pi{e o {iroko raz{irjenem laganju s statistiko: »Pot v pekel je bila tlakovana s poplavo korporacijskih dolarjev za raziskovalne namene, ki so zelo hitro zapolnili vrzeli zaradi mo~no oslabljenega vladinega financiranja raziskovanja.« Po njenih podatkih o finan~ni vpletenosti industrije zdravil je le-ta v letu 1981 za raziskovanje »dala« koled‘em in univerzam 292 milijonov dolarjev, leta 1991 pa 2,1 milijarde dolarjev!

PRVA IATROGENSKA [TUDIJA Dr. Lucian L. Leape je leta 1994 odprl Pandorino skrinjico medicine s spisom »Napake v medicini«, ki je iz{el v vestni-

Po Florence Nightingale, utemeljiteljici strokovnega usposabljanja bolni{kih sester, je najpomembnej{e pravilo ne {kodovati bolniku.

IN SMRTNOST

V Zdru‘enih dr‘avah letno umre 180.000 ljudi deloma zaradi iatrogenske po{kodbe, kar je enako strmoglavljenju treh jumbo jetov vsak drugi dan.

ku Ameri{kega zdru‘enja zdravnikov JAMA. ^lanek je za~el z geslom Florence Nightingale – »prva stvar je, da bolniku ne {koduje{« – toda v medicini je na{el dokaze o nasprotnem. Navedel je Schimmla, ki je leta 1964 poro~al, da iatrogenske po{kodbe utrpi 20 odstotkov hospitaliziranih bolnikov in da je od teh po{kodb 20 odstotkov usodnih. Steel je leta 1981 poro~al o iatrogenezi pri 36ih odstotkih hospitaliziranih bolnikov in 25-odstotni smrtnosti, pri ~emer je 50 odstotkov po{kodb nastalo zaradi negativnih reakcij zdravil. Bedell je leta 1991 poro~al, da bi bilo mogo~e prepre~iti 64 odstotkov akutnih sr~nih napadov v neki bolni{nici, ker so bili ve~inoma posledica negativnih reakcij na zdravila.

Leape se je osredoto~il na svojo in Brennanovo raziskavo »[tudija o medicinski praksi na Harvardu«, ki sta jo izdala leta 1991. Odkrila sta, da je bilo leta 1984 v dr‘avi New York 4 odstotke pacientov z iatrogensko po{kodbo, od katerih jih je 14 odstotkov umrlo. Glede na zbrane podatke je ocenil, da v celotnih Zdru‘enih dr‘avah letno umre 180.000 ljudi deloma zaradi iatrogenske po{kodbe, kar je enako strmoglavljenju treh jumbo jetov vsak drugi dan.

Vpra{anje, zakaj je Leape za svojo analizo uporabil veliko ni‘jo {tevilko {tirih odstotkov po{kodb, ostaja odprto.

Morda je ‘elel ravnati oprezno. ^e bi izra~unal srednjo vrednost med tremi {tudijami, ki jih navaja (36 odstotkov, 20 odstotkov in 4 odstotki), bi dobil 20-odstotno stopnjo zdravni{ke napake, letno pa 1.189.576 iatrogenskih smrti ali strmoglavljenje desetih jumbo jetov vsak dan.

Leape je uvidel, da je literatura o zdravni{kih napakah skopa in da vidimo le vrh ledene gore. ^e napake izrecno poi{~emo, pravi, so prijavljene stopnje »porazno visoke«. Navedel je ve~ {tudij avtopsij s 35 do 40 odstotki zgre{enih diagnoz, ki so bile vzrok smrti. Neka eno-

Kadar raziskavo finan~no podpre nek proizvajalec zdravil, je zdravilo prepoznano kot u~inkovito v 90-ih odstotkih primerov, medtem ko imajo raziskave, ki niso finan~no podprte od farmacevtskih dru‘b, pozitivne rezultate samo v 50-ih odstotkih primerov.

- oktober 04 -

Misteriji 13

Z DRAVNIKI

IN SMRTNOST

ta za intenzivno nego je poro~ala o povpre~no 1,7 napake na dan na pacienta, od katerih je bilo 29 odstotkov napak potencialno resnih ali usodnih.

Spra{ujemo se: kak{en je u~inek na pacienta, ki dnevno prejema napa~na zdravila in napa~en odmerek po napa~nem postopku, kako bi izmerili skupno po{kodovanost ter kaj se napi{e na mrli{ki list, ko bolnik kon~no podle‘e po deseti napaki v enem tednu?

Leape je izra~unal stopnjo napake v neki medicinski enoti za intenzivno nego. Ugotovil je, da je vsak bolnik na dan povpre~no dele‘en 178-ih »aktivnosti« od medicinskih uslu‘bencev in postopkov, od katerih je 1,7 napak, torej je stopnja napake 1-odstotna. Na prvi pogled se to morda ne zdi veliko, a za primerjavo je Leape navedel nekatere industrijske norme, po katerih bi 0,1-odstotna stopnja napake pomenila v letalstvu dva nevarna pristanka na letali{~u O’Hare, v ameri{ki po{ti 16.000 kosov izgubljene po{te na uro, v ban~ni{tvu pa 32.000 napa~no obremenjenih ban~nih ra~unov na uro.

Ko je analiziral, zakaj je tako veliko zdravni{kih napak, je ugotovil, da se o njih premalo poro~a. Za razliko od strmoglavljenja jumbo jeta, o katerem v trenutku poro~ajo vsi mediji, so napake v bolni{nicah razpr{ene po vsej dr‘avi na tiso~ih lokacijah in se obravnavajo kot izolirani in izjemni dogodki. Toda Leape meni, da je najpomembnej{i razlog za

V

Stopnja iatrogenskih smrti ve~kratno preka{a letno stopnjo umrljivosti v avtomobilskih nesre~ah in je vzrok ve~ smrti kot vse druge nesre~e skupaj. neprepoznavanje in nara{~anje zdravni{kih napak kultura medicinskega usposabljanja in prakse, v kateri se zdravniki in medicinske sestre niso pripravljeni soo~iti s ~love{ko zmotljivostjo.

Zdravniki so nau~eni, da so njihove napake nesprejemljive. Napake v medicinski praksi se obravnavajo kot odraz nezna~ajnosti in vsaka napaka je zgolj posledica malomarnosti.

Ker medicincev niso pou~ili, kaj storiti v primeru medicinskih napak, je toliko pometanja pod preprogo. Leape je citiral McIntyra in Popperja, ki pravita, da »model medicinske nezmotljivosti« vodi v intelektualno neiskrenost zdravnikov, ki napak ne priznajo, temve~ jih raje prikrivajo. Zdravni{kih napak ne obravnavajo na rednih sestankih zdravnikov, zdravniki se med seboj ne pogovarjajo o spodrsljajih in nimajo emocionalne podpore, ko zaradi lastne napake {koduje bolniku.

Leape je upal, da bo njegov znanstveni ~lanek medicino spodbudil, »da v os-

novi spremeni na~in razmi{ljanja o napakah in njihovih vzrokih.« Od tega pretresljivega dela je preteklo ‘e skoraj desetletje, vendar se napake {e vedno dogajajo.

Leto kasneje, leta 1995, je JAMA poro~al: »Vsako leto je v ameri{kih bolni{nicah po{kodovanih ve~ kot milijon bolnikov, okoli 280.000 pa jih zaradi teh po{kodb umre. Stopnja iatrogenskih smrti torej ve~kratno preka{a letno stopnjo umrljivosti v avtomobilskih nesre~ah (45.000) in je vzrok ve~ smrti kot vse druge nesre~e skupaj.« Na tiskovni konferenci leta 1997 je dr.

Leape objavil anketo o iatrogenezi bolnikov, ki jo je opravila Ameri{ka fundacija za varstvo bolnikov (National Patient Safety Foundation) pod sponzorstvom Ameri{kega zdravni{kega zdru‘enja.

Anketa je odkrila, da je ve~ kot 100 milijonov Ameri~anov posredno in neposredno utrpelo zdravni{ko napako. 42 odstotkov je bilo neposredno prizadetih, 84 odstotkov pa jih je vedelo za nekoga, ki je bil ‘rtev zdravni{ke napake.

Dr. Leape je na tiskovni konferenci tudi posodobil svojo statistiko iz leta 1994: zdravni{ke napake v bolni{nicah s hospitaliziranimi bolniki so se leta 1997 vrtele okoli treh milijonov, njihovi stro{ki pa okoli 200 milijard dolarjev. To bi samo med nehospitaliziranimi bolniki zneslo 420.000 smrti, ne upo{tevajo~ domove za ostarele in ambulantne bolni-

PREDLOGI NAKLJU^NIH ANKETIRANCEV GLEDE IATROGENEZE telefonski anketi so 1207 odraslih prosili za oceno, • v enotah intenzivne nege bi morali biti le posebej uspo-

kako u~inkoviti bi bili po njihovem naslednji ukrepi za zmanj{evanje prepre~ljivih zdravni{kih napak z resnimi po{kodbami: • zdravnikom bi morali dati ve~ ~asa za bolnike – zelo u~inkovito (78 %) • od bolni{nic bi morali zahtevati, da imajo sistem za prepre~evanje zdravni{kih napak – zelo u~inkovito (74 %) • bolj{e usposabljanje poklicnih zdravstvenih delavcev – zelo u~inkovito (73 %)

14 - oktober 04 -

sobljeni zdravniki – zelo u~inkovito (73 %) • bolni{nice bi morale obvezno prijavljati vse resne zdravni{ke napake dr‘avni agenciji – zelo u~inkovito (71 %) • pove~anje {tevila bolni{ni~nih sester – zelo u~inkovito (69 %) • zmanj{anje {tevila delovnih ur zdravnikov, ki se {e usposabljajo, da niso preve~ iz~rpani – zelo u~inkovito (66 %) • spodbujanje bolni{nic, da prostovoljno prijavljajo resne zdravni{ke napake dr‘avni agenciji – zelo u~inkovito (62 %)

Z DRAVNIKI

Po telefonski anketi bi bil naju~inkovitej{i ukrep za zmanj{anje zdravni{kih napak z resnimi po{kodbami, da bi zdravnikom morali dati ve~ ~asa za bolnike.

ke, ki umrejo zaradi stranskih u~inkov zdravil ali zdravni{kih posegov.

PRIJAVLJEN JE LE MAJHEN DEL ZDRAVNI[KIH NAPAK Po {tudiji v dveh porodni{nicah v Veliki Britaniji zdravni{ko osebje prijavi le eno ~etrtino {kodljivih dogodkov, vzroki pa so razli~ni: od {~itenja kolegov in ohranjanja slovesa do strahu pred ma{~evanjem in to‘bami. Analiza, ki sta jo opravila Wald in Shojania, je pokazala, da je prijavljenih le 1,5 odstotka {kodljivih posledic ter da se pravilno identificira le 6 odstotkov {kodljivih reakcij na zdravila.

Avtorja sta navedla zelo grobo oceno Ameri{kega kolegija kirurgov, da poro~ila o kirur{kih spodrsljajih rutinsko zajamejo le 5 do 30 odstotkov {kodljivih dejanj. Po neki kirur{ki {tudiji v odborih za obolevanje in umrljivost obravnavajo le 20 odstotkov kirur{kih zapletov. Iz teh {tudij lahko vidimo, da so na{i statisti~ni

podatki o umrljivosti pravzaprav zelo zmerne {tevilke.

Revija Psychiatric Times je aprila 2000 objavila zanimiv ~lanek o tveganju zaradi poro~anja o zdravni{kih napakah. Ugotovili so, da je ljudi strah usodne zdravni{ke napake, zdravniki pa se bojijo sodnega procesa, ~e bodo prijavili napako.

Kdo torej prijavlja zdravni{ke napake?

Ponavadi so to bolniki oziroma dru‘ina umrlega bolnika. ^e napake nih~e ne opazi, ni nikoli prijavljena. Psychiatric Times pi{e, da Ameri{ko zdravni{ko zdru‘enje mo~no nasprotuje obveznemu poro~anju zdravni{kih napak. ^e ‘e zdravniki ne poro~ajo, kaj pa medicinske sestre? Anketa med njimi je pokazala, da tudi one ne prijavljajo zdravni{kih napak, ker se bojijo ma{~evanja.

Standardni farmakolo{ki u~beniki priznavajo, da {kodljive reakcije zdravil relativno malo zdravnikov sploh prijavi FDA (Ameri{ki upravi za hrano in zdravila). Nekateri sploh ne vedo, da tak{en

IN SMRTNOST

sistem poro~anja obstaja, drugi se bojijo to‘be. Kljub temu se zana{amo na ta izjemno pomanjkljiv sistem prostovoljnega poro~anja zdravnikov o {kodljivosti zdravil in zdravni{kega posredovanja.

V farmakolo{kih u~benikih medicinci tudi izvedo, da je zelo te‘ko lo~iti stranske u~inke zdravil od bolezenskih simptomov. Napako v zdravljenju se najpogosteje pripi{e bolezni in ne zdravilu ali zdravniku. Zdravniki so opozorjeni, da »najbr‘ v nobenem drugem poklicu niso napake tako zlahka skrite, celo pred nami samimi.« V tej lu~i lahko razumemo, zakaj bolni{ni~nim upravam oziroma FDA prijavijo le enega od dvajsetih negativnih stranskih u~inkov. ^e bi bolni{nice priznale dejansko {tevilo napak in zmot, bi jih za~eli strogo nadzorovati.

Jerry Phillips iz FDA potrjuje to {tevilko: »250.000 prejetih prijav o {kodljivih reakcijah zdravil na leto verjetno predstavlja le 5 odstotkov dejanskih reakcij.« To pomeni, da je v resnici vsako leto 5 milijonov negativnih reakcij zdravil, pravi strokovnjak za negativne u~inke zdravil dr. Jay Cohen. Ne glede na to, katero {tevilko o stranskih u~inkih zdravil sprejmemo, jo moramo – v tem so si edini vsi strokovnjaki – pomno‘iti z 20, da bi dobili to~nej{o oceno resni~nega dogajanja v iatrogenski medicini.

Anketa iz leta 2003 je {e toliko bolj zaskrbljujo~a, ker o~itno ni nobenega napredka v prijavljanju napak, kljub veliki pozornosti, ki jo javnost posve~a tej temi. Dr. Dorothea Wild je anketirala zdravni{ko osebje v ob~inski bolni{nici v Connecticutu. Le polovica anketiranih je vedela, da ima bolni{nica sistem za prijavljanje zdravni{kih napak, velika ve~ina pa ga nikoli ni uporabila. To za prihodnost ne obeta ni~ dobrega. ^e se zdravniki med usposabljanjem ne bodo nau~ili prijavljanja napak, ga nikoli ne bodo izvajali. Prijavljanje napak je prvi korak, da odkrijemo luknje v zdravstvenem sistemu in jih odpravimo, ta prvi otro{ki korak pa se sploh {e ni za~el.

Ka. Ma. Nadaljevanje prihodnji~

D

- oktober 04 -

Misteriji 15

So psihikalni fenomeni znanstveno dejstvo ali domi{ljija?

Na robu znanega sveta V

erniki in skeptiki se ‘e dobrih sto let trudijo dokazati, da psihikalna mo~ je, oziroma da je ni. ^eprav bi pri~akovali, da bodo stoletni napori obrodili sadove, lahko le ugotavljamo, da nismo danes niti malo bli‘je kon~nemu odgovoru. Zakaj?

Eden od zaklju~kov, ki se ponuja kar sam od sebe, je, da zato, ker ni~esar psihikalnega ni. Toda parapsihologi so v zadnjih dveh desetletjih vlo‘ili mnogo truda v soo~anju s skeptiki ter zastavili vrsto skrbno nadzorovanih eksperimentov, ki so jih nato izvedli ob upo{tevanju pogojev, sprejemljivih za znanstvenike. In mnogi od teh eksperimentov so dali rezultate, ki so vsaj na zunaj zelo impresivni.

A stvari se {e vedno niso premaknile z mrtve to~ke. Pozitivni rezultati sicer so, so pa tudi negativni. Te‘ko bi rekli, da je ta me{anica podatkov imela kak{en u~inek, poleg tega, seveda, da je {e bolj razvnela strasti v debati.

Ena najspornej{ih vsebin je ponovljivost. Zahtevati od nekoga, ki si prizadeva pridobiti znanstveni ugled, da eksperimente ponovi z enakim rezultatom, zveni dokaj razumno. Toda tudi ponovljivost se je izkazala za ko~ljivo in kontroverzno zadevo.

Mnogi skeptiki trdijo, da je lahko edino »ponovljivost na zahtevo« odlo~ilni dokaz za obstoj paranormalnega.

Parapsihologi pa so uspe{no ubranili tezo, da je »statisti~na ponovljivost« zadostna, se pravi da mora biti u~inek ponovljiv pogosteje, kot bi narekovalo naklju~je. To naj bi pokazala »metaanaliza« vseh dostopnih podatkov.

Metaanaliza pa v praksi ne ‘anje splo{nega odobravanja, ker dopu{~a veliko prostora za manipulacijo. Vzemimo na primer metodo ganzfeld, ki jo

16 - oktober 04 -

Paranormalni fenomeni so po naravi te‘ko opredeljivi, zato ne moremo pri~akovati, da jih bomo natan~no dolo~ili v laboratoriju. raziskovalci s podro~ja ESP (nad~utnega zaznavanja) na {iroko uporabljajo. V obdobju 1995 - 1999 so metodo ganzfeld uporabili pri tridesetih {tudijah. Rezultate so preverili v okviru {tirih metaanaliz; glede na dve so bili dobljeni rezultati statisti~no pomembni, glede na preostali dve pa ne.

Od kod ta nesklad? Omenjene {tiri analize se razlikujejo po {tevilnih detajlih, med katerimi izstopa naslednje vpra{anje: ali vklju~iti ali ne nadvse uspe{no {tudijo Kathy Dalton z univerze v Edinbourghu iz leta 1997. Dve metaanalizi sta jo izpustili, ~e{ da po rezultatih premo~no preka{a ostale in da jo je zato bo-

lje ne upo{tevati. Drugi dve sta jo vklju~ili po na~elu, da mora metaanaliza vsebovati vse podatke. Ni te‘ko uganiti, do kak{nih zaklju~kov sta pri{li analizi.

Druga kontroverznost je povezana z delom Roberta Jahna iz skupine Princeton Engineering Anomalies Research group. Jahn je ve~ kot 20 let raziskoval »mikropsihokinezo«. Pri tej metodi posku{a preizku{anec vplivati na generator naklju~nih podatkov, da bi pri{lo do statisti~no pomembnih odstopanj.

Jahnovo analizo celotne zbirke podatkov za preteklih dvanajst let bi te‘ko ovrgli. Iz nje sledi, da je uspe{nost preizku{ancev pri »vodenju« generatorja v ‘eleno smer verodostojna. Verjetnost, da bi dobili enake rezultate slu~ajno, je po Jahnovem mnenju manj kot 0,00007 odstotna, kar je zelo pomemben rezultat.

Kritiki si seveda prizadevajo najti luknje v metodologiji ali v podatkih.

Res pa je, da so vsi poskusi ponovitve teh rezultatov propadli. Fizik Stanley Jeffers z univerze York v Kanadi je posku{al dose~i te rezultate z druga~nim naklju~nim generatorjem, a neuspe{no.

Rezultate je s sodelovanjem nem{kih raziskovalcev posku{al ponoviti tudi sam Jahn, a mu je spodletelo.

Kako naprej? Mnogi parapsihologi so prepri~ani, da so neuspehi v poskusih ponovitve eksperimentov pravzaprav pozitivni, saj potrjujejo, kar so ves ~as vedeli: paranormalni fenomeni so po naravi te‘ko opredeljivi, zato ne moremo pri~akovati, da jih bomo natan~no dolo~ili v laboratoriju. Da bi razlo‘ili rezultate, se vedno pogosteje poslu‘ujejo psevdoznanstvenih konceptov. Krhko soglasje, ki je zdr‘alo dvajset let, je ‘e na preizku{nji.

Ra. Pu.

D

Prepad med znanostjo in parapsihologijo se poglablja kljub eksperimentalnim dose`kom parapsihologov

Parapsihologija in znanost S

krbno na~rtovane raziskave ‘e leta prina{ajo dokaze o resni~nosti ESP. Trdni znanstveni rezultati naj bi gradili konsenz, vendar ve~ina znanstvenikov tem ugotovitvam no~e verjeti in trmasto vztraja, da ESP preprosto ne obstaja. ^im bolj{e rezultate bele‘i ESP, tem odlo~neje ostajajo nasprotniki na svojih polo‘ajih.

Ste o sebi prepri~ani, da ste razumen, nepristranski ~lovek, ki je pripravljen svoje mnenje spremeniti le na osnovi trdnih dokazov? ^e je tako, re{ite ta preprost test. Lanskega septembra sta dva tima uglednih znanstvenikov objavila rezultate raziskave, katere namen je bil dokazati u~inkovitost dveh zelo razli~nih dejavnikov. Prvi tim je poro~al o pomembnem u~inku, ki je mo~no presegal pri~akovani naklju~ni rezultat; drugi tim pa je spravil skupaj zgolj povpre~en rezultat, ki je bil le mejno statisti~no pomemben. Kateri od obeh dokazov se vam zdi bolj prepri~ljiv?

Ve~ina bi pomislila, da je vpra{anje dokaj nezahtevno in se odlo~ila za prvega. Le malokdo bi zavohal past in ‘elel vedeti ve~, preden bi sprejel odlo~itev. [ibek rezultat je zabele‘ila mednarodna skupina zdravnikov, ki je preu~evala novo zdravilo za prepre~evanje ponavljajo~ih se sr~nih napadov. Njihova ugotovitev je bila, da se verjetnost novega sr~nega napada zmanj{a le za nekaj odstotkov, kar je komaj kaj bolj{e od naklju~nega rezultata. Veliko trdnej{e ugotovitve pa so plod raziskav na Koestlerjevem oddelku za parapsihologijo univerze v Edinburghu in naj bi potrjevale obstoj zunaj~utne zaznave (ESP). [e vedno zaupate trdnim dejstvom?

Ali pa i{~ete vse vrste razlogov, zakaj v tem primeru eksperimentalni rezultati

Parapsihologija je bolj kot katera koli druga znanstvena disciplina znanstveni proces prignala do njegovih meja in razkrila njegove hibe.

preprosto ne zadostujejo za oceno pomembnosti znanstvenega odkritja? ^e je odgovor pritrdilen, ste v dobri dru‘bi. Skrbno na~rtovane raziskave posameznih znanstvenikov in uglednih ustanov ‘e leta prina{ajo dokaze o resni~nosti ESP. Rezultati so pogosto precej bolj impresivni od tistih, ki jih znanstveniki dosegajo pri preizku{anju zdravil, saj ka‘ejo na izrazitej{e u~inke in ve~jo statisti~no pomembnost. [e ve~, raziskovalci ESP dose‘ene rezultate tudi ponavljajo, njihovi rezultati niso pa ni~ manj dosledni od onih, ki jih bele‘ijo preizkusi zdravil, prav nasprotno, v~asih jih celo presegajo. Skratka, po vseh obi~ajnih pravilih ocenjevanja znanstvenih dokazov je argumentov, ki govorijo v prid ESP, dovolj. Ve~ina znanstvenikov pa tem ugotovitvam no~e verjeti in trmasto vztraja, da ESP preprosto ne obstaja.

Kljub brezobzirnim zavrnitvam njihovega dela pa se parapsihologi, kot so raziskovalci na Koestlerju, {e naprej prizadevajo najti dovolj trdne dokaze, ki bi prepri~ali znanstveno skupnost. Nekateri so prepri~ani, da gre za izgubljanje ~asa, saj naj bi bila resni~nost ESP ‘e dokazana onkraj vsakega dvoma. Skeptiki se strinjajo, da gre za jalove poskuse, saj so, ~e izhajamo iz podmene, da ESP ne more obstajati, vsi pozitivni rezultati tako ali tako la‘ni. Le kako je pri{lo do takega razkola? Znanstveni dokazi naj bi pripomogli k bolj poenotenemu gledanju na resni~nost, mar ne?

KOLIKO JE ZNANOST VERODOSTOJNA? Escherjeva slika o nasprotjih.

V vseh teh letih so sociologi in zgodovinarji pogosto opozarjali na velik razkorak med tem, kako naj bi znanost de-

- oktober 04 -

Misteriji 17

P ARAPSIHOLOGIJA

IN ZNANOST

lovala in kako dejansko deluje. Znanstveniki sicer rutinsko odpisujejo te pomisleke, ~e{ da so anekdoti~ni, subjektivni ali preprosto nerazumljivi, toda dvom o tem, da je z znanstvenim procesom nekaj narobe, vendarle ostaja. Nedavno se je tega vpra{anja lotila resna matemati~na analiza, ki je posku{ala odgovoriti na vpra{anje, ali dokazi lahko spremenijo na{e prepri~anje o verodostojnosti dolo~ene znanstvene teorije. Rezultati so tako zanimivi, da jih ne moremo kar odpisati.

Izhodi{~na to~ka {tudije je zelo pomemben rezultat, ki sta ga v tridesetih letih neodvisno izpeljala matematika Frank Ramsay in Bruno de Finetti. Dokazala sta, da je koncept prepri~anja ali verovanja opredeljiv s {tevilko, ~e pri tem izhajamo iz podmen verjetnostne teorije. Matematika sta dokazala, da lahko prepri~anje posameznika o verodostojnosti neke teorije objektivno kvantificiramo z lestvico, na kateri vrednost okrog ni~le ozna~uje nezaupanje, vrednost okrog ene pa gotovost. Ramsay in Finetti sta tudi dokazala, da je znanstveno razmi{ljanje logi~no, ~e na{a prepri~anja sledijo tako imenovanemu Bayesovemu teoremu.

Argumentov v prid ESP je dovolj, a jim ve~ina znanstvenikov no~e verjeti in trmasto vztraja, da ESP preprosto ne obstaja.

Bayesov teorem se {iroko uporablja v verjetnosti teoriji in ponazarja, kako se verjetnost, da se bo nekaj zgodilo, spremeni vpri~o razvoja dogodkov, na primer verjetnost, da bo konj zmagal tudi na dana{nji tekmi, ~e je na v~eraj{nji.

Matematika sta pokazala, da se po natanko istem pravilu ravna tudi posodobitev prepri~anja v pravilnost neke teorije, ko se pojavijo novi dokazi. Dobra novica je, da je pravilo zelo preprosto: vzame-

18 - oktober 04 -

PRIMERJAVA PREIZKUSOV ZDRAVILA IN ESP Raziskave ESP so stalna tar~a kritik, ~e{ da so njihovi rezultati nedosledni in se ne zbli‘ujejo tekom ~asa. A to je skupna zna~ilnost mnogih znanstvenih {tudij. Prvih deset preizkusov zdravila streptokinaza za raztapljanje krvnih strdkov (levo) je dalo me{ane rezultate, ki tudi zdru‘eni te‘ko dosegajo statisti~no pomembnost. In vendar velja danes streptokinaza za enega najve~jih dose‘kov sodobne medicine, saj re{uje ‘ivljenja. Nedavne raziskave ESP (desno) odra‘ajo ve~ji u~inek in ve~jo statisti~no pomembnost.

GANZFELD ESP

STREPTOKINAZA

ni u~inka

ni u~inka - u~inek

+ u~inek

- u~inek

+ u~inek

skupni u~inek

skupni u~inek

verjetnostni koli~nik (jakost u~inka glede na verjetnost)

mo za~etno raven prepri~anja in jo pomno‘imo s trdnostjo novih dokazov, ponazorjeno s tako imenovanim verjetnostnim koli~nikom. Ta namre~ izra‘a, kolik{na je relativna verjetnost, da take dokaze pridobimo, ~e je teorija pravilna oziroma napa~na. Verjetnost je velika, ~e so ugotovitve skladne s teorijo, ~emur sledi pove~anje na{ega prepri~anja v njeno pravilnost.

V analizi pa se skriva tudi neprijetno presene~enje. Kako pridemo do za~etne stopnje prepri~anja? V mnogih znanstvenih {tudijah najdemo celo bogastvo vpogledov in dokazov, na katerih lahko ljudje utemeljijo svojo za~etno stopnjo prepri~anja. Nova ali kontroverzna podro~ja, kot je paranormalno, pa tega nimajo. Pri teh vsebinah se lahko zanesemo le na lasten ob~utek, instinkt in sposobnost ugibanja. Z drugimi besedami, stvar je popolnoma subjektivna.

Ta nekoliko neudoben zaklju~ek je navidezno v popolnem nasprotju s konvencionalnimi stali{~i znanosti. Znanst-

verjetnostni koli~nik (jakost u~inka glede na verjetnost)

vene revije vsak teden objavljajo trdne dokaze, ki govorijo v prid razli~nim teorijam in so podprte s statisti~nimi izra~uni. Bayesov teorem pa nam pove, da je vse to le zapleten poskus odpisovanja subjektivnosti, na kateri temelji vsak znanstveni rezultat.

SUBJEKTIVNOST V ZNANOSTI Kljub ogor~enju tistih, ki jim je znanost edina vera, veliko aktivnih znanstvenikov priznava pomembno vlogo subjektivnosti v njihovem vsakdanjem razmi{ljanju. Za zaprtimi vrati na primer rutinsko ugotavljajo neutemeljenost poskusov dokazovanja novih povezav med rakom in prehrano, preprosto zato, ker se jim zdijo neverjetne.

Omenjeni predsodki pa niso omejeni le na znanosti, ki preu~ujejo ‘ivljenje.

Celo teoretski fiziki se rutinsko poslu‘ujejo subjektivnih argumentov, da opravijo z neza‘elenimi rezultati. Ko je Albert

P ARAPSIHOLOGIJA Einstein sli{al, da je njegova nova specialna teorija relativnosti ob prvem preizkusu izgubila v korist konkuren~nih teorij, je dokaze preprosto ignoriral, reko~, da so ostale teorije manj verjetne.

Ne glede na to, ali se znanstveniki tega zavedajo ali ne, na njihovo razmi{ljanje vpliva Bayesov teorem, kar pride najlep{e do izraza prav v njihovem odnosu do ESP raziskav. Te‘a doslej zbranih dokazov je impozantna tudi po standardih konvencionalne znanosti, znanstvena skupnost pa kljub temu no~e sprejeti resni~nosti ESP. Namesto tega vztraja, da poskusi dokazovanja nevsakdanjega terjajo tudi nevsakdanje dokaze.

Gre za tipi~en primer razmi{ljanja po Bayesu. Kdo pa bo tisti, ki bo odlo~il, kdaj bo dose‘ena »nevsakdanja« raven dokazov? Gre o~itno za stvari, ki si jih razli~ni ljudje razli~no razlagajo. Na koncu se bo izkazalo, da sr‘ spora v zvezi z ESP ni in nikoli ni bila trdnost dokazov oziroma njeno pomanjkanje. Odziv skeptikov pa je bil vedno enak: karkoli je ‘e bilo vzrok za pozitiven rezultat, to v nobenem primeru ni mogla biti ESP. Gotovo je {lo za nekaj drugega: napaka pri izvedbi eksperimenta, na primer, ali pa nemarno izvedena analiza podatkov.

Morda celo prevara …

Med parapsihologi tak odziv povzro~a razumljivo nejevoljo. Popolnoma enak pristop bi lahko uporabili pri zavra~anju nedobrodo{lih ugotovitev na vseh ostalih znanstvenih podro~jih, pravijo. Kritiki imajo lahko delo, saj si preprosto izmi{ljujejo nove in nove razlage pozitivnih ESP dognanj. Edini pravilen pristop je, vztrajajo medtem skep-

Dokaze o obstoju ESP, ki bi prepri~ali skeptike, je nemogo~e najti, a popolnoma isto bi lahko trdili za vse znanstvene raziskave.

IN ZNANOST

Osnovna oprema za raziskovanje duhov.

tiki, da najprej izlo~imo vse alternativne razlage, {ele nato lahko pridemo do nekega zaklju~ka.

NEPREMOSTLJIV PREPAD Bayesov teorem ka‘e, da imata oba tabora prav. Ka‘e pa {e na eno neprijetno dejstvo: pri~kanje o alternativnih razlagah se ne more nikoli objektivno kon~ati. Vsako preizku{anje neke znanstvene teorije namre~ vklju~uje mno‘ico »pomo‘nih hipotez«, povezanih z na~rtovanjem eksperimenta, analizo podatkov in celo naravnanostjo raziskovalcev.

Zdravniki, soo~eni z rezultati klini~nega preizkusa, ki se jim zdijo neverjetni, rutinsko preverjajo raziskoval~eve zveze, da vidijo, ali nima morda razlogov za prikazovanje rezultatov v dolo~eni lu~i.

To je morda celo upravi~eno, saj je znano, da akademske {tudije, ki jih financira industrija, bele‘ijo ve~ pozitivnih razsodb. ^e zdravniki sumijo, da so rezultati raziskav pristranski, se bo njihovo

zaupanje v rezultate zmanj{alo, ne glede na njihovo statisti~no pomembnost.

Na podro~ju raziskovanja ESP v zadnjem ~asu vse bolj klju~no vlogo pridobiva vpra{anje naravnanosti raziskovalcev. Nekatere {tudije ka‘ejo, da »verniki« la‘je dosegajo pozitivne rezultate kot skeptiki. Za skeptike to dokazuje pravilnost pomo‘ne hipoteze, ki po njihovem prepri~anju razlo‘i vse dokaze o obstoju ESP: povr{nost ali potvarjanje dejstev s strani pravih »vernikov«, ki gredo predale~ v ‘elji, da bi dokazali resni~nost svojih trditev. Drugi na to gledajo kot na u~inek, ki ga je sicer te‘ko razlo‘iti, a se pojavlja tudi na drugih raziskovalnih podro~jih.

Raziskovalci torej lahko trdijo, da so bili njihovi rezultati potrjeni {ele potem, ko so bile vse alternativne razlage izlo~ene. Ramseyeva in Finettijeva analiza tudi v tem primeru ponuja matemati~no pravilo, ki nam pomaga pri dolo~anju, kdaj lahko varno re~emo, da se dokazi

- oktober 04 -

Misteriji 19

P ARAPSIHOLOGIJA

IN ZNANOST

kar najbolje ujemajo s teorijo, ki jo preizku{amo, ne pa s kak{no pomo‘no hipotezo. Slaba novica pri tem je, da pravilo zahteva oceno verodostojnosti med seboj tekmujo~ih razlag, kar zadevo vra~a na subjektivno raven. Najhuj{a sumni~enja parapsihologov so torej v celoti upravi~ena. Dokaze o obstoju ESP, ki bi prepri~ali skeptike, je nemogo~e najti. In vendar bi morali tisti, ki to jemljejo kot kon~ni dokaz o ni~evosti parapsihologije, razmisliti o naslednjem: popolnoma isto bi lahko trdili za vse znanstvene raziskave. Vedno bodo obstajale pomo‘ne hipoteze in odlo~itev, ali dokazi govorijo v prid le teh ali preizku{eni teoriji, je le stvar presoje.

Znan kriterij, ki govori o tem, da znanstvenih teorij sploh ni mogo~e dokazati, ampak le ovre~i, je torej le mit. Znanstveniki so si {e kako sposobni izmisliti na~ine, kako pojasniti »neudobna« odkritja, in to tudi po~nejo. Edina razlika med njimi in parapsihologi je, da ni prvim prav ni~ nerodno sklicevati se na vse mogo~e, od nesposobnosti do teorije zarote, da bi razlo‘ili svoje rezultate.

Kot vse ka‘e, parapsihologom ne preostane drugega, kot da zberejo {e ve~ dokazov v upanju, da bodo s~asoma prepri~ali vse ve~ znanstvenikov. Pri tem se sklicujejo na enega od glavnih na~el znanstvenega procesa, ki pravi, da kopi~enje dokazov pripomore k vse ve~ji trdnosti dejstev, ki govorijo v prid neki teoriji. Matematika znanstvenega sklepanja pa nam razkrije, da je tudi zgornje na~elo le mit.

Bayesov teorem dokazuje, da se prepri~anje v verodostojnost neke teorije pove~a, ~e so dokazi vse bolj trdni. V matematiki je ta zakon izra‘en kot verjetnostni koli~nik, na podlagi katerega lahko izra~unamo, kolik{na je verjetnost, da bomo dobili take dokaze, ~e je teorija pravilna, in kolik{na je ta verjetnost, ~e teorija ni pravilna. ^e je namre~ 10-krat bolj verjetno, da se bodo dokazi pojavili v primeru, da je teorija pravilna, kot ~e ni, je verjetnostni koli~nik, ki ga dobimo, 10, in prav za tolikokrat se tudi po-

20 - oktober 04 -

ve~a prepri~anje v pravilnost teorije. ^e pa je verjetnost, da se pojavijo dokazi, dvakrat ve~ja v primeru, da je teorija napa~na, tedaj je verjetnostni koli~nik 0,5 in se stopnja prepri~anja zmanj{a za polovico.

Vse to zveni popolnoma razumno, dokler si ne zastavimo vpra{anja, kako grobe podatke pretvoriti v vrednosti, ki jih bo mogo~e vnesti v to tako zelo pomembno verjetnostno razmerje? Odgovor je, da strogega in hitro delujo~ega pravila ni. Je le {e ena prilo‘nost za presojanje, izra‘anje mnenj in ugibanje. Sub-

Ko je Albert Einstein sli{al, da je njegova nova specialna teorija relativnosti ob prvem preizkusu izgubila v korist konkuren~nih teorij, je dokaze preprosto ignoriral, reko~, da so ostale teorije manj verjetne. jektivnost je {e enkrat dvignila glavo in se lotila spodkopavanja najbolj cenjenega principa znanstvenega procesa, ki pravi, da vsaka resnica, podprta z ustreznimi dokazi, naposled le ugleda lu~ dneva.

Parapsihologija nam ponovno daje po{ten nauk. Ugledni raziskovalci s pomo~jo strogo vodenih in nadzorovanih eksperimentov spet in spet uspe{no dokazujejo obstoj ESP. Marsikdo bi sklepal, da se ti dokazi bolj skladajo z obstojem ESP kot katera koli druga razlaga, na primer ta o povr{ni metodologiji ali na~rtni manipulaciji. Izra~unana verjetnost je velika in bi po pri~akovanjih morala pove~ati zaupanje v obstoj ESP, tako trdijo parapsihologi.

Skeptiki pa so prepri~ani, da je prav vsaka druga razlaga dokazov bolj verjetna od obstoja ESP, zato je rezultat izra~una verjetnosti manj kot ena. To pome-

ni, da vsak nov dokaz njihovo zaupanje le {e zmanj{a.

Kon~ni izid se ne bi mogel bolj razlikovati od standardov, na katere prisega znanstveni proces. Nasprotujo~a si tabora iz popolnoma istih grobih podatkov izvle~eta popolnoma razli~ne zaklju~ke, saj si vzroke za nastanek omenjenih podatkov razlagata s pomo~jo radikalno druga~nih modelov. Najbolj verjetna od vseh razlag je, da je izvor rezultatov ESP, pravijo v enem taboru; drugi tabor se s tem preprosto ne strinja.

Dokazi se kopi~ijo, tabora pa ne le, da ne dose‘eta konsenza, ampak sta si vse bolj vsaksebi. In kar je pri tem najhuj{e, prav ni~ ne ka‘e, da bo konsenz kdaj dose‘en, razen ~e se ne bosta obe strani strinjali glede izvora in vzroka podatkov.

Ali podatki, ki so jih parapsihologi zbirali vsa ta leta, dokazujejo obstoj ESP? Objektivnega odgovora ni, to bi moralo biti ‘e vsem jasno. Jasno bi moralo biti tudi, da za to niso krivi parapsihologi. Gre preprosto za odraz dejstva, da nam znanost ne more nuditi tega, kar i{~emo: objektivnega pogleda na stvarnost.

Parapsihologija je bolj kot katera koli druga znanstvena disciplina znanstveni proces prignala do njegovih meja in razkrila njegove hibe. Med drugim je opozorila, da podatki sami po sebi, v nasprotju z zatrjevanjem mnogih znanstvenikov, ne morejo razre{iti tega ali katerega koli drugega vpra{anja.

Obeti niso dobri za parapsihologe, ki ra~unajo, da bodo naposled zbrali dovolj dokazov za prepri~anje najhuj{ih skeptikov. Vse ka‘e, da naprej vodi le ena pot: obe strani bi morale dose~i konsenz glede modelov obravnave rezultatov, dose‘enih v okviru eksperimentov.

Predpogoj za to pa je seveda po{teno sodelovanje pri pripravi testov, katerih rezultati bi bili sprejemljivi za obe strani. Klju~ni nauk matematike znanstvenega sklepanja je pravzaprav zelo preprost: verodostojnost dokazov je vpra{anje zaupanja.

Ra. Pu.

D

Zgodovinski zapisi o starodavnih plovilih so morda klju~ za razumevanje NLP-jev

Lete~i stroji iz davnine N

LP-je najve~krat ozna~ujejo kot plovila iz drugih svetov, ki pripadajo tehnolo{ko visoko razvitim nezemljanom, ali pa jih pripisujejo tajnim voja{kim projektom na Zemlji. Manj znani so v javnosti starodavni pisni viri, v katerih najdemo presenetljive informacije o obstoju najrazli~nej{ih lete~ih predmetov, ki izvirajo iz ~asov {e pred rimsko in gr{ko kulturo.

Raziskovalce neznanih lete~ih predmetov najbolj zaposluje vpra{anje »Od kod prihajajo?« Sodobna letalska tehnologija je v nekaj desetletjih spremenila znanstveno fantastiko v stvarnost.

Napredna letalska in vesoljska znanost nam ponuja mo‘nost, da v najve~jem udobju gledamo televizijo, se pogovarjamo, delamo na ra~unalnik, pojemo kosilo in isto~asno prepotujemo ve~ tiso~ kilometrov. Kljub temu pa svetovno javnost nenehno presene~ajo dogodki, v katerih se sre~ujemo z nekak{no drugo vrsto tehnologije, veliko naprednej{o od tiste, ki jo poznamo danes. Ve~ tehnolo{kih vrst? Morda.

Ob tem se pojavi {e eno vpra{anje.

Je dana{nja letalska tehnologija resni~no zrasla iz znanstvenih veleumov, ki jih ~love{tvo tako poveli~uje, ali pa gredo morda zasluge nekemu drugemu, neznanemu predhodniku?

Indijska civilizacija je najbogatej{a s pisnimi viri, v katerih najdemo osupljive informacije o lete~ih strojih in metodah njihovega upravljanja. Ohranjeni zapisi in skice, ki jih je na stotine, so se skozi tiso~letja prena{ali iz roda v rod in ni dvoma, da jih je ve~ina avtenti~nih. @al jih ve~ina {e ni prevedenih iz sanskrta.

Da bi dobili ~im stvarnej{i vpogled v svet starodavnega letalstva, moramo

Indijska civilizacija je najbogatej{a s pisnimi viri, v katerih najdemo osupljive informacije o lete~ih strojih in metodah njihovega upravljanja. najprej osvetliti nekoliko kasnej{e obdobje, ~as vladavine indijskega kralja A{oke. Bil je za~etnik »Tajne dru‘be devetih neznanih mo‘«, tedanjih vrhunskih znanstvenikov na indijski podcelini, ki so zbrali in sistematizirali literaturo razli~nih starodavnih ved.

STARODAVNA DELA O ANTIGRAVITACIJI A{oka je hranil njihova dela v strogi tajnosti, saj se je bal, da bi v nepravih rokah lahko povzro~ila veliko zla. Kot privr‘enec budizma, ki ga je razglasil za dr‘avno religijo, je zagovarjal na~elo nenasilja in nasprotoval vsakemu konfliktu. Devet neznanih mo‘ je napisalo devet knjig, vsak od njih po eno. Knjiga

»Skrivnosti gravitacije« je zgodovinarjem dobro znana, ~eprav je do sedaj {e niso videli. To delo, ki v glavnem govori o manipulaciji z gravitacijo, naj bi le‘alo v neki tajni knji‘nici v Indiji, Tibetu ali celo v Severni Ameriki.

A{okova skrb za stare indijske znanosti ka‘e, da bi bila njihova uporaba mo‘na tudi v sedanjosti. Lahko si mislimo, kak{na bi bila usoda sveta, ~e bi pred drugo svetovno vojno nacistom uspelo najti te knjige in jih uporabiti. A{oka se je dobro zavedal uni~ujo~ih posledic vojne, v kateri bi bila uporabljena lete~a plovila in skrivnostna jedrska oro‘ja. Po podatkih iz Ramajane je uporaba tovrstnih oro‘ij ‘e zaklju~ila eno poglavje ~love{ke civilizacije.

Nadvse zanimivo je, da so Kitajci pri svojih vdorih v Tibet na{li stare sanskrtske zapise, ki so jih poslali na univerzo v Chandigarh, da jih tam strokovno prevedejo. Dr. Ruth Reyna s te indijske univerze pravi, da ta besedila vsebujejo podrobna navodila za gradnjo medzvezdnih plovil. Njihov na~in letenja oziroma pogonska sila temelji na antigravitacijskem na~elu, analognemu jogijski sposobnosti levitacije »laghima«. Starodavna plovila, ki jih ti zapisi imenujejo »as-

Te podobe so na{li v 3000 let starem Templju novega kraljestva v Egiptu. Upodobljena vozila mo~no spominjajo na helikopter, podmornico, jadralno letalo in cepelin.

- oktober 04 -

Misteriji 21

L ETE~I

STROJI IZ DAVNINE

tre«, so lahko potovala na poljuben planet. Omenjene so {e druge vrste skrivnostnih sil, kot sta »antima« (nevidnost) in »garima« (velika te‘a). Indijski znanstveniki tega niso vzeli resno, dokler niso Kitajci uradno objavili, da so prevedene informacije uspe{no uporabili v svojem vesoljskem programu.

Indijski ep Ramajana vsebuje ob{irne in podrobne podatke o vesoljskih potovanjih z vimanami in astrami ter hudih bitkah, ki so se neko~ bojevale na Luni.

Da bi razumeli to prastaro tehnologijo, se moramo vrniti v daljno preteklost. Veliki in visoko razviti imperij kralja Rame naj bi obsegal severno Indijo in Pakistan.

Ostanke njegovih velikih mest najdemo v odmaknjenih pu{~avskih krajih severne Indije in Pakistana.

Takratni prebivalci naj bi po vedskih zapisih uporabljali kro‘na lete~a plovila z dvojno palubo in linami, pokrivale

pa so jih nekak{ne kupole. Letela naj bi s hitrostjo vetra in pri letenju ustvarjala melodi~en zvok. Navedene so vsaj {tiri vrste plovil, ki so se razlikovala po obli-

22 - oktober 04 -

Za pogon viman so uporabljali rumenkastobelo teko~ino, ki spominja na bencin, ali pa ‘ivosrebrno snov. ki, od oblike lete~ega kro‘nika do cilindri~ne ali cigaraste oblike.

Starodavni indijski graditelji viman so napisali podrobne in ob{irne letalske priro~nike. Starodavni tekst Samara Sutradhara je znanstvena razprava, ki obravnava vse mo‘ne vidike letenja z vimano. Na 230-ih straneh obravnava elemente konstrukcije, vzletanje, letenje na dolge razdalje, normalno in zasilno pristajanje in celo mo‘na tr~enja s pti~i.

Leta 1875 so v nekem indijskem templju na{li Vaimanika [astro iz 4. stoletja pred na{im {tetjem; napisal jo je modrec Bharadvad‘a, ki se je v svojem delu skliceval na {e veliko starej{e informacije.

Tekst opisuje upravljanje z vimano: krmarjenje, dolga potovanja, ravnanje ob nevihtah in udarcih strele. Opisuje tudi uporabo drugih vrst energij, na primer solarne, s katero je mogo~e zamenjati primarno antigravitacijsko energijo.

Vaimanika [astra, ki je prevedena v angle{~ino, je opremljena z diagrami in opisi treh vrst lete~ih plovil, vklju~no z izpopolnjeno opremo, ki se ne more zatakniti, zlomiti ali zgoreti. Omenja tudi enaintrideset glavnih delov plovila in {estnajst vrst sestavnih materialov s sposobnostjo svetlobne in toplotne absorpcije. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je vimane poganjala nekak{na antigravitacijska sila. Na~in vzletanja je bil vertikalen, lebdenje pa je bilo mo‘no na poljubni vi{ini, kot to lahko izvedejo le sodobni helikopterji.

Bharadvad‘a navaja sedemdeset avtoritet in deset strokovnjakov iz starodavne aeronavti~ne znanosti, vendar so izvirni dokumenti izgubljeni. Vimane so vzdr‘evali v nekak{nih hangarjih, ki so jim rekli vimana-grihe. Za njihov pogon

so uporabljali rumenkastobelo teko~ino ali pa ‘ivosrebrno snov. Pisci so imeli pri tem poglavju o~itno te‘ave, saj so kasnej{i opisovalci viman najverjetneje napisali povzetke iz zgodnej{ih tekstov, pri tem pa so naleteli na te‘ave v razumevanju pogonskih sredstev.

Rumenkastobela teko~ina spominja na vrsto bencina. Ni izklju~eno, da so obstajale tudi vimane, katerih pogonski sistem je temeljil na izgorevanju ali celo na reakcijskem principu. Spomnimo se, da so ravno nacisti prvi razvili uporaben reaktivni motor za rakete tipa V-8.

Pozornost vzbuja dejstvo, da sta bila Hitler in Himmler izredno zavzeta za starodavno Indijo in Tibet. V zgodnjih tridesetih letih so imeli nacisti vsako leto od-

prave, v katerih so sku{ali zbrati ~imve~ zaupnih starodavnih znanstvenih informacij.

V Mahabharati (Drona parvi) in Ramajani najdemo opis vimane: »S svojo sferi~no obliko je lahko letela z veliko hitrostjo, pri ~emer jo je z energijo oskrbovalo ‘ivo srebro. Visoka manevrska sposobnost je omogo~ala hitre premike navzdol, navzgor, pa tudi naprej in nazaj.« Po na~inu gibanja je bila ta vrsta podobna dana{njim »lete~im kro‘nikom«. Spis Samar govori o vimanah kot

LETE~ I o dobro sestavljenih in gladkih kovinskih strojih, z ‘ivosrebrnim energijskim virom in izpuhom, iz katerega sikajo plameni. V tekstu Samara-angana-sutradhara je konstrukcijski opis plovila.

Mo‘no je, da je bilo ‘ivo srebro povezano s pogonom ali s sistemom za vodenje. Sovjetski znanstveniki so v Turkmenistanskih jamah in v pu{~avi Gobi odkrili starodavne in{trumente za vesoljska plovila. Naprave imajo hemisferno obliko, narejeno iz stekla ali porcelana, ki se zaklju~uje v obliki sto‘ca, v notranjosti pa je kapljica ‘ivega srebra.

Iz tega lahko predvidevamo, da so starodavni prebivalci Indije na ta na~in potovali po vsej Aziji in celo drugod. Nekateri omenjajo celo Atlantido in Ju‘no Ameriko.

V d‘ainisti~nem zapisu iz osmega stoletja na{ega {tetja, ki je povzetek veliko starej{ega besedila, pi{e: »Lete~i voz Pu{paka prena{a veliko ljudi v glavno mesto Ajodhja.« Starodavna lete~a plovila se delijo v dve glavni kategoriji: plovila ~love{kega izvora, ki so podobna dana{njim letalom in delujejo na principu kril, ter plovila, ki letijo na skrivnosten na~in in na~eloma niso ~love{kega izvora. Opisi plovil iz prve kategorije so ve~inoma iz srednjega veka in so napisani v posvetnem sanskrtu. Ti obravnavajo arhitekturo, mehaniko, voja{ke stroje in druge mehani~ne izume. Opise iz druge kategorije najdemo v indijskih klasikih, kot so Rig Veda, Mahabharata, Ramajana in Purane. Vaimanika [astra naj bi po nekaterih podatkih ponovno nastala v devetnajstem ali dvajsetem stoletju po nareku nekega modreca v transu iz ohranjenega aka{nega spomina o izvornem starodavnem delu. Vsebuje zapleten in iz~rpen opis viman obeh kategorij.

V sanskrtu se stroj imenuje jantra.

Obstaja veliko vrst janter, na primer taila-jantra ali kolo, ki ga vle~e vol po kro‘ni poti in pri tem melje semena za proizvodnjo olja. Drug primer so voja{ki stroji, opisani v Kautiljini Artha{astri iz tretjega stoletja pred na{im {tetjem: sarva-

STROJI IZ DAVNINE

Pu{paka vimana iz Ramajane.

to-bhadra ali rotirajo~e kolo za metanje kamenja, sara-jantra ali stroj za metanje pu{~ic, udghatima ali stroj z ‘eleznimi palicami za uni~evanje obzidij in tako naprej.

ATMOSFERSKA ORO@JA Vse te naprave so nam povsem razumljive, toda opisana je {e ena vrsta strojev, ki se zdijo z racionalnega vidika manj verjetni. Raghavan omenja napravo, ki lahko ustvari atmosfersko razburkanost ter uni~i moralno pripravljenost sovra‘nika. To oro‘je omenja tudi Flavij Filostrat, rimski pisec iz tretjega stoletja na{ega {tetja, ki opisuje indijske modrece kot »svete modrece, ki se ne borijo z napadalcem, temve~ ga od‘enejo z nebe{ko artilerijo strel in gromov«. Filostrat pravi, da je bila ta vrsta ognjenega ali zra~nega oro‘ja uporabljena za obrambo pred egip~ansko invazijo, kar potrjuje tudi pismo Aleksandra Veli-

kega, v katerem omenja u~itelju Aristotelu, da je tudi sam naletel na podobna oro‘ja.

Indijska srednjeve{ka literatura je dokaj bogata z raznovrstnimi informacijami o lete~ih plovilih. V delu Harsa~arita lahko preberemo zgodbo o Javani, ki je izdelal lete~i stroj, da je z njim ugrabil kralja. Podobna zgodba je tudi v delu Avanti-sundar iz sedmega stoletja pred na{im {tetjem, v katerem arhitekt Mandhata ob~asno uporablja lete~i stroj. V devetem ali desetem stoletju je Buddhasvamin napisal verzijo dela Brihad-katha, obse‘no zbirko podatkov o lete~ih plovilih, ki jih ve~krat pripisuje Javanam, barbarskim nezemljanom.

Tema o starodavnih plovilih in oro‘jih z vidika sodobne znanosti si vsekakor zaslu‘i posebno pozornost. Morda je zgodovina tista, ki bo ~love{tvu pomagala najti korenine na{e tehnolo{ko napredne civilizacije.

Uro{ Kra{ovec

D

- oktober 04 -

Misteriji 23

Raziskovanje botani~ne pestrosti v enem najbolj ogro‘enih ekosistemov v Keniji

Redke kenijske rastline B

iolo{ka pestrost v hribih Taitaje izjemna celo po afri{kih merilih. V hribih, ki so del pogorja Eastern Arc, so se v zadnjih 100 milijonih let razvili gozdovi, ki so radikalno spremenili ni‘insko rastje.

Znanstveniki so dokumentirali ‘e veliko {tevilo endemi~nih vrst v izoliranih gozdovih tega pogorja, toda hribovje Taita je bilo doslej dele‘no le majhne pozornosti. Vsekakor nezaslu‘eno, saj so ta strma pobo~ja prehod med rastjem su{nih ravninskih predelov in gozdno vegetacijo na gorskih grebenih.

Neraziskana flora teh gozdov je po besedah strokovnjakov eden najbolj ogro‘enih ekosistemov; velika gro‘nja zanj so lokalni kmetovalci in oglarji.

Doktorji Geoffrey Mwachala, Geoffrey Mungai in Beatrice Khayota (vsi iz Kenijskega narodnega muzeja) letos ‘e {esti~ vodijo prostovoljce Earthwatcha v hribovje Taita; tam zbirajo in identificirajo razli~ne rastline, z zbranimi podatki pa pomagajo naravovarstvenikom in lokalnim posestnikom do bolj preudarnih odlo~itev.

Mwachala, ki je sam doma od tod, je s sodelavci nabiral vzorce in izku{nje v Keniji, Kamerunu, Ugandi, Tanzaniji, [vici in Zdru‘enih dr‘avah Amerike.

Udele‘enci odprave se boste z vodniki in vso ustrezno opremo povzpeli na hribe Taita, ki so po de‘evnem obdobju pravo kraljestvo cvetja. Morda vas ~akajo odkritja, podobna Darwinovim na Galapagosu ali Wallaceovim v Amazoniji …

Ne rednih pohodih po dolo~enih obmo~jih gozDr. Mwachala (v ospredju) vodi skupino v kenijsko hribovje Taita, dov se boste nau~ili odkrikjer bodo raziskovali osupljivo botani~no pestrost tega predela. vati, zbirati in identificirati rastline ter s pre{anjem ohraniti vzor- jateljsko razpolo‘eno lokalno ljudstvo ce. Doslej so v tem projektu ‘e odkrili Wataita se ukvarja z zeli{~arstvom in vrste iz rodov Hibiscus in Caralluma, ki zanje so ti gozdovi sveti. jih znanost doslej ni poznala, kar ka‘e, TERENSKI POGOJI kako pomembno je to delo. To~no ozna~eni in shranjeni vzorci bodo poslani v Stanovali boste v misijonski {oli z lobotani~ni oddelek Narodnega muzeja v ~enimi prostori za mo{ke in ‘enske. KuNairobiju. har bo pripravljal preproste zajtrke, koBele‘ili boste tudi podatke o razpo- sila za na pot in tradicionalne ve~erje z reditvi rastlin ter dokumentirali more- ugalijem (jed iz koruzne moke), ri‘em bitne {kodljive na~ine izrabe zemlji{~a. ali testeninami z mesom in lokalno zelePe{a~enje bo naporno, saj so poti strme, njavo. Konec tedna se lahko udele‘ite okolje pa vro~e, vendar bo popla~ano z izleta v Tsavo ali na morsko obalo. odkriteljskim vznemirjenjem in novo TERMINI 2004: pridobljenim botani~nim znanjem. Pri- Ekipa III: 21.11. - 6.12.

D

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele`ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra`evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru`ite: ^lani Earthwatcha so med drugim na{li novo vrsto dorstenije.

24 - oktober 04 -

Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

INFORMIRANI KOZARCI

VR^ ZA DOBRO VODO

Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je primernej{a za vsa ‘iva bitja. Genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

4.300 SIT

4.300 SIT

3.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

MINIHYDRONIC Minihydronic za pipo (z notranjim ali zunanjim navojem) montiramo na pipo; izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

Minihydronic za tu{ izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

Privijemo ga na ro~ico za tu{.

49.000 SIT

JEDILNI SERVIS Ju{ni, plitvi in desertni kro‘niki zmanj{ajo genotoksi~nost do 40%.

5.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.500 SIT

Med {tiriin{estdesetimi sporo~ili izvle~emo eno in z nje preberemo duhovno sporo~ilo, ki nas spremlja ves dan. Angelska sporo~ila v obliki kart niso za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

3.200 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

- oktober 04 -

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

HYDRONIC 1H/F ZA HI[O

RADIESTEZIJSKI KOMPLET

Minihydronic za hi{o ima dve funkciji: • izbolj{a vso vodovodno vodo v hi{i in do 70-odstotno zmanj{a njeno {kodljivo delovanje. Skozi hydronic za hi{o o‘ivljena voda izlo~a tudi do 70 odstotkov manj vodnega kamna in tako varuje in{talacije in gospodinjske stroje. O‘ivljena voda pove~a ‘ivljenjske sposobnosti, tudi rastlin in ‘ivali. Pospe{uje izlo~anje klora. Primeren je tudi za rastlinjake in farme.

• filtrira do 80 mikronov velike delce (mivka, pesek, glina, kovinski ostru‘ki …) in jih izpira.

Hydronic za hi{o vgradimo takoj za vodomerom.

Cena: Dopu{~a pretok do petih kubikov na uro.

168.000 SIT Hydronic za hi{o ne zmanj{uje pretoka vode.

Plastificirana rozeta in nihalo sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

ENERGIJSKI OJA^EVALNIK SOLNA LU^ Energijski oja~evalnik je titanova cev~ica, napolnjena z rastlinskimi izvle~ki, ki zmanj{ujejo vplive razli~nih sevanj.

Oja~evalnik nosimo obe{en okoli vratu na nekovinski vrvici.

Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 9.900 SIT b) 4 - 5 kg 12.100 SIT

NARO^ILNICA

ARA zalo`ba

23.500 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

2005

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 10% Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov) ({t. ~lanske izkaznice KZ) {t.

Naslov

kos.

(priimek in ime)

(ulica in hi{na {t.)

(tel.)

(po{tna {t. in ime kraja) datum _____________________ podpis _________________________________ Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Cene veljajo do izida naslednje revije.

Izpolnjeno naro~ilnico (lahko jo kopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o.,

26 - oktober 04 -

Cigaletova 5, 1000 Ljubljana

Nihalo navadno (medeninasto) .................................................... 2.100 Nihalo navadno (ponikljano) .............................................................. 2.600 Nihalo Karnak malo (ponikljano) .......................................... 2.800 Nihalo Karnak srednje (medeninasto) ................................ 3.300 Nihalo Izis malo (ponikljano) ........................................................... 2.800 Nihalo Izis srednje (ponikljano) ................................................... 3.800 Nihalo Izis srednje (medeninasto) ........................................... 3.300 Nihalo Izis 6 (ponikljano) ......................................................................... 4.600 Nihalo Izis 6 (medeninasto) .................................................................. 4.100 Bajalica (medeninasta) ..................................................................................... 4.900 Bajalica (ponikljana) ............................................................................................ 5.500 Biotenzor (ponikljan) ....................................................................................... 4.500 Biotenzor (medeninast) ................................................................................ 4.300

SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT

INFORMIRANI LON^EK BAKRENE ZAPESTNICE Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.600 SIT

NORAD

Za{~itna kodirana plo{~ica Norad do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga ustvarja sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj.

Za{~itna plo{~ica vodo v telesu, te je v povpre~ju kar 75 odstotkov te‘e, vzpodbudi, da se vrne v »zdravo« strukturo, v obliko, kakr{no ima voda v telesu, preden jo dose‘ejo sevanja mobilnega telefona.

Norad je samolepilna kodirana bakrena plo{~ica (Ø 16 mm), ki jo prilepimo na hrbtno stran telefona.

3.500 SIT

NORAD PLUS Norad plus do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga povzro~a sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj, hkrati pa telo oskrbi z dovolj bakra, podobno kot bakrena zapestnica, ki jo mnogi uporabljajo za zmanj{anje artriti~nih, revmati~nih in drugih bole~in. Norad plus je narejen iz povsem ~istega (elektrolitskega) bakra.

Norad plus je informirana samolepilna bakrena plo{~ica, ki jo nalepimo na zadnjo stran zapestne ure (za manj{e ure je Ø 24 mm, za ve~je Ø 28 mm).

3.500 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene in pozla~ene. a) bakrena 3.700 SIT c) posrebrena 6.700 SIT d) pozla~ene 9.600 SIT

BIOGUARD Samolepilno kodirano feritno magnetno plo{~ico prilepimo na steklo, da celotna steklena povr{ina s svojo vibracijo omogo~a, da skoznjo prihaja ve~ vitalne energije: tako vitalne energije, ki je del son~ne svetlobe, kot tudi kozmi~ne prane. Primerno za stanovanja, delovne prostore in avtomobile. Naprodaj v okrogli (srebrna) in pravokotni (~rna) obliki.

3.500 SIT

ATLANTIDSKI KRI@ Atlantidski kri‘ je skrbno narejen iz srebra, o~i{~en vseh negativnih energij in napolnjen s kodami, ki ugodno vplivajo na ~loveka. Njegovo delovanje je {e mo~nej{e kot delovanje atlantidskega prstana in plo{~ice ter ima prav tako vgravirano vija~nico, ki energijsko dodatno ugodno deluje na ‘ive organizme.

14.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 24 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

- oktober 04 -

Misteriji 27

Nekateri raziskovalci menijo, da so se Jezusovi potomci ustalili v Franciji

Sveta Jezusova kri @

e pred ~asom smo v Misterijih ob{irno pisali o skrivnostih vasice Rennes-le-Chateau v francoskih Pirenejih. Zgodbo je pred {tirimi desetletji razplamtel scenarist angle{ke televizije BBC Henry Lincoln, ki je skupaj s sodelavcema Michaelom Baigentom in Richardom Leighom posnel kar nekaj dokumentarnih filmov za ‘e omenjeno televizijo, pa tudi nekaj knjig je pri{lo izpod peresa tega raziskovalca. V zadnjem ~asu se zadeva, ki je kar nekako od{la v pozabo, spet pogreva, za kar je v veliki meri kriva kriminalka Da Vincijeva {ifra izpod peresa Dana Browna, ki se sklicuje na knjigo Sveta kri in sveti gral ‘e omenjenih avtorjev.

Prav Henry Lincoln je v svojih knjigah postavil tezo, ki so jo takoj pogra-

Scenarist BBC-ja Henry Lincoln je prepri~an, da je bila Marija Magdalena Jezusova ‘ena, s katero je imel tudi otroke. bili (in praviloma tudi zlorabili) vsi poznej{i pisci. Srednjeve{ki zapis besede Sangraal naj ne bi pomenil San Graal (sveti gral), temve~ Sang raal, oziroma Sang real – kraljevska kri. In tu se za~enja zgodba, ki dviguje pritisk. Za kaj pravzaprav gre?

NOVI RAJ Camarque je lepa pokrajina, njene prelesti slovijo dale~ naokoli. Pravza-

Vsak jezik zemlje, ki se dvigne iz morja, prebivalci Camarqua takoj posku{ajo kultivirati.

28 - oktober 04 -

prav je to nekak{na terra nova – nova zemlja, saj se je v prete‘nem delu dvignila iz morja v zadnjem tiso~letju. Reka Rona, ki se tu izliva v morje, prina{a s seboj milijone ton naplavin in te se odlagajo, ko se sladke vode umirijo v objemu slanih valov. Kopnina se podalj{uje v morje; kjer je bila {e nedavno morska plitvina, je danes slano mo~virje, v bodo~nosti pust pa{nik, pa travnik in nazadnje, ~e ho~ete, njiva. Narava dela po~asi in vztrajno. Prav zaradi te novo nastale, le deloma kultivirane divjine, gre sloves de‘ele {irom sveta. Prav na ju‘nem koncu te deloma mo~virne planjave stoji mesto Les-Saintes-Maries-de-lamer, nekdanji otok, ki je danes del kopnine. Naselbina je dobila ime po dogodku, ki se je pripetil pred skoraj dvemi tiso~letji, ~e verjamemo legendi, leta 44

S VETA JEZUSOVA

KRI

Utrjena cerkev v kraju Les-Saintes-Maries-de-la-mer, v kateri so spravljeni posmrtni ostanki Marije Salome in Marije Jakobi. V kripti pod oltarjem je kip Sare z morja, ki jo Romi ~astijo po bo‘je. O~itno niso edini, saj v kripti nenehno gori veliko {tevilo sve~.

na{ega {tetja. Ladja brez vesel in jader je nasedla ob obali, brodolomci so se re{ili na suho ter poiskali pomo~ v naselbini, ki se je takrat imenovala Ra. Nekaj jih poznamo celo po imenih. Lazar, Maksim, Sidonij, Marta in tri Marije, ki pa niso »Mari~ke« kar tako, temve~ so nekaj posebnega.

Te tri Marije, ki so bile po legendi kmalu po kri‘anju v vsesplo{nem preganjanju kristjanov po Judeji prijete in vkrcane na ladjo brez vesel in jader, so bile Marija Salome, mati apostolov Jako-

Srednjeve{ki zapis besede Sangraal naj ne bi pomenil San Graal (sveti gral), temve~ Sang raal, oziroma Sang real – kraljevska (Jezusova) kri.

ba starej{ega in Janeza, Marija Jakobi, mati apostola Jakoba mlaj{ega, ki je bil Jezusov bratranec, saj je bila Marija, Jezusova mati, njena sestra, in pa Marija Magdalena, ki ima v celi zgodbi prav posebno mesto. Lincoln je namre~ prepri~an, da je bila prav ona Jezusova ‘ena, s katero je imel tudi otroke. Vatikan sicer zadeve uradno ne komentira, a prav molk je lahko zgovoren.

IZGUBLJENA MARIJA In v Les Saintes-Maries-de-la-mer je kar precej zamol~anega ali pa na pol povedanega. Predvsem je skoraj zamol~ana Marija Magdalena, ki naj bi po izro~ilu od{la v Provanso oznanjat Jezusovo besedo, zato tudi ni znan njen grob.

Leta 1448 (nekateri navajajo letnico 1439) so v kripti cerkve namre~ na{li dve okostji, ki so ju pripisali Mariji Salome in Mariji Jakobi. O Mariji Magdaleni pa ni~. Leta 1521 se je v legendo prvi~ vtihotapila tudi Sara, su‘nja ~rne polti, ki naj

bi pripotovala skupaj z Marijami in, vsaj v prvih dneh, zanje bera~ila, da so lahko pre‘iveli. Prav zanimivo je, da je izkopavanja naro~il kralj Rene d’Anjou, ki se v mnogih raziskavah omenja kot eden od Velikih mojstrov Gralove dru‘ine. Prav njegova prisotnost na slovesnosti ob preselitvi okostij v novo grobnico je razplamtela kult ~a{~enja Marij na tem kraju. In tudi Sare, ki jo {e posebej spo{tujejo Romi. Njihovo vsakoletno romanje 24. in 25. maja ter z njim povezana slavja so postali ‘e legendarni.

O Mariji Magdaleni pa ni~. Bolje re~eno, skoraj ni~. Skop podatek, da je od{la oznanjat evangelij po Provansi in »… potem vse tiho je bilo!« Je vzrok v tem, da je bila gre{nica, iz katere je Jezus »izgnal sedem hudih duhov«? Pa je vendar ni zaradi tega zapostavljal, saj v evangelijih lahko preberemo, da je bila med ‘enami, ki so spremljale njega in njegove u~ence ter jim »stregle s svojim premo‘enjem«, karkoli si ‘e pa~ kdo predstavlja pod

- oktober 04 -

Misteriji 29

SVETA JEZUSOVA

KRI

Cerkev sv. Marije Magdalene v Rennes-le-Chateauju.

Kogar zanima cela zgodba o prekletem zakladu, sveti krvi in {e ~em, naj pogleda v knjigo Sangraal, ki je ravnokar iz{la. Naro~ite jo lahko po telefonu 041-289-631 ali na e-mail ivanmohoric@volja.net

30 - oktober 04 -

»premo‘enje«. ^e k temu pri{tejemo {e dejstvo, da so apostoli nanjo ljubosumni, ker jo »u~enik poljublja na usta«, potem za~enjamo verjeti Lincolnu, ki trdi, da je bila Marija Magdalena Jezusova ‘ena in mati njegovih otrok. Je to vzrok, da so jo potihoma izrinili iz zgodovine in da se nih~e ne hvali z njenimi posmrtnimi ostanki, kar je v Rimskokatoli{ki cerkvi tako priljubljena navada?

Kje je torej Marija Magdalena oziroma njen grob? Ali lahko verjamemo ugibanjem, da jo je pot vodila v bli‘nji Languedoc, kjer je tudi pokopana na skrivnem kraju? Morda celo skupaj z »zakladom« – dokumenti, ki potrjujejo njeno povezanost z Jezusom in njegovo o~etovstvo? ^udni namigi Berengerja Saunierja in nenehno omenjanje njenega imena bi ‘e lahko vodili v to razmi{ljanje.

Pa {e na eno stvar lahko postanemo pozorni. Nagrobnik Marije d’Ables, ki ga je Sauniere uni~il, ima v predzadnji vrstici prav nemarno »kamnose{ko napako«. Napis bi se moral glasiti REQIESCAT IN PACE, kar po na{e pomeni PO^IVAJ V MIRU. Pa ne. Prav zlobno je kamnosek narobe razdelil besede, tako, da lahko pre~itamo: REQUIES CATIN

Nagrobnik z dokaj ~udnim napisom. Je kamnosek oziroma naro~nik namenoma izpisal besedo vla~uga, da bi s tem opozoril na neko davno, skrbno ~uvano skrivnost?

PACE, kar bi lahko prevedli kot PO^ITEK-VLA^UGA-MIR, ~e vzamemo srednjo besedo v franco{~ini. To pa je nedvomno dovolj dober namig, malo surov sicer, saj v evangelijih lahko beremo, da je bila Magdalena spreobrnjena gre{nica. Prav zgled Antona Pu{~avnika naj bi jo spravil na pravo pot. Pa smo spet skupaj!

Bi torej zdr‘ala hipoteza, da se je Jezusova rodbina ustalila nekje na obmo~ju Rennes-le-Chateauja, kjer je vsaj eden od njegovih otrok svojo kri pome{al z Merovingi in nadaljeval Davidov rod? Kdo bi to lahko bil? Nekateri namigujejo na Saro, kar je po svoje razumljivo, saj pri @idih krvna linija te~e naprej po ‘enski veji in kristjani so se v za~etku verjetno dr‘ali tega prava. Druga mo‘nost je seveda Maximus (Veliki), ki je moral biti nekaj posebnega, da je bil omenjen z imenom.

Kakor koli ‘e, veliko je mo‘nosti, da se je »sveta kri« ohranila v neki rodbini in da je bila »posoda s Kristusovo krvjo« pravzaprav Magdalena sama.

Ivan Mohori~

D

Vse religije priznavajo sposobnost ~love{kega bitja, da pre‘ivi fizi~no smrt

Onstranstvo V

{e ni zaklju~en, se du{a vrne v fizi~no se religije so nastale kot bolje V starih egip~anskih ali slab{e strukturirani izrazi telo in nadaljuje s postopki samoo~i{vere v onstranstvo. Vse po vrs- besedilih pi{e: »Ko ~lovek ~enja. Ko prese‘e vmesni trenutek smrti ti priznavajo sposobnost dela ~love{(»bardo« ali dvojno telo), du{a zapusti pre‘ivi svojo smrt, so ob telo in vstopi v prazen prostor, kjer zakega bitja, da pre‘ivi fizi~no smrt, le da ima pre‘ivetje v razli~nih verovanjih sli{i oglu{ujo~ tru{~; za~uti zmedenost, njem na kupu zbrana razli~ne pomene. Ve~ina religij predker je v dveh telesih in ne ve, ali je ‘iva postavlja nek »drug svet«, ki je za ne- njegova dejanja; na kocki ali mrtva. Ustavi se v bli‘ini krajev, ki katere celo »de‘ela, iz katere ni vrnitje nesmrtnost.« jih najbolje pozna, odkrije, da ima svetve«. Potreba po Bogu in onstranskem lo telo, ki ne pozna bolezni, sre~a se z se, kot vse predracionalne potrebe, 810 a) – »Bitju lu~i so sojena nebesa« (Be- drugimi podobnimi bitji in se zamisli izra‘a prek simbolov. sedilo o piramidah, 474a). nad lastnim ‘ivljenjem, ki ga vidi pred Stari Egip~ani so verjeli, da je ~lovek Vodilna misel Tibetanske knjige smr- seboj kot v ogledalu. V onstranstvu vsaknarejen iz treh elementov: fizi~nega tele- ti, predzgodovinskega nauka, ki je bil do ‘ivi v »svojem« svetu, oblikovanem sa, eteri~nega telesa in du{e. Ko fizi~no zapisan v osmem stoletju na{ega {tetja, glede na njegove navade, prepri~anja in telo odmre, ostane du{a v njegovi bli‘ini je potreba po osvoboditvi od materije, ‘elje. Vse dogajanje v zvezi z njegovo (od tu raz{irjena praksa mumifikacije) ki je pogoj za sre~anje z lu~jo (Thodol). psiho odslej poteka v sozvo~ju z njegoviin se upre demonom (projekciji lastnih ^e proces osvobajanja v trenutku smrti mi intimnimi ‘eljami. negativnih misli?). Du{a zmaga, ~e uporabi predpiS TELESNIMI sana magi~na besedila, ki LUPINAMI jih mora seveda poznati ob DO NIRVANE prehodu. Ko se tema~no V budizmu se du{a (ruobdobje bojev v {tevilnih pa) po fizi~ni smrti ne sre~a reinkarnacijah kon~a s poz »absolutnim na~elom« ali zitivnim izidom za du{o, je nirvano, temve~ mora pred ta pripravljena, da vstopi v tem skozi niz reinkarnacij svet lu~i. [e prej pa mora v ciklu rojstev in smrti v raz»stopiti na tehtnico pravi~li~nih telesnih »lupinah«, nosti in resnice« v navzo~da pospe{i postopno osvonosti tribunala iz dvain{tibajanje od materije oziroridesetih bo‘anstev, ki mu ma ute~e pred ve~nim vrana~eluje sam Oziris. Le »lah~anjem ali reinkarniranjem. ka« du{a lahko v dru‘bi To traja tako dolgo, dokler Ozirisa in njenih najdra‘~lovek ne dose‘e popolne jih vstopi v svet lu~i. V staozave{~enosti (karma) in rih egip~anskih besedilih ne premaga lastne telespi{e: »Ko ~lovek pre‘ivi svonosti. Na omenjenem naujo smrt, so ob njem na kuku je veliko kasneje temeljipu zbrana njegova dejanja. la tudi teozofija H. P. S. Na kocki je nesmrtnost« Blavatske (1831-1891) in H. (Merikara) – »@ivi ‘ivljenje, S. Olcotta (1852-1907): ko saj s smrtjo v resnici ne umre{« (Besedilo o piramidah, Le »lahka« du{a lahko v dru‘bi Ozirisa in njenih najdra‘jih vstopi v svet lu~i. po ve~ zemeljskih ciklih

- oktober 04 -

Misteriji 31

ONSTRANSTVO

Nebe{ki tempelj v Pekingu.

nesmrtna triada »atma-budhi-manas« dose‘e sedma nebesa, jo tam do~aka »stanje po~itka v vsevednosti« ali nirvana.

V zoroastrovstvu, religiji starih Perzijcev, dobri bog Ahura Mazda kon~no premaga zlo, v bitki pa sodelujejo tudi ljudje, ki jih na koncu ~asa ~aka nagrada: nesmrtnost, ki jo bodo pre‘ivljali v vrtovih naslade.

Kelti so na smrt gledali kot na potovanje v ~udovite de‘ele (morda otok, opisan v »Buanovem potovanju«), v katere so vstopali skozi jame. Tam so namre~ potekala ve~na praznovanja. Tak{no je bilo izro~ilo druidov, modrecev duhovni{ke kaste, ki so bili varuhi tiso~letnega tajnega nauka.

Stari Grki in Rimljani so potrebo po o~i{~enju uresni~evali prek misterijskih in orfijskih obredov; o selitvi du{ govorita Pitagora in Platon v Republiki, X,614.

Onstranstvo (Had, tartar, infernus, elizijske poljane) so si predstavljali kot kraj, v katerem prebivajo blede~e sence. O tem zelo jasno govorita Homer, ~igar Odi-

32 - oktober 04 -

sej v XI. spevu Odiseje spra{uje vidca Tejreziasa, in Vergil, ~igar Enej v VI. spevu Eneide sre~a v Hadu svojega o~eta Anhiza.

V rimski mitologiji le‘i ta kraj pod Avernskim jezerom. Sestavljajo ga preddverje s temnim gozdom, duhovi, drevesom sanj in po{astmi, predpekel s poljanami joka in poljano junakov, pekel s Plutonovim dvorom in Tartarjem, mestom zlo~incev, ter Elizijskimi poljanami, bivali{~em pravi~nih ljudi in umetnikov. Za gr{ko-rimsko verovanje je nedvomno zna~ilno stati~no videnje posmrtnega ‘ivljenja, ki je popolnoma odvisno od ~lovekovih dejanj v tostranstvu in ne pozna spoznavnega in ~ustvenega dinamizma. Odsotna je tudi predstava o osebnem bogu ali absolutnem trenutku sre~anja in sinteze, v katerem se uresni~ujejo najgloblja ~lovekova stremljenja.

jel ga je sveti spremljevalec … Vidi ga, kako u‘iva v novi svetlobi … neposrednega spoznavanja, rad ga seznanja s skrivnostmi narave … Sedaj sta v najveli~astnej{em delu … imata prost dostop do svobodnih in neskon~nih ve~nih prostorov; vse jima je jasno … Me sre~ne du{e, ki nam je bila usojena ve~nost« (25,1-2; 26,7) Tudi pri predkolumbovskih prebivalcih Ju‘ne in Srednje Amerike, Aztekih in Majih, ter pri starih severnoameri{kih kulturah je bila mo~no zakoreninjena vera v onstranstvo, ki so si ga predstavljali kot izpopolnjeno stanje tuzemskosti, kot kraj, v katerem ne primanjkuje hrane in cvetja in kjer poveljuje Tlaloc, bog de‘ja. Indijanci so si onstranst-

RAZBREMENITEV NAPAK V NEBESIH Zanimivo razli~ico tega videnja, ki je ne gre pripisati le stoicizmu, ampak verjetno tudi orientalskim (kr{~anskim?) kulturnim vplivom, najdemo pri rimskem filozofu in piscu Seneki, ki du{e mladih ljudi po{lje »v nebesa«. V Consolatio ad Polibium beremo: »On zgoraj svobodno pohajkuje in z najve~jim u‘itkom ob~uduje dobrine narave« (9,8), v Consolatio ad Marciam pa: »Na kratko se je ustavil tam zgoraj, da bi se o~istil ter razbremenil napak in razvad, ki se jih je navzel v smrtnem ‘ivljenju. Nato se je dvignil na najvi{jo to~ko neba in tam se prosto premika med bla‘enimi du{ami. Spre-

Tlaloc, vrhovni bog de‘ja pri srednjeameri{kih indijancih, Musée de l’Homme v Parizu.

O NSTRANSTVO vo predstavljali kot neskon~no prerijo, podobno tisti, v kateri so ‘iveli, a v kateri ni primanjkovalo divjadi in kjer so jim dru‘bo delali njihovi predniki.

Podobna verovanja sre~amo tudi v Afriki. Raj ali ehin-iva je kraj sre~e, v katerega se preseli, kdor dose‘e stanje duha (Gana in Zgornja Volta), saj je tuzemsko ‘ivljenje le prehodnega zna~aja (Nigerija).

V taoizmu, filozofski doktrini, ki izvira iz Kitajske, je bila predstava o nesmrtnosti vedno prisotna. Taoisti~ni modrec si je prizadeval postati hsien (nesmrten) v raju, ki je bil {e mo~no vezan na materijo – sre~a in obilo u‘itkov na otoku za nesmrtne‘e, ki ga je varovalo sedem polbogov; tam je bil okrogel vrt z velikim drevesom iz ‘ada z zlatimi vejami in zmaji, ki so ga ~uvali. Kot opisuje Lieh-Tsu v svoji knjigi iz ~etrtega do tretjega stoletja pred na{im {tetjem, se v tem raju spremeni le telo, ne pa tudi du{a.

Konfucijev nauk je nekaj povsem druga~nega.

Hinduizem, ki je nastal ‘e v obdobju 1300 - 1500 pred na{im {tetjem, je {e danes raz{irjen predvsem v Indiji in govori o raju (drugi ravni zavesti), kjer se du{a ponovno zdru‘i s »prerojenim telesom«.

Bivanje v tem raju je pravzaprav zelo podobno zemeljskemu, le da mu je odvzeto trpljenje. Hindujci pripisujejo velik pomen ~a{~enju prednikov (dru‘inski »pitriji« oziroma »kamiji« v japonskem {intoizmu). Prednike obravnavajo kot duhove, ki pridejo ljudem na pomo~, ko jih ti potrebujejo. V tem raju se du{a okrep~a in po~aka na naslednjo reinkarnacijo. Kon~ni cilj je duhovno zdru‘enje s Stvarnikom in izni~enje sebe.

Judje verjamejo, da ~loveka poleg fizi~nega telesa sestavlja {e duh (ruah), ki pre‘ivi po smrti (Iz 26:1; Dan 12:2).

Pravi~ni se po smrti sre~ajo z Jahvejem, gre{niki pa morajo na kraj trpljenja ([eol, Gehena). O tem ‘ivljenju v onstranstvu ni ni~ znanega, razen nekaj be‘nih omemb v Genezi, Psalmih in Visoki pesmi. Le Enohova knjiga omenja {tiri razdelke ali votline-rezervoarje, ki so namenjeni za du{e

po smrti. V prve tri gredo gre{niki, v zadnjo pa pravi~niki. @ivljenje du{ je po prepri~anju Judov precej ‘alostno in degradirano.

BO@JE KRALJESTVO V TOSTRANSTVU V kr{~anstvu je judovska religioznost bolje opredeljena. ^lovek naj bi bil sestavljen iz treh elementov: some, psihe in pnevme (1 Kor 15:33-52). V trenutku smrti odpade fizi~no telo (soma), sledi bo‘ja sodba, nakar duh (pnevma) pristane v bo‘jem kraljestvu (raju) ali v kraljestvu teme in ognja (peklu) (Mt 16:18) oziroma nekje vmes, kjer se mora o~istiti ostankov krivde (vice). Kr{~anstvo je uvedlo tri novosti: bo‘je kraljestvo se za~ne ‘e v tostranstvu in je v ~loveku samem; sre~a ali nesre~a nista vezani na kraj, ampak na na~in, kako ‘ivimo ‘ivljenje; Bog je bitje, ki v sebi povzema vse in izra‘a svojo neskon~no veli~ino tako, da se predstavlja predvsem kot ljubezen

(»Bog je ljubezen. Bog je lu~«: 1 Jn, Apd 26:19-26 in 1 Kor 2:98). Le be‘no se omenja, da v onstranstvu poteka nek evolutivni proces, katerega zadnja stopnja je opisana v evangelijih kot spremenitev Jezusa Kristusa, ki da za nekaj trenutkov trem najbli‘jim u~encem videti svojo slavo v dru‘bi Mojzesa in Elije (Mr. 9:3 in Mt. 17:2): v onstranstvu se vera in upanje umakneta, da naredita prostor bo‘ji ljubezni (Sv. Pavel), ki je temelj ‘ivljenja in presega smrt. Naj nas torej ne ~udi zamaknjen izraz na obrazih apostolov: »Gospod, lepo nam je biti tu …« (Mt 17:4). Sre~anja z Bogom-ljubeznijolu~jo gotovo ne do‘ivijo kot stati~en, temve~ dinami~en dogodek (tudi angeli poznajo ve~ evolucijskih stopenj z razli~nimi hierarhijami; glej Apokalipsa), zato lahko predpostavljamo prisotnost poudarjenega spoznavnega in ~ustvenega dinamizma. Svetni{ka skupnost je ‘e od petega stoletja priznana kot verska resnica. Z izjemo nekaterih teologov (manj{ine), ki ne verjamejo v takoj{nje pre‘i-

Poti v nebesa in pekel – Das neue Jerusalem, delo nem{kega umetnika v Pensilvaniji, lesorez in akvarel, 19. stoletje.

- oktober 04 -

Misteriji 33

O NSTRANSTVO vetje post mortem, ampak le v kon~no ljenju. Koncept Boga, ki je lu~ (v raju), ~ez most Asirat mora ves ~as ohraniti vstajenje po »drugi sodbi«, vsi ostali, se pa je izposojen iz svetopisemske tradi- ravnote‘je, dokler ne dose‘e nasprotnepravi skoraj vsi teologi, poudarjajo tri cije in si ga po malem lastijo vse religioz- ga brega (prerokovo jezero), kjer bo za elemente onstranskosti: »lokalne« razli- ne, pa tudi nereligiozne izku{nje. Sred- ve~no prebivala, saj je to raj. Na sodni ke (pekel-raj-vice), »za~asnost« morebit- njeve{ka, a zaradi tega ni~ manj prepri~- dan bodo dejanja vsakega posamezninega »spanja« in do‘ivljanje dogajanja ljiva, je podoba, ki jo opisuje Martin Lu- ka stehtana na tehtnici nadangela Mihakot »sedanjosti« (vizija, ki daje bla‘e- ter: »(V onstranstvu) se bo ~lovek igral ela. Tiste, ki bodo bele‘ili pozitiven renost). Znana je trditev, da ni »onstranst- z nebom, zemljo in soncem in z ‘ivimi zultat, ~aka stanje neskon~ne sre~e v vo morda ni~ drugega kot deformacija, bitji. In vsa ‘iva bitja bodo ob~utila za- dru‘bi Alaha in njegovih najzvestej{ih prilagoditev, imaginarv svetlem kraju, ki {e ni prenos realnega do‘inajbolj spominja na vevetja, do‘ivetja ne-smrlikanski vrt (Janna), kjer ti«, se pravi »ve~ne sebodo ~uti in zaznave danjosti«. ^e bi si za‘eumrlih potencirani in leli ve~ podrobnosti v zadovoljeni v najpolzvezi s tem, bi iskali zanej{i meri (na banketih man. Teologija je namob vodnih izvirih, kjer re~ sprejela izhodi{~e, jih bodo po~astili in da je Bog povsod in tastregli efebi in device ko tudi njegovi prijatehurije). »Tisti, ki so jim lji (umrli), zato zagousojena nebesa, se bovarja hipotezo, da so do tega dne veselili lenam na{i dragi blizu, tupih stvari: s svojimi nedi v lokalnem smislu, vestami bodo po~ivali saj se zadr‘ujejo v krana visokih posteljah v jih, kjer so ‘iveli svoje prijetni senci in imeli zemeljsko ‘ivljenje, da bodo sadje ter vse, kar bi nam pomagali in nam si bodo za‘eleli in – mir! bili v oporo v te‘avah bo beseda, ki jo bodo (M. Schmaus). Tudi v sli{ali iz ust njihovega Katekizmu za odrasle Rajski vrt, delo flamskega slikarja Jacoba de Backerja iz 16. stoletja, olje na hrastovem usmiljenega Gospoda« beremo, da pekel (samo- lesu, Muzej Groeninge, Bruges.

(XXXVI, 55-58). Ti obeizlo~itev iz bo‘je skupnosti) ni uni~enje, dovoljstvo duha, ljubezen in liri~no ve- ti ne vklju~ujejo homoseksualcev. ki bi trajalo »za vedno« (Katekizem selje in se bodo smejala s teboj, Gospod, Zgornji opis onstranstva je bolj pokatoli{ke cerkve, {t. 1033). Ve~ od tega in ti se bo{ prav tako smejal z njimi«. doben projekciji, ki je prej logi~na ponam eshatologija ne ponuja.

Kar zadeva islamsko religijo, ki ver- sledica mnogoterih frustracij v sedanjojame v predestinacijo (Maktub-tako je sti kot pa realen razmislek o posmrtSREDNJI VEK IN ISLAM zapisano) govori Koran o du{i umirajo~e- nem ‘ivljenju. Sodobni islamski teologi, Kr{~anska srednjeve{ka literatura je ga, ki jo Azrael (angel smrti) zagrabi in zlasti mistiki (sufizem), zato menijo, da zlasti po zaslugi Danteja in njegove Bogre prej za metaforo neposrednega ‘anske komedije izdelala skoraj topovidenja boga.

Vse religije so nastale grafsko videnje onstranskega sveta, ki Iz zapisanega sledi, da je slika onkot bolje ali slab{e pa je najbr‘ preve~ zapleteno in »zemeljstranstva, ki nam jo ponujajo glavne relisko«, da bi jo lahko pri na{em iskanju jegije, precej meglena in dogmati~na. Destrukturirani izrazi mali resno. Zanimive so le tri podrobnoskriptivnih podrobnosti, ki bi nam povere v onstranstvo. sti: omemba temnega gozda, prisotnost magale izdelati neke vrste kartografijo vodnika Vergila in Bog, ki je lu~. Temni onstranstva, ni ravno na pretek. Popolgozd je, kot je znano, metafora za pre- ponese pred Munkarja in Nakirja (pre- nej{o sliko lahko dobimo le, ~e poskusihod, ki jo Dante uporablja {e ve~krat v iskovalna angela, angela groba), katerih mo zgornja spoznanja zdru‘iti z videnadaljevanju (boj s po{astmi, tunel …). naloga je umrlega natan~no izpra{ati. To njem, ki izhaja iz drugih izkustvenih doVergil je bitje lu~i, ki toplo sprejme du{o je tudi prva stroga selekcija. Du{a mora men.

Ra. Pu. in jo spodbuja, da razmisli o svojem ‘iv- nato prestati preizku{njo: ob prehodu

D

34 - oktober 04 -

Miti in legende tongu{kih nomadov o stra{anskih eksplozijah

Sibirska Dolina smrti (2) V

prej{nji {tevilki Misterijev smo objavili poro~ilo o te‘ko dostopnem podro~ju severozahodnega dela sibirske Jakutije, ki ga je pred kakimi 800 leti prizadela strahotna kataklizma, katere znaki so vidni {e danes. Obmo~je, ki mu doma~ini pravijo Dolina smrti, je posejano s kovinskimi predmeti, ki so zakopani globoko v trajno zamrznjenih tleh. Podatke in pri~evanja, ki jih objavljamo, je zbral Valerij Mihajlovi~ Uvarov, vodja oddelka za raziskave NLP-jev, paleologijo in paleotehnologijo na Ruski akademiji za dr‘avno varnost.

Oddaljena preteklost teh krajev se odra‘a tudi v epski poeziji tu ‘ive~ih ljudstev. Neko~ v davni preteklosti so nomadi, ki so se zadr‘evali v sosednjih obmo~jih, opazili, da se je ozra~je na podro~ju, o katerem govorimo, nenadoma stemnilo. Okolico je za~elo pretresati oglu{ujo~e bu~anje. Razdivjal se je orkan, kakr{nemu {e niso bili pri~a. Vetrovi so

Sredi o‘gane ravnice je obsijana od sonca stala visoka navpi~na tvorba, ki jo je bilo mo~ videti z razdalje ve~ dni je‘e na konjskem hrbtu. bi~ali zemljo s silnimi udarci. Nebo so nenehoma parale strele, ki so {vigale z vseh strani. Ko se je kataklizma kon~no umirila in se je tema razblinila, se je pred nomadi pokazal prizor, kakr{nega niso videli niti v najbolj morastih sanjah. Sredi o‘gane ravnice je obsijana od sonca stala visoka navpi~na tvorba, ki jo je bilo mo~ videti z razdalje ve~ dni je‘e na konjskem hrbtu. Tvorba je {e dolgo po-

- oktober 04 -

Misteriji 35

S IBIRSKA D OLINA

Z Zdravjem BREZPLA^NO na po~itnice!

Postanite naro~nik revije Zdravje in se potegujte za privla~ne mese~ne nagrade.

1. nagrada

SEDEMDNEVNE PO^ITNICE ZA DVE OSEBI V TERMAH DOBRNA 2. nagrada

ZBIRKA SEDMIH KNJIG KAKO 3. nagrada

POLLETNA NARO^NINA NA REVIJO MISTERIJI Dodatno pa {e …

BREZPLA^NA KNJI@ICA za vsakega novega naro~nika. Izbirate lahko med: knji‘ico 50 DOMA^IH ZDRAVIL, KI DELUJEJO ali knji‘ico

50 NAJBOLJ[IH DIETNIH NASVETOV Vsak naro~nik prejme tudi kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, s katero uveljavlja vrsto ugodnosti.

Pohitite in si naro~ite Zdravje na dom!

Revija Zdravje je tudi lepo darilo prijateljem.

Telefon: (01) 231 93 60, (051) 307 777 E-po{ta: ara@zalozba-ara.si Naslov: Zdravje, [martinska 10, 1000 Ljubljana Letna naro~nina - samo 7.452 SIT (pla~ila je mo`no v dveh obrokih).

36 - oktober 04 -

SMRTI

(2)

tem oddajala neprijeten, prediren zvok in se postopoma ni‘ala, vse dokler se ni v celoti pogreznila v tla. Na mestu, kjer je stala, je zazevalo ogromno navpi~no brezno, ki se je nomadom zdelo podobno hlastajo~i po{asti. Legende pravijo, da je bilo sestavljeno iz treh nivojev »re‘e~ih brezen«. V njegovih globinah naj bi bila podzemna de‘ela s svojim lastnim soncem, ki pa je pojemalo. Iz brezna se je dvigoval du{e~ smrad, zato nomadi niso taborili v njegovi bli‘ini. Od dale~ so v~asih ljudje opazili »vrte~i otok«, ki se je dvignil nad odprtino. Vse ka‘e, da je to bil njen »loputasti pokrov«.

Radovedne‘i, ki so bili dovolj pogumni, da so si ‘eleli tvorbo ogledati od blizu, se niso nikoli ve~ vrnili.

~e, pljuskajo~e »ognjeno morje«, nad katerim se je vrtel disku podoben otok.

U~inki eksplozije so bili vidni na podro~ju, ki je merilo ve~ tiso~ kvadratnih kilometrov. Nomadska plemena, ki so se zadr‘evala na skrajnih mejah tega obmo~ja, so uspela ube‘ati katastrofi, to pa jim ni re{ilo ‘ivljenja, saj so vsi njihovi pripadniki podlegli neznani bolezni, ki se je prena{ala iz roda v rod. Za seboj pa so kljub temu pustili dokaj na-

»OGNJEVITI BOREC«

tan~ne opise stra{nih dogodkov, na podlagi katerih so kasneje nastale privla~ne, a izjemno tragi~ne legende.

Minilo je nekaj ve~ kot {eststo let. Pri{lo in izginilo je mnogo generacij nomadov. Spomin na starodavne dogodke je zbledel in ljudje so se ponovno naselili na tem podro~ju.

Minila so stoletja. @ivljenje je teklo po ustaljenih tirnicah. Nih~e ni pri~akoval ni~ nenavadnega. Nekega dne pa so ljudje za~utili la‘ji potres, nebo pa je preluknjal tanek »ognjeni zra~ni vrtinec«.

Na vrhu tega se je prikazala ble{~e~a »ognjena krogla«. Nato je {tirikrat zapovrstjo zagrmelo in ognjena krogla je {inila kvi{ku ter, pu{~ajo~ za seboj ognjeno sled, v nizkem loku preletela nebo in izginila za obzorjem. Takoj zatem je bilo sli{ati eksplozijo. Nomadi so bili prestra{eni, a niso zapustili teh krajev, saj jim »demon« ni povzro~il nobene {kode, ravno nasprotno, eksplodiral je prav nad teritorijem sosednjega sovra‘nega plemena. ^ez nekaj desetletij so se dogodki ponovili: ognjena krogla je odletela v isto smer in spet pokon~ala sosednje pleme. Okoli »demona«, ki je o~itno deloval kot njihov za{~itnik, so se za~ele plesti legende. Nadeli so mu tudi ime: Njurgun Bootur ali »ognjeviti borec«.

Kar je sledilo kasneje, pa je navdalo z grozo tudi ljudi, ki so ‘iveli zelo dale~ od teh krajev. Iz brezna se je ob bu~e~em, oglu{ujo~em tru{~u dvignila orja{ka ognjena krogla in tik nad njim – eksplodirala! Sledil je grozovit potres. V hribih so se pojavile tudi ve~ kot sto metrov globoke razpoke. Podro~je, ki ga je prizadela eksplozija, je prekrilo besne-

Vsi pripadniki plemena so podlegli neznani bolezni, ki se je prena{ala iz roda v rod.

»@ARE^I SEL« Zgodovina pa se rada ponavlja …

Ognjena krogla Njurgun Bootur se je ponovno prikazala nad ognjenim zra~nim vrtincem, odletela in se razletela za obzorjem. Nekaj desetletij kasneje je razparala nebo druga ognjena krogla (po novem imenovana Kjun Erbiie (»‘are~i zra~ni glasnik«). Sledila je {e ena uni~ujo~a eksplozija, ki je bila povod za nastanek novih legend. Ime, ki si ga je slednja prislu‘ila, je bilo Uot Usumu Tong Duurai, kar v grobem pomeni »zlo~inski tujec, ki je preluknjal zemljo in se skril v njenih globinah ter uni~il vse okrog njega z ognjenim zra~nim vrtincem«.

Ni naklju~je, da se je prav na predve~er poleta negativnega junaka Tonga Duuraja na nebu prikazal sel nebe{kega Jesegeia – borec Kjun Erbiie, ki je pre~kal nebesni svod v obliki meteorja ali »pljuskajo~e strele«, da bi Njurguna Booturja posvaril pred prihajajo~o bitko.

SIBIRSKA D OLINA Legende z najve~jim zanosom opevajo prav trenutek, ko je Tong Duurai planil iz podzemnih globin in za~el bitko z Njurgunom Booturjem. Bitka je potekala takole: najprej se je iz brezna dvignil razvejan ognjen zra~ni vrtinec, ki se je zvijal kot ka~a. Na njegovem vrhu je bila kot po navadi ognjena krogla gigantskih razse‘nosti, ki je potem, ko je nebo nekajkrat pretreslo mo~no grmenje, {inila visoko v nebo. Tokrat je imela krogla spremstvo: »roj usodnih, morilskih zra~nih vrtincev«, ki so opusto{ili sosednja obmo~ja.

V~asih pa se je primerilo, da se je Tong Duurai spopadel z Njurgun Booturjem tik nad breznom, iz katerega se je dvignil. Posledice te bitke so bile {e huj{e, saj na prizadetem podro~ju {e dolgo zatem ni bilo znakov ‘ivljenja. Legende pravijo, da je bila taka bitka precej druga~na: ve~ »ognjevitih borcev« se je so~asno dvignilo iz brezna, poletelo in nedale~ od tam so~asno eksplodiralo. Raziskave tal so pokazale, da so intervali med eksplozijami trajali {eststo do sedemsto let.

ZGODOVINSKI SPOMIN DRUGIH LJUDSTEV Legende te dogodke zelo ‘ivo opisujejo, vendar gre v glavnem za ustno izro~ilo, saj ni razpolo‘ljivih pisnih virov.

Manjkajo~e dele zgodbe pa nam pomagajo sestaviti zgodovinske kronike sosednjih ljudstev. ^e povzamemo, kar smo izvedeli iz ustnega izro~ila ljudstev, ki naseljujejo prizadete predele, lahko re~emo, da se v intervalih 600-700 let pojavijo eksplozije, pravzaprav serije eksplozij, ~e v{tejemo tudi znanilce. Ti dogodki so skrbno zabele‘eni v epski poeziji, ljudskih pripovedkah in legendah. Zanimivo je, da se podobne legende pojavljajo tudi v ekvatorialnem pasu na{ega planeta, kjer naj bi eksplozije gigantskih ognjenih krogel, ki so se na lepem prikazale na nebu, uni~ile ve~ sredi{~ anti~nih civilizacij.

Arheolo{ke raziskave, ki jih je na obmo~ju zgornjega toka reke Viljuj opravi-

la S. A. Fedosejeva, so pokazale, da je vse od ~etrtega tiso~letja pred na{im {tetjem naseljevanje tega teritorija potekalo v valovih. V prvem tiso~letju na{ega {tetja se je to sosledje zgodovinskih dogodkov prekinilo, kar pa ni v nasprotju s hipotezo, da je do zadnje eksplozije

pri{lo septembra leta 1380. Oblak, ki ga je eksplozija povzro~ila, je za ve~ ur zatemnil Sonce nad Evropo. Na ve~ geolo{ko aktivnih podro~jih je pri{lo do mo~nih potresov.

O tem dogodku poro~ajo pisni viri.

V ruskih kronikah so ti dogodki sovpadli z bitko na Kulikovem polju: »Mrak se je razgubil {ele v drugi polovici dneva. Pihal je tako mo~an veter, da izstreljena pu{~ica ni mogla leteti proti njemu …« Nenavadne okoli{~ine so prispevale k ruski zmagi.

Eksplozije pa so najbolj ‘ivo zabele-

V Dolini smrti se ob~asno pove~a »ionizirajo~e ozadje«.

Znanstveniki tega pojava ne znajo razlo‘iti.

SMRTI

(2)

‘ene v tungu{kih legendah. Iz opisov lahko sklepamo, da so bile mnogo huj{e od u~inkov sodobnega jedrskega oro‘ja. ^e vzamemo za izhodi{~no to~ko letnico 1380 in se pomaknemo globlje v preteklost, lahko izsledimo, kdaj so svet pretresali podobni dogodki. Leta 830 je bila na primer uni~ena majevska civilizacija, ki je cvetela na mehi{kem polotoku Jukatan. Po{astna eksplozija je {tevilna mesta spremenila v ru{evine. Nekatera poglavja Svetega pisma so si v marsi~em podobna z jakutskimi legendami, na primer opis egiptovskih nadlog ter uni~enje Sodome in Gomore. V eni od oaz na arabskem polotoku je bilo anti~no mesto dobesedno spremenjeno v prah in pepel. Legenda pravi, da je uni~enje povzro~ila ognjena krogla, ki je priletela z neba.

Na indijski podcelini v pokrajini Mohend‘o Daro so arheologi odkrili uni~eno mesto. Znaki katastrofe, staljeni kamniti zidovi, zelo jasno ka‘ejo na eksplozijo, ki bi jo lahko primerjali z u~inki jedrske bombe. Podobne dogodke opisujejo tudi kitajske kronike iz 14. stoletja. V njih beremo, da se je s severne strani dvignil ~rn oblak in prekril polovico neba, iz njega pa so leteli veliki drobci kamenja. Kamenje je de‘evalo z neba tudi v Skandinaviji in Nem~iji, kjer je pri{lo do ve~ po‘arov v mestih. Izobra‘enci so presodili, da je {lo za povsem obi~ajno kamenje in da je najbr‘ kje izbruhnil vulkan.

Je bil vzrok za vse te nesre~ne dogodke Tong Duurai, ki ‘e toliko stoletij pre‘i v svojem podzemnem skrivali{~u in se tu pa tam poda na redne uni~ujo~e pohode? Ob prihodu Njurguna Booturja se je zmra~ila polovica nebesnega svoda, ko pa se je Tong Duuraj, ki je slednjega mo~no preka{al po velikosti, dvignil v nebo, se je popolnoma izgubil v njegovih vi{avah. V Dolini smrti so opazili, da se v dolo~enih presledkih pove~a ionizirajo~e ozadje (ionizirajo~a radiacija, ki ne prihaja iz prou~evanega vira, temve~ iz drugih virov). Znanstveniki tega pojava ne znajo razlo‘iti.

Ra. Pu.

D

- oktober 04 -

Misteriji 37

Z zvokom lahko u~inkovito zdravimo in ustvarjamo zvi{ana stanja zavesti

Kako zdravimo z zvokom »

G

lasba, glas ali kako druga~e proizveden zvok je u~inkovito orodje, s katerim lahko olaj{amo bole~ine ali pospe{imo zdravljenje. Zvok kot vir energije je tudi orodje za spreminjanje zavesti, saj pospe{uje koncentracijo, spro{~anje, u~enje, ustvarjalnost ter povi{ano zavedanje du{evnih in duhovnih stanj.« Tako se za~enja knjiga Kako zdravimo z zvokom, ki bo v kratkem iz{la pri zalo‘bi ARA in iz katere povzemamo nekatere dele iz prvega poglavja »Veda o svetem zvoku«.

Sveti zvok, najsibo kot molitev, glasba, pesem, zaklinjanje ali mantra, je vitalna sila, ki pre‘ema vse vidike stvarstva. V Novi zavezi pi{e: »Na za~etku je bila Beseda in Beseda je bila z Bogom in Beseda je bila Bog …« Po etiopski kozmologiji je Bog z izgovarjanjem lastnega imena ustvaril sebe in vesolje. V egip~anski tradiciji je Tot ustvaril vesolje z besedami, ko je zaklical vodam: »Pridite k meni!« In ko je Tiamat, ocean v zgodnji babilonski kozmologiji, porodil bogove v vodah ‘ivljenja, so se ti pojavili kot bitja {ele takrat, ko so bili imenovani.

Zvok je vedno veljal za neposredno povezavo med ~lovekom in bo‘anskim.

V vseh starodavnih {olah – misterijih so u~ence tako ali druga~e u~ili, kako naj ga uporabljajo kot ustvarjalno in zdravilno silo. Zvok je najstarej{a oblika zdravljenja in predstavlja pomemben del zgodnjih naukov Grkov, Kitajcev, Indijcev, Tibetancev, Egip~anov, Indijancev, Majev in Aztekov.

Zvok je dejavnik, ki najve~ prispeva k stanju ~lovekove zavesti. Razlika med naklju~nimi zvoki vsakodnevnega ‘ivljenja in usmerjeno uporabo svetih zvokov je v tem, da prvi ustvarjajo neskladje, slednji pa harmonijo. Ko se nau~imo

38 - oktober 04 -

Sveti zvok, najsibo kot molitev, glasba, pesem, zaklinjanje ali mantra, je vitalna sila, ki pre‘ema vse vidike stvarstva. ustvarjati in usmerjati sveti zvok prek na{ih energijskih centrov (~aker) do fizi~nega telesa, lahko vzpostavimo ravnovesje, ki okrepi na{ celoten energijski sistem. Tedaj se la‘je pove‘emo s svojo pravo bitjo in njenim izrazom v na{em vsakdanu. Na vseh ravneh postanemo bolj zdravi, lahko pa tudi prekinemo negativne lastnosti in vzorce, kadar se ti

KAKO zdravimo z zvokom

Novo knjigo `e lahko naro~ite po telefonu 01/549 17 92 ali 051/307 777.

pojavijo v fizi~nem telesu in v na{ih subtilnih telesih. Ko jih preobra‘amo v pozitivne lastnosti in vzorce, za~nemo usmerjati alkimijske ‘ivljenjske procese, vse pa se za~ne z razumevanjem na~el svetega zvoka.

RESONANCA Resonanca je najpomembnej{e na~elo zvoka v vseh njegovih oblikah. To je sposobnost vibracije, da se prek nihajnih valov {iri na druga telesa, kjer spro‘i podobno vibracijo.

Fizika nas u~i, da ‘ivljenje sestavljajo atomi, ki vsebujejo protone in elektrone. Ti elektri~no in magnetno nabiti delci energije so v nenehnem gibanju, enkrat bolj in drugi~ manj ‘ivahnem, zaradi ~esar je njihovo gibanje sli{no.

Zvo~ne vibracije, o katerih govori fizika, so povezane z vibracijami oziroma z valovanjem atomov in molekul v zraku.

Zra~na valovanja spreminjajo pritisk, zaradi ~esar se nekateri deli zraka gostijo, drugi pa red~ijo. To se potem ponavlja kakor kodranje vodne povr{ine, kadar vr‘emo kamen v jezero. Zvo~ne vibracije spro‘ijo gibanje zra~nih molekul. Ko te valujejo navzven, prodirajo in vplivajo na vse, kar dose‘ejo. ^e dose‘ejo ~love{ko telo, sli{ne zvo~ne vibracije vstopijo v uho, kjer zatresejo bobni~. Te vibracije povzamejo ‘ivci, ki jih prevedejo v zvok. ^e piha veter, se moramo bolj naprezati, da sli{imo, ker veter molekule razpr{uje, da se te‘je zgostijo.

Na~elo resonance najla‘je dojamemo, ~e naredimo poskus z glasbenimi vilicami in klavirjem. Ko zavibriramo glasbene vilice, ugla{ene na srednji C, potem pa dvignemo pokrov klavirja in gremo z roko vzdol‘ njegovih strun,

KAKO

ZDRAVIMO Z ZVOKOM

Zgo{~ene vibracije se izmenjujejo z razred~enimi.

bomo ob struni srednjega C-ja zaznali, da ravno tako vibrira. Glasbene vilice so spro‘ile odziv v klavirski struni, ki ima podobno frekvenco.

Vsaka celica v na{em telesu je zvo~ni resonator, saj se lahko odzove na kateri koli zvok zunaj telesa. Vsak organ, v katerem so zbrane celice s podobno vibracijo, se kot skupina odziva na dolo~ene zvo~ne vibracije. Na zvo~ne vibracije se odzivajo tudi telesni sistemi ter ~ustvena, mentalna in duhovna stanja zavesti. ^love{ko telo je bioelektri~ni sistem.

Bioelektri~no energijo, ki ima ob raznih mi{i~nih aktivnostih razli~ne frekvence, lahko spreminjamo, pove~ujemo ali uravnove{amo z uporabo svetega zvoka, s pomo~jo resonance.

S pravilnim usmerjanjem in nadziranjem svojega glasu, z uporabo glasbil ter raznih tonov in oblik glasbe lahko stimuliramo veliko {tevilo simpateti~nih vibracij v na{em telesu in psihi. Z usmerjenim zvokom lahko neravnovesje spet vrnemo v okvire normalnega delovanja.

RITEM Obstajajo {e druga na~ela, ki so jih stare tradicije upo{tevale v svojih naukih o svetem zvoku. Vsi so u~ili, da je mogo~e z ritmom povzro~iti spremenjena fizi~na stanja, z melodijo vplivati na ~ustvena in umska stanja, s harmonijo pa dvigniti duha do vi{jega zavedanja. ^e ‘elimo z mantro, molitvijo, pesmijo, zgodbo, glasbo ali govorom dose~i skladnost telesa, uma in duha, moramo pri tem uporabiti ritem, melodijo in harmonijo.

Ritem je utrip ‘ivljenja in vpliva na vsa fizi~na stanja. Z uporabo ritmov lahko v ~loveku obnovimo normalen, zdrav

sr~ni utrip. Poslu{anje stalnega, enako- boben most do magijskega stanja zavemernega ritma vzbudi podoben odziv sti. v naravnih ritmih na{ega telesa. Z ritmi V zdravilstvu z ritmom bobna, raglje, od zunaj je mogo~e spro‘iti vsiljeno reso- zvonca ali gonga okrepimo in stimulirananco notranjih ritmov. To lahko ~love- mo na{e temeljne, primarne energije. ku koristi, pa tudi {koduje.

Ritmi, zlasti ~e jih ustvarjajo tolkala, akZ enakomernimi, usmerjenimi ritmi tivirajo korensko in kri‘ni~no ~akro, ki lahko obnovimo telesne ritme, kadar ti sta povezani z obto~ili, z nadledvi~no padejo iz ravnovesja. Ljudem s slabim ‘lezo in z na{o temeljno ‘ivljenjsko silo. srcem, na primer, zelo pomaga poslu- Ta dva spolna centra sta fizi~ni izraz na{anje baro~ne glasbe, saj njeni ubrani rit- {e duhovne vitalnosti. mi pomirjajo~e in zdravilno vplivajo na utripanje srca. Danes jo vedno bolj uporabljajo pri sr~ni kirurgiji. Njeni ritmi pospe{ujejo zdravljenje in krepijo srce.

Ritmi~ni vzorci so vedno bili del obredja in zdravljenja. ^iste, specifi~ne ritme so povezovali s posameznimi predstavami, izku{njami in fiziolo{kimi procesi. Z bobnanjem in potrkavanjem so ustvarili ritmi~ne vzorce, ki so vzbujali dolo~ena ~ustva in omogo~ali raziskovanje notranje zavesti. Mnogi {amanski postopki vsebujejo udarjanje ritma z bobnom, kar vzbudi spremenjeno stanje zavesti in celo trans. Udele‘enci se osredoto~ijo na ritem bobna in mu sledijo, da jih popelje na miti~no potovanje v notranja bivanjska stanja. To omogo~a dostop do ravni za- Eteri~no telo in ~akre, kjer se lahko naselijo togi vzorci negativvesti, ki so sicer nedo- ne energije, kar se s~asoma izrazi kot fizi~na bolezen. Ko z ragljo stopne. V {amanizmu je obkro‘amo celo telo, to zrahlja negativne energijske vzorce.

- oktober 04 -

Misteriji 39

KAKO

ZDRAVIMO Z ZVOKOM

MELODIJA Melodija – drugi vidik trojne pesmi ritma, melodije in harmonije – nam veliko pove o na{ih odnosih z drugimi energijami. Za melodijo je potreben odnos.

En sam ton {e ne ustvari melodije; ta nastane {ele, ko ta ton pove‘emo z drugimi. Govorjena, peta ali igrana melodija bla‘i in izbolj{uje ~ustvena in du{evna neravnovesja. Z melodijo odstranjamo stres in bole~ino. Najbolj znan je primer matere, ki jokajo~emu otroku potiho poje ali brunda. Pri tem ga pogosto ziba, kar obnovi ritem, ki pomirjajo~e vpliva na otrokovo presnovo. Ko mati poje otroku, pove‘e svoje energije z njim (odnos), s ~imer ubla‘i in uravnovesi nje-

S pravilno izbranimi vi{inami tonov lahko razbijemo toge energijske vzorce, ki omejujejo ~lovekovo rast, zavedanje in zdravje. govo bole~ino ali ~ustvo. To je blaga oblika nezavestne vsiljene resonance.

Ena naju~inkovitej{ih avtoterapij je, da ~ez dan brundamo ali pojemo lahkotne melodije otroku, ki {e vedno ‘ivi v nas.

Tako si razbremenimo stres in la‘je vzdr‘ujemo ravnovesje.

Vsaka melodija je sestavljena iz tonov, ki vplivajo na ~loveka na mnogih ravneh. V to se lahko sami prepri~amo, ~e si na poti iz slu‘be domov popevamo preprosto otro{ko melodijo. Tako obnovimo poru{eno ravnovesje in lastno energijo o~istimo negativnih naslag, ki smo si jih nabrali v delovnem okolju.

Posamezne tone in njihove u~inke bomo podrobneje opisali v naslednjem poglavju.

Poslu{anje melodije je odli~en na~in za sprostitev. Pomembno je samo, da je lahkotna in preprosta. Deluje zelo hitro, kar najla‘je vidimo na primeru matere, ki uspava otroka ‘e z eno ali dvema kiti-

40 - oktober 04 -

cama odpete uspavanke. ^e ne verjamete, da ima preprosta melodija mo~ vplivanja na ljudi, naredite naslednji preizkus: ko pridete v slu‘bo, nekajkrat tiho odbrundajte ali od‘vi‘gajte preprosto pesmico, ki jo vsi poznajo. Presene~eni boste, kako hitro bodo mnogi povzeli napev za vami.

HARMONIJA Harmonija je tretji del »trojne pesmi«.

S pomo~jo harmonije lahko svojo osebno energijo pove‘emo z bo‘ansko. V harmoniji je poleg fizi~nega, emocionalnega in mentalnega vidika svetega zvoka vsebovan tudi duhovni vidik. Harmonije za zdravljenje naj bodo ~imbolj preproste. Kot melodija tudi harmonija vsebuje odnose med razli~nimi toni.

Akord je sozvo~je ali harmonija ve~ not. Obi~ajno je to osnovni ton, ki ga spremlja najmanj en delni ton. Prelivanje tonov ustvari zdru‘eno vibracijo in mo~, ~esar posamezni toni ne zmorejo. Kombiniranje tonov za razli~ne namene je posebna umetnost, o kateri bomo spregovorili v na{i knjigi.

Delo s harmonijo je klju~ do osebne preobrazbe. S tem klju~em lahko spreminjamo in pretvarjamo, vi{amo in ni‘amo, prirejamo in prestavljamo na{e energije in sposobnosti na vseh ravneh. Spreminjamo lahko telesna obolenja in stanja zavesti. Z alkimijo harmonije lahko pozlatimo »svin~eno« ‘ivljenje. S pravo kombinacijo tonov, ritmov in harmonij lahko ustvarimo resonanco v telesu, umu ali du{i, kar odstrani neravnovesja in omogo~i vi{ja stanja zavedanja.

Harmonija je na delu v vseh vidikih ‘ivljenja. Zelo o~itna je na primer pri razvijanju psihikalnih sposobnosti. Ko razvijamo eno duhovno ali psihikalno sposobnost, se samodejno in v harmoniji s prvo prebudijo tudi druge z njo povezane sposobnosti. Pred nami se odprejo tista podro~ja na{ega izra‘anja, ki so zdru‘ljiva z lastnostjo, na katero smo trenutno osredoto~eni. Temu bi lahko rekli ustvarjanje duhovnih harmonikov.

VI[INA TONA Za pravi u~inek svetega zvoka v kateri koli obliki moramo upo{tevati tudi vi{ino tona. Vi{ino posameznega zvoka dolo~a hitrost, s katero vibrira. ^e so zvo~ni valovi hitrej{i, je ton vi{ji. Ko torej zvi{amo svoje lastne fizi~ne in duhovne energijske ravni, se odpremo za bolj{e zdravje. Naloga pravega u~enca na ‘ivljenjski poti je, da dvigne svoje energije na najvi{jo mo‘no vi{ino in pri tem ohrani ravnovesje. To zahteva stanovitno prizadevanje. ^e s tem prehitevamo, si lahko {kodimo, kakor se lahko po{kodujemo, ~e brez priprav pretiravamo s telesnimi vajami.

S pravilno izbranimi vi{inami tonov lahko razbijemo toge energijske vzorce, ki omejujejo na{o rast, zavedanje in zdravje. To se lahko primeri med zdravilno krizo, ko ~lovek za~ne druga~e razmi{ljati ali se celo odlo~i za povsem novo ‘ivljenjsko usmeritev.

Vsakdo ima svojo lastno naravno vi{ino, obstaja pa tudi univerzalna vibracijska vi{ina. To je idealna vibracija. Z njeno pomo~jo naposled vzpostavimo resonanco z bo‘ansko energijo. Univerzalna vibracija vzpostavi harmonijo z vsemi ‘ivljenjskimi ritmi. Z dolo~enimi vi{inami glasbil in glasov la‘je vzdr‘ujemo svojo lastno naravno vi{ino in se hkrati povezujemo z univerzalno vi{ino.

Kako to~no to storimo, bo podrobneje opisano v nadaljevanju na{e knjige.

Kako lahko takoj dolo~imo svojo naravno vi{ino? To lahko storimo na razli~ne na~ine. Eden najla‘jih na~inov je, da dolo~imo vi{ino svojega glasu. Za to potrebujemo klavir ali kak drug in{trument, ki ima ve~ oktav obsega. Poi{~ite najvi{jo noto, ki jo {e lahko zapojete, preden vam glas odpove. Nato poi{~ite {e najni‘jo noto. Ton, ki je to~no na sredini med najvi{jo in najni‘jo noto, je vi{ina, ki jo sedaj najve~ uporabljate. ^e boste izvajali metode iz te knjige, po dolo~enem ~asu preverite vi{ino svojega glasu. Ugotovili boste, da se obseg va{ega glasu pove~uje, kar je ~udovit pokazatelj rasti.

A. K.

D

Nezemljani naj bi posredovali prerokbe, ki se druga za drugo uresni~ujejo

Enohove prerokbe U

resni~ilo se je ‘e toliko napovedi, ki so jih Plejadi doslej posredovali [vicarju Billyju Meierju, s katerim vzdr‘ujejo stike, da bi ~love{tvo storilo modro, ko bi prisluhnilo svarilu, da nas bodo skupaj s planetom doletele hude stvari, ~e se ne bomo znali nau~iti ‘iveti skupaj …

Veliko ljudi {e ne pozna presenetljive zgodbe 67-letnega [vicarja »Billyja« oziroma Eduarda Alberta Meierja, ki ima zadnjih dvain{estdeset let stalne stike z nezemljani. Dvomljivci so v Meierju dolga leta videli sleparja in {aljivca, vnovi~no nara{~anje zanimanja zanj pa je spro‘il nedavno spodleteli poizkus strokovno najbolj podkovanih dvomljivcev organizacije CFI-West v Los Angelesu, da bi reproducirali vsaj enega od njegovih »lahko ponaredljivih« posnetkov NLPjev.

Poleg izredno jasnih fotografskih, filmskih in video posnetkov NLP-jev je Meier v zadnjih osemin{tiridesetih letih objavil tudi natan~nej{e in znanstveno to~nej{e napovedi v zvezi s svetovnimi dogodki od kateregakoli drugega znanega vira. Po 251. stiku 3.2.1995 je Meier objavil svarilo o napadu ZDA na Irak, iz njega izvirajo~ vzpon islamskega terorizma, pojav SARS-a, {irjenje bolezni norih krav, novo zaskrbljenost javnosti zaradi kemi~nega bojevanja ter nevarnost nesre~e v jedrski elektrarni v bli‘ini Lyona (zgodila se je avgusta 2003). Vse te informacije najdemo tudi v knjigi Guida Moosbruggerja »In vendar letijo!« (And Yet They Fly!), ki je iz{la septembra 2001, torej lep ~as pred napovedanimi dogodki. ^e zdru‘imo Meierjevo edinstveno dokazno gradivo in znanstveno prepri~ljiv dokazni material, lahko doumemo,

Ka‘e, da znajo Meierjevi nezemeljski prijatelji to~no izra~unati posledice njim znanih kavzalnih dejanj ~love{tva, narave in vesolja. zakaj je ta mo‘, ki je pre‘ivel ‘e devetnajst atentatov, v sredi{~u najpomembnej{e zgodbe v zgodovini ~love{tva.

Ka‘e, da znajo Meier in njegovi nezemeljski prijatelji napovedati oziroma to~no izra~unati posledice njim znanih kavzalnih dejanj ~love{tva, narave in vesolja. Jasno so dali vedeti, da je nekatere napovedane (neza‘elene) dogodke {e

mogo~e prepre~iti in spremeniti njihov izid, ~e ~love{tvo prepozna svoje napake in svoja prizadevanja pozitivno preusmeri.

POTRDITVE NAPOVEDI 7. stik (25.2.75) in 35. stik (16.9.75) Napoved: Vpliv testiranj in eksplozij atomske bombe na po{kodovan ozonski pla{~; visokofrekven~na »elementarna sevanja«, neznana na{im znanstvenikom; motena rotacija, magnetizem in premikanje polov na Zemlji; dodatna po{kodovanost ozona zaradi bromovih plinov; prodiranje UV-‘arkov skozi ozonske luknje, ubijanje mikroorganizmov in s tem nastale motnje v prehrambni verigi in genske mutacije.

Potrditev: 29.11.1988 so v Lawrence Livermore National Laboratories oznanili »novo odkritje«, da je »testiranje jedrskih bomb povezano s kr~enjem ozonskega pla{~a«. Leta 1991 je ameri{ki National Public Radio potrdil povezavo med bromovimi plini in po{kodovanim ozonskim pla{~em. 24.2.1992 je Los Angeles Times zapisal: »Ozonska luknja {koduje prehrambni verigi«.

45. stik (25.2.1976) Napoved: Nezemljanka Semjase je Meierja opozorila, da so glavni vzroki za pove~ano potresno in vulkansko dejavnost ~rpanje nafte in naravnih plinov, zajezitve voda in gradnja velemest.

Potrditev: 27.6.1990 je The Good Life iz Los Angelesa objavil ~lanek »Vzro~na povezanost potresov in nafte«.

Billy Meier

215. stik (28.2.1987) Napoved: Enoh je Meierja v tem sporo~ilu opozoril pred teroristi~nim uni~enjem Svetovnega trgovinskega centra,

- oktober 04 -

Misteriji 41

E NOHOVE

Zagonetno porijeklo nafte Nafta ne nastaje raspadom organske tvari, nego procesima hidrogenacije duboko u Zemlji. Je li onda istina da se suo~avamo s krajem naftnog doba?

Skrivene opasnosti od alergena u soji Pove}anje broja alergijskih reakcija na soju postaje veliki problem javnog zdravlja, a genetski modificirana soja dodatno komplicira problem.

Primarna percepcija: Backsterov u~inak Cleve Backster je ustanovio da se ‘ive stanice biljaka uskla|uju i reagiraju na stanje u njihovoj okolini, kao i na ljudske emocije i namjere.

Znanstvene vijesti: Teorija globalnih razmjera Razumijevanje logaritamskog prostora baca novo svjetlo na porijeklo gravitacije i upu}uje na mogu}nost me|uplanetarne komunikacije pomo}u stati~nih valova.

Proro~anstva iz Meierovih kontakata Billy Meier u raspravi s Quetzalom, Plejarenom, o Henokovim proro~anstvima me|u kojima su se mnoga ve} ostvarila.

Zona sumraka Intervju s biv{im ~asnikom ameri~ke mornari~ke obavje{tajne slu‘be C. B. Scottom Jonesom o tajnim podacima o NLO-ima i potrebi da oni budu objavljeni.

Hrva{ki dvomese~nik Nexus lahko v Sloveniji naro~ite po telefonu: 01/231 93 60 ali 031/662 092.

42 - oktober 04 -

PREROKBE

vrsto vojn po vsem svetu, ki naj bi jih po tem spro‘ile ZDA ter voja{ke akcije, v katerih naj bi sodelovale Rusija, Kitajska, Francija, Nem~ija, [panija, Anglija, Skandinavija in mnoge dr‘ave tretjega sveta.

Potrditev: 11.9.2001 je bil uni~en Svetovni trgovinski center; ZDA so ‘e napadle Afganistan in Irak.

zoril na zlove{~e vsajanje bio~ipov, povezanih z vohunskimi in voja{kimi sateliti ter superra~unalniki.

Potrditev: Poskusi me{anja ~love{ke DNK s pra{i~jo trajajo ‘e nekaj let; ljudem so ‘e za~eli vstavljati ~ipe. [e nepotrjeno: ustvarjanje ~love{kih klonov in androidov; popravljanje genov za staranje in napadalnost.

235. stik (3.2.1990) Napoved: Potres v Kaliforniji in izbruh vulkana Redoubt na Aljaski 28.2.1992.

Potrditev: Potres na obmo~ju Uplanda se je zgodil natan~no na ta dan, ognjenik Redoubt je za~el delovati 21. februarja in je bil aktiven do 28. februarja.

DRUGE ENOHOVE PREROKBE

241. stik (3.2.1992) Napovedi in potrditve: (1) zemeljski plaz v Braziliji marca 1992 – zgodil se je 18.3.1992; (2) jedrska nesre~a v Rusiji tretji teden v marcu – zgodila se je 27.

3.1992; (3) izbruh Etne aprila 1992 – o njem so poro~ali 15.4.1992; (4) izbruh Cerra Negre v Nikaragvi aprila 1992 – bil je od 9-12.4.1992; (5) potresi v Nem~iji, Nizozemski in Belgiji aprila 1992 – bili so 13.4.1992; (6) potres v Burmi in na Kitajskem aprila 1992 – zgodil se je na burmansko-kitajski meji 23.4.1992.

249. stik (13.6.1994) Napoved: Plejad Ptaah je glede bolezni norih krav dejal, da »patogenov BSE ni mogo~e uni~iti zgolj s kuhanjem mesa in jedi ali s proizvodnjo mesne moke«; za uni~enje prionov, povzro~iteljev te bolezni, je potrebna »najmanj temperatura 700 °C, za ‘e mutirane patogene pa celo 1000 °C«.

Potrditev: Ocene znanstvenikov o temperaturi za uni~enje prionov so vse vi{je in se bli‘ajo temperaturam, ki jih je navedel Ptaah.

251. stik (3.2.1995) Napoved: Osupljivi podatki o tehni~nih dose‘kih, kot so hibridni bojevniki, ustvarjeni z me{anjem ~love{ke in pra{i~je DNK. Ljudje bodo imeli na ‘iv~ne kon~i~e pritrjene bio~ipe in Meier je opo-

215. stik (28.2.1987 ob 2.09 zjutraj) Napovedi se bodo za~ele uresni~evati, ko pape‘ ne bo ve~ v Rimu. Vsa Evropa bo postala ‘rtev grozovitega ma{~evanja zlohotnih sil. Kr{~anstvo bo propadlo, od cerkva in samostanov bodo ostale le ru{evine in pogori{~a.

Znanost bo ustvarila po{astne sile, ki jih bodo uporabile dr‘avne vojske in teroristi. Milijoni, celo milijarde ljudi bodo ob ‘ivljenje v teroristi~nih napadih in vojnah. Narodi z Vzhoda se bodo dvignili zoper narode Zahoda, Zahod zoper Vzhod. Ljudje bodo v peklu, ki bo na Zemlji divjal 888 dni, trpeli lakoto in bolezni, ki bodo pokosile {e ve~ ‘ivljenj kot vojna. ^e bo pri{lo do tretje svetovne vojne, kar se lahko zgodi zdaj in {e nekaj prihodnjih desetletij, bo civilno prebivalstvo strahotno trpelo tudi zaradi zablod neodgovornih znanstvenikov, ki bodo s kloniranjem ustvarjali ~love{ke stroje brez vesti in ~ustev ter smrtonosna in vseuni~ujo~a ra~unalni{ko vodena oro‘ja. ^love{ki bojni stroji, voja{ki kloni, bi se lahko osamosvojili ter sami za~eli uni~evati ljudi in planet.

Takrat bi lahko proti neodgovornim zahodnim dr‘avam posredovale nezemeljske sile, ki ne bodo ve~ skrite in neznane.

Michael Horn

D

Celoten ~lanek si lahko preberete v novi {tevilki hrva{ke izdaje Nexusa, ki bo iz{la sredi oktobra in bo naprodaj tudi v Sloveniji.

Programi za prepre~evanje izumrtja pri~jih vrst ne dajejo `elenih rezultatov

Na svetu je vse manj ptic S

vetovna populacija ptic je v krizi.

Kljub skupnim prizadevanjem raznih organizacij za ohranjanje ‘ivalskih vrst ve~ kot 1000 vrstam ptic grozi izumrtje zaradi izgube ‘ivljenjskega prostora, njim sovra‘nih roparic in klimatskih sprememb. Polo‘aj ve~ine teh vrst se ne izbolj{uje.

Ta analiza izhaja iz 70 strani dolgega poro~ila, ki je bilo predstavljeno delegatom na leto{nji svetovni konferenci organizacije BirdLife International v Durbanu v Ju‘ni Afriki. Glede na poro~ilo o stanju svetovne pti~je populacije, ki ga je sestavil sekretariat organizacije v Cambridgeu, ni bilo skoraj ni~ narejenega za upo~asnitev zmanj{evanja biolo{ke raznolikosti planeta do leta 2010. Ta cilj so si namre~ leta 2002 na svetovnem vrhu v Johannesburgu zadale vlade vseh dr‘av sveta.

Po najnovej{ih ocenah preti izumrtje 1211 vrstam od okoli 10.000 znanih vrst ptic. [tevilka se zadnjih 10 do 15 letih neustavljivo dviguje. [ele v tem obdobju so se dr‘ave kon~no zedinile glede strogih, mednarodno veljavnih kriterijev, na podlagi katerih se ugotavlja stopnja tveganja izumrtja dolo~ene vrste. »Pri pticah, ki so vidne in dobro spremljane, je mo‘no skoraj za vsako vrsto natan~no dolo~iti, kako se ji godi«, pravi Alison Stattersfield, ki pri BirdLifu spremlja ogro‘ene vrste. »Prepri~ana sem, da bodo enotni kriteriji kon~no omogo~ili u~inkovito za{~ito.« V preteklih {tirih letih se je polo‘aj ogro‘enih vrst {e poslab{al, saj so se populacije skr~ile zaradi uni~evanja njihovega ‘ivljenjskega prostora. Slab{anje stanja je opazno pribli‘no enakomerno v vseh ‘ivljenjskih okoljih in pri vseh skupinah ptic, nekoliko izstopa le polo-

Po najnovej{ih ocenah preti izumrtje 1211 vrstam od okoli 10.000 znanih vrst ptic. ‘aj morskih ptic, ki je zaradi komercialnega ribolova s parangali {e slab{i. Na vsako ogro‘eno vrsto, katere polo‘aj se je izbolj{al, so {tiri vrste, ki jim ka‘e slabo, {tiri pa so {e v slab{em polo‘aju kot prej. Dve vrsti, Spixov makao ter brazilska in havajska vrana, v divjini ne obstajata ve~.

En vzrok za poslab{anje je nara{~anje svetovnega prebivalstva in posledi~no kr~enje ‘ivljenjskega prostora ‘ivali za

Spixov makao v divjini ne obstaja ve~.

potrebe intenzivnega kmetijstva. Indonezija, kjer je 75 % kr~enja gozdov ilegalno, je od leta 1950 do 2000 izgubila 40 % gozdov, sekanje pa {e neusmiljeno poteka. Od leta 1500 so roparice, kot so podgane in doma~e ma~ke, povzro~ile izumrtje najmanj 65 vrst ptic. ^utijo se tudi u~inki globalnega segrevanja planeta. V Avstraliji naj bi v naslednjih sto letih izumrlo vsaj 12 vrst ptic, ki bodo zaradi klimatskih sprememb ostale brez naravnega habitata.

LJUDJE IZRIVAJO PTICE [tevilne ogro‘ene vrste ‘ivijo na zelo omejenih geografskih podro~jih. Ena od redkih vrst kolibrija na primer ‘ivi le v omejenih delih ekvadorskega pragozda v Quitu. Najbolj kriti~ne okoli{~ine za ptice so v dr‘avah tretjega sveta na obmo~jih z zelo veliko gostoto prebivalstva. »Zakaj ta dejavnik vpliva tudi na sesalce in cvetnice, {e ni pojasnjeno,« pravi biolog Andrew Balmford z univerze v Cambridgeu. Gosta naseljenost nedvomno pove~a trenja med potrebami tempa ~lovekovega razvoja in potrebo po ohranjanju naravne dedi{~ine.

Od leta 2000 sta bili dve tretjini ogro‘enih ptic sveta vklju~eni v programe naravovarstvenikov za prepre~evanje izumrtja vrst. Ti programi najpogosteje predvidevajo ugotavljanje splo{nega stanja in izdelovanje preglednic obstoje~ih populacij ptic, to pa je osnova za u~inkovite ukrepe za ohranjanje naravnih habitatov in pove~anje pti~jih populacij.

Iz {tudije, izdelane pri BirdLifu, je razvidno, da je imelo nekaj malega koristi od omenjenih aktivnosti manj kot 25 % ogro‘enih ptic, omembe vredne koristi pa je imelo le pi~lih 4 % ptic.

Ra. Pu.

D

- oktober 04 -

Misteriji 43

Kozmi~ni vplivi planetov, ki bodo oktobra Venerinega leta 2004 vplivali na va{e ‘ivljenje

Planetni horoskop LUNA

Posebno za Rake, za rojene ob polni ali prazni Luni ter za tiste, pri katerih prevladuje vodni element, bo ~as med 12. in 14. ter med 26. in 28. oktobrom zelo nemiren.

V prvi polovici meseca se boste ohlajali in umirjali po stopnjevani napetosti med sorodniki in druga~e misle~imi ob volitvah in nekoliko po njih. Ker se boste raz{li s tistimi, s katerimi ste dotlej sodelovali, boste imeli v drugi polovici oktobra mo‘nost povezati se z novimi ljudmi in skleniti zavezni{tvo do luninega mrka 28. oktobra.

Ti dnevi bodo dobrodo{li za raz~i{~evanje dru‘inskih in partnerskih razmerij. Ne oklepajte se ustaljenih vzorcev, ampak jih posodobite. Padle bodo iluzije, a tudi odpornost. Cepite se proti virozi!

SONCE

Zaradi volitev in bli‘ine planeta Merkurja bomo do 5. oktobra evfori~ni. Dru‘bena gibanja bodo dobila nov zagon. Pozitivni rezultati opozicije bodo vlili novega optimizma. Za~elo se bo novo obdobje v dru‘benih odnosih, politiki in civilni dru‘bi.

Ve~ bo novih povezav, ugodnih dogovorov, v katere bomo tako ali druga~e vpleteni vsi, zlasti pa rojeni v Tehtnici, Levu, Vodnarju in Dvoj~kih. Marsikdo bo za~util fanati~no voljo, da posku{a vplivati na poslovne in skupinske odlo~itve. Potrebo po preobrazbi svoje osebnosti, na~ina ‘ivljenja in uveljavljanja v zunanjem svetu bomo la‘je uresni~evali od sredine meseca naprej. Krizica v odnosih z nadrejenimi bo enotedenska, skrbelo nas bo tudi zdravje starej{e osebe (o~eta, partnerja ipd.). Pomembna oseba bo v nemilosti.

MERKUR Na Device in Dvoj~ke bo imel {e posebno mo~an vpliv. Prvih deset dni bo sijajen ~as za intenzivno vplivanje na vse, ki jih boste ‘eleli prepri~ati, da imate prav.

44 - oktober 04 -

Zaradi aspekta z Marsom in Neptunom boste humani, radodarni in solidarni.

La‘je se boste izra‘ali, pisali, hitreje mislili in delovali. Komponirajte, diktirajte in kreirajte. Od 16. dalje se udele‘ujte seminarjev iz mejnih znanosti ali okultnih ved, razvijajte logi~no mi{ljenje in se ne pustite pretentati navidezni prijaznosti. Nadzirajte svoje imetje, da ~esa ne izgubite ali da vas ne okradejo. Nekdo vas bo opravljal, vi pa se ne slepite. Dobro se obujte in oblecite, ker bo vla‘no vreme slabo vplivalo na va{e dihalne poti. Spolzko bo, zmeda in vrtoglavica.

VENERA Tehtnice, Biki, Device in Kozorogi bodo izraziteje kot druga znamenja ~utili pozitiven in ploden vpliv Venere pri vzpostavljanju prijateljskih vezi, finan~nih transakcijah, kulturnih in umetni{kih prizadevanjih. Nove izzive v navezovanju ljubezenskih stikov bodo sprejemali tisti, ki so doslej nezadovoljni v zvezi. Dinami~en aspekt najprej z Uranom in nato s Plutonom bo omogo~il razhod ljubimcev v neperspektivnih odnosih, prinesel pa silovito vznemirjenje in ljubezen na prvi pogled. Mo‘no je ve~ sre~anj in nezavezujo~a zveza, ki bo nekaterim povzro~ila izbruh strasti: ljubosumja in jeze. Kam boste vlo‘ili denar, raje dvakrat premislite, da ne bi vse izgubili ali bili razo~arani. V drugi polovici oktobra razpr{ite investiranje v vrednostne papirje ali obnovite svojo nepremi~nino.

MARS Njegova energija usmerjevalno deluje bolj na Ovne in [korpijone, tokrat, ko bo ta planet v znamenju Tehtnice, pa tudi na slednje. Vzpodbujal bo rojene v zra~nih in ognjenih znamenjih, da boste bolj dejavni pri vklju~evanju v dru‘bo. @eleli boste posredovati med dvema stranema, igrati razsodnika in povezovalca. Tehtnicam,

Ovnom, Rakom in Kozorogom bo postopoma prinesel te‘ave, konflikte, po{kodbe, vnetja in bolni{ko, ~e se ne boste pazili. Ne zapletajte se v obra~unavanje in spore! Pokrivajte ledja, ker bi lahko imeli visoko temperaturo in zbadanje v kri‘u.

Pijte tople napitke, ~aje za ~i{~enje ledvic ipd. Pri ‘enskah se bo odnos do mo{kih spremenil; ‘elele bodo gledati za urejenimi, {armantnimi, lepo oble~enimi in uglajenimi potencialnimi ljubimci. Mo{ki pa posku{ajte ‘enskam ugajati. Ustrezite svoji izvoljenki, ki jo ‘e imate, ~e ne bo hlepela po novem in norem do‘ivetju.

JUPITER Pozitivno energijo tega planeta, ki mu zaradi njegovega dobrega vpliva pravimo tudi planet velike sre~e, bodo najbolj ~utili rojeni v znamenju Tehtnice, vse tja do sredine druge dekade, enako tudi druga zra~na in ognjena znamenja. Jesen vam prina{a harmonijo in napredek v poklicu, v dru‘bi, dose‘ete lahko uspeh in pove~ate ugled. ^e je v slu‘bi dovolj hudo, zamenjajte delovno mesto ali dejavnost. Ljudje, razmere in situacije vam bodo naklonjeni. S ~astjo, ki jo boste dosegli, bo povezan bolj{i dohodek. Kupite si kaj kvalitetnega, kar ni dobro samo za o~i, ampak tudi za du{o. Pravni spor boste ugodno re{ili, ~e imate dovolj dobrih argumentov.

Poslovne‘e ~aka napredek, rast in razvoj podjetja ter {irjenje tr‘i{~a.

SATURN Ker je po~asnej{i in zaviralni planet, ga bodo {e naprej ~utili Raki tretje dekade, Kozorogi, Ovni, Tehtnice. Blokiral vas bo tako, da zaradi vi{je sile z nekom ne boste mogli priti skupaj. Odnosi s partnerjem bodo negotovi, hladni in zaskrbljujo~i, zato boste v svoj odnos morali vlo‘iti ve~ truda, biti bolj razumevajo~i in se veliko pogovarjati. pripravlja Stane Pade‘nik

Astrolo{ko svetovanje Na vpra{anja odgovarja astrolog terapevt in pedagog, prof. Stane Pade‘nik

[ifra: [E KDAJ? Rojen marca 1959 v Ljubljani. Sem lo~en; po razvezi sem imel nekaj zvez, a se niso obdr‘ale. ^utim, da samsko ‘ivljenje ni zame. Zdi se mi, da ‘ivim prazno, brez pomena. Naj imam ve~ upanja in volje, da bi se {e na{la katera zame? V meni je preve~ zagrenjenosti, nezaupanja …

Kaj mi svetujete?

Kaj vam svetujem, dragi gospod Oven? Da najprej uravnate sebe in izbolj{ate zadovoljstvo s seboj. Poskrbite za svojo bolj{o voljo in pridobite ve~ zaupanja vase. Posku{ajte narediti povzetek svojega ‘ivljenja s poudarkom na partnerskih odnosih in ugotovite, kaj je bilo narobe, da se zveze niso obdr‘ale! Va{a analiza mora vklju~evati tudi samokriti~nost, a brez samopomilovanja in obto‘evanja sebe in va{ih partnerk. Samo tako boste pri{li do objektivne slike o tem, kak{ne partnerske odnose ste bili sposobni ustvariti in kak{ne ‘enske ste do sedaj morali privabiti v svoje ‘ivljenje. Zveze, ki ste jih imeli, niso bile zaman. Usojeno so vam bile, da se iz njih kaj nau~ite, da boste na duhovni ravni la‘je rasli in se razvijali. [ele ko nehate ‘alovati in odpravite ob~utek praznine, tudi s tem da najdete nek stvarni smisel ‘ivljenja, ki ni vezan na ‘enske, ampak na va{e ambicije, konkretne cilje, boste pripravljeni na novo partnersko zvezo. Tedaj boste za~eli iz‘arevati veselje do ‘ivljenja, samozavest itd. in boste postali nasprotnemu spolu zanimivi! V ljubezni ste sicer pripravljeni veliko dajati in prejemati, a le redke dame bi vas mogle zadovoljiti. Partnerska zveza ne sme postati glavni smisel va{ega ‘ivljenja.

Svetujem vam, da preberete poljuden psiholo{ki priro~nik »Kako poi{~emo pravega partnerja? avtorice Susan Page. Sicer pa ste {e dovolj mladi, da boste lahko ‘e od konca

septembra dalje naleteli na zanimivo in privla~no gospo, s katero bosta postala najprej prijatelja, nato {e kaj ve~! Pohitite z delom na sebi, kar seveda ne bo {lo tako hitro, bo pa ~ez eno leto toliko slaj{e! Ne obupavajte, ampak ukrepajte! [ifra: VEDNO UPATI: Rojena decembra 1962 v Celju. Nekako se mi zdi, kot da ne spadam ve~ v ta svet ali pa se v njem ne znajdem ve~. V dno du{e me bolijo krivice do nemo~nih in ni~ krivih. Ko bi najbolj jokala, moje telo ostane kot kamen. Ko naj bi pokazala ~ustva, pridejo na vrsto razum in hladne razlage. Verjetno sem v obdobju, ko bo treba korenito po~istiti z navlako dosedanjih let. Kot priden otrok ob brezbri‘nem o~etu in skrbni, a preob~utljivi materi sem od{la neopremljena za ‘ivljenje. Naivnost, idealiziranje in upanje, da je to TO, so me zapletali v partnerstva, za katera sem bila prepri~ana, da so tisto pravo, a sem na koncu vedno ugotovila, da sem preve~ dajala le jaz. ^eprav vem, da niso vsi mo{ki egoisti, ampak da obstajajo tudi ~udoviti primeri, ki so duhovno, moralno, ~ustveno in ‘ivljenjsko bogati ter vredni zaupanja, je verjetno zaradi mojih neraz~i{~enih problemov tako, da {e vedno pritegnem le tiste z druge skrajnosti. Tako se vedno znova razo~arana zatekam v knjige. Bojim se in trudim, da ne bi kompenzirala svojih primanjkljajev z zadu{ljivo skrbjo za otroka, ki sta skoraj ‘e odrasla. Finan~no se slabo organiziram, ~eprav mi glede na dohodke tako zelo slabo ne bi smelo iti. Denar enostavno kar spolzi mimo mene. Zanima me predvsem partnerstvo, {e vedno si ‘elim harmoni~ne in hkrati dinami~ne ljube~e zveze z zanesljivim, zaupanja vrednim partnerjem, ter kako bo s financami in s tem povezanim nakupom stanovanja?

Vpra{anja za astrologa Staneta Pade‘nika po{ljite na naslov Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana ali na e-mail ara@zalozba-ara.si Kratko in jasno opredelite svoj problem in postavite eno do dve vpra{anji.

Pismo lahko podpi{ete le z imenom ali {ifro. Navedite rojstni kraj in datum ter uro in minuto rojstva iz rojstnega lista.

Spo{tovana bralka, iz va{ega pisanja veje va{e samospoznanje, da boste morali pri sebi kon~no ‘e kaj spremeniti. Odgovore na svoje pripovedovanje v smislu zastavljanja vpra{anja meni ste si ‘e sproti pravilno odgovarjali. Dodam lahko samo, da ste se rodili v ~asu hudih napetosti v va{em okolju, tudi v medosebnih odnosih med star{ema, tedaj je bilo tudi slabo vreme, da nosite te napetosti {e sedaj v sebi in da se morate sprostiti. To ‘e po~nete z branjem, dobro je tudi, ~e obiskujete jogo ali astralno terapijo. Va{e rojstvo ob polni luni vas dela nemirno in nepotrpe‘ljivo. Nau~iti bi se morali drugim odpu{~ati njihovo nepopolnost ter uvideti, da imajo tudi drugi te‘ka bremena iz preteklosti, otro{tva in prej{njih inkarnacij, ki jih ne morejo kar tako odlo‘iti. Vas so morali spoznati zato, da se v odnosu z vami brusijo kot kamen~ek v potoku ter postanejo duhovno in karakterno gladki. To velja za nas vse. Najbolje bo, da ~imprej za~nete sprejemati stvari, ‘ivljenje in mo{ke tak{ne kot so, v vsej njihovi pestrosti in zanimivosti. La‘je vam bo, hkrati pa se boste la‘je in pravo~asneje izognili tistim, ki niso skladni z vami. Zahteve do nasprotnega spola imate nedvomno prevelike, zato obstaja »nevarnost«, da ostanete sami. Sicer tudi tak{en stan ni tako slab. Zaradi pritiska Plutona, kasneje {e Urana, se boste {e tako ali tako precej pregnetli in spremenili, ‘e v jeseni pa boste imeli mo‘nost, da se zbli‘ate vsaj z dvema primernej{ima mo{kima, ki ju najprej spoznavajte, v odnosu do njiju pa tudi sebe! Leto{nje leto je velika prelomnica v va{em ‘ivljenju, saj se vam za~enja nov ‘ivljenjski ciklus, ko se vam bo spremenil ‘ivljenjski stil, prihaja pa tudi novo partnerstvo in mo‘nost novega ali dodatnega zaslu‘ka.

Pomemben vam bo oktober. Izkoristite ~as od sredine januarja do maja za uresni~evanje osebnih in finan~nih ‘elja. Var~ujte za stanovanje. Lahko najamete kredit v oktobru letos.

Leta 2006 boste urejali nepremi~ninske zadeve, lahko kaj prodali in kupili.

D

- oktober 04 -

Misteriji 45

Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

@

ivim z nenavadno, svojstveno zagato. Vse, kar je ‘ivega v moji neposredni bli‘ini, se obna{a, kakor da z njim kontaktiram, se name »nalepi«.

Seveda zaradi tega pogosto do‘ivim nepopisno lepe, prijetne ob~utke, imam pa tudi druga~ne izku{nje, ‘e kar probleme.

Ves razred {tudentov je neko~ zaplesal, ko sem zgolj za bolj vedro razpolo‘enje predlagal, naj vsi zaple{emo. Profesor je ostrmel, ko je vstopil v u~ilnico. [tudentje se potem niso spominjali, da so plesali. Po oceni {olske uprave sem bil jaz gre{ni kozel za tisti ples. Ko vozim, tik pred sre~avanjem, se pogosto zgodi, da nasprotno vozilo nenadoma usmeri vozilo naravnost proti meni, tako da se le s te‘avo izognem trku, s skrajnim odmikom, tudi s ceste. Ne{tetokrat se mi zgodi, da ‘eli ~lovek, znan ali neznan, s katerim spregovorim, iti kar z menoj. Tudi bli‘nje sre~avanje z ‘ivalmi je postalo ‘e prava nadloga. Mr~esa: mu{ic, muh, obadov, majskih hro{~ev, ~ebel, ~mrljev, os in sr{enov se komaj otepam. Pa tudi ve~jih ‘ivali, plazilcev, pti~ev, muc, ku‘kov. Celo visoka gozdna divjad se mi pribli‘a, me ovohava, ska~e vame, me oblizuje. Srnjad me celo spremlja iz gozda do doma, v naselje.

Seveda, priznam, da se ob takem so‘itju z vsem ‘ivim po~utim lepo, bla‘eno, a resnici na ljubo imam tudi resne probleme: piki mr~esa, bli‘ina strupenja~, kot so modrasi, pa iztrebki ptic na obla~ilih, dlaka od muc, ku‘kova slina … In o~itek lovcev, da visokogorsko divjad izvabljam iz njihovih gozdnih domovanj v urbano naselje. V resnici ni~ takega ne po~nem z lastno hoteno voljo ali ‘eljo. Vse to se dogaja spontano, samodejno. In mene samega presene~a. Zakaj se mi to dogaja?

Vlado V ‘ivljenju se nam stvari ne dogajajo naklju~no, ampak z dolo~enim namenom.

Silijo nas v to, da se ne~esa nau~imo, da

46 - oktober 04 -

napravimo korak naprej na na{i poti. Tudi vsa na{a sre~anja z ljudmi, pa tudi z ‘ivalmi, skrivajo v sebi nek globlji pomen in namen. Dogaja se izmenjava, sodelovanje. Drug drugemu nekaj dajemo, vedno, celo v tistih odnosih, kjer to ni vidno na prvi pogled.

Mnogi svetniki ter drugi duhovno visoko razviti ljudje so bili znani po tem, da so bili blizu ljudem in ‘ivalim. Zaradi svoje preprostosti, nepotvorjenosti in odprtosti se jih ne ljudje ne ‘ivali niso bali in niti zveri niti zlo~inci jim niso mogli {koditi. To stanje jim tudi ni povzro~alo te‘av. @al ve~inoma {e nismo v tem stanju. V~asih se mu bolj ali manj pribli‘amo, vendar to stanje {e zdale~ ni neproblemati~no, kar ka‘e tudi va{ primer. Podobno se na primer dogaja z ljudmi, ki za~utijo jasnovidne sposobnosti. Po eni strani jih niso prav ni~ veseli, ker zahtevajo od njih odlo~itev, kaj z njimi po~eti, postavljajo jih pred nove odgovornosti in naloge, saj te sposobnosti niso neproblemati~ne in sporo~ila niso nedvoumna. Po drugi strani se pojavi nevarnost, da se njihov ego napihne preko vsake mere in da se s~asoma po~utijo sposobni razlagati vsem prav vse. Kakr{nekoli sposobnosti, ki se ali samodejno, obi~ajno pa zaradi duhovnega razvoja, pojavijo pri ~loveku, ga postavijo na preizku{njo prave skromnosti in poni‘nosti. ^e te preizku{nje ~lovek ne opravi in se za~ne s svojimi sposobnostmi postavljati pred drugimi, te sposobnosti ali izginejo ali pa ga pogubijo. Enako se zgodi, ~e si ~lovek zaradi takih sposobnosti pripisuje zasluge in se ne zaveda, da je v vsakem primeru samo Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

orodje, po katerem deluje bo‘anska sila.

Kaj to~no zahtevajo va{e izku{nje od vas, ne vem. Velja tudi razmislek o tem, da v~asih kaoti~no stanje v nas samih privla~i kaoti~ne situacije. ^e smo sami s sabo bolj v harmoniji, so tudi stiki z ljudmi in ‘ivalmi bolj harmoni~ni. Potrebno se je zelo odkrito in zelo pozorno spra{evati, kak{no sodelovanje je mo‘no med vami in drugimi bitji, kak{na medsebojna izmenjava? Kaj lahko vi daste ‘ivalim in ljudem? Pozornost, razumevanje, skrb, nego, zavzemanje zanje, pomo~ …? Karkoli se ‘e pojavi kot odgovor, dostikrat za to ni potreben poseben poklic, ampak lahko to slu‘enje drugim bitjem opravljamo v vsakem poklicu. ^e smo na pravi poti, nas spremljajo izpolnjenost, zadovoljstvo in notranji mir. To so znamenja, ki jim velja slediti. In ~e ne najdete pri samoizpra{evanju ni~ posebnega, je morda zaenkrat edina naloga v tem, da va{e nekoliko nenavadne sposobnosti privla~evanja ljudi in ‘ivali prizemljite do te mere, da vas ne bodo obremenjevale in celo spravljale v nevarnost. V molitvi lahko iskreno prosite za to, pa tudi da se vam razkrije dodaten namen, ~e obstaja. Za za{~ito in pomo~ pri oblikovanju lastnih trdnih meja vam morda lahko pomagajo preproste, a izredno u~inkovite vaje, ki jih najdete v priro~niku Phyllis Krystal: Odvezovanje vezi, ki omejujejo.

Za upravljanje s posebnimi sposobnostmi so potrebni posebna notranja trdnost, osredi{~enost in prizemljenost ter globok notranji mir in mo~. Do teh lastnosti nam pomaga vsakr{no duhovno delo, s ~imer mislim delo pri ozave{~anju vsega, kar se nam dogaja tukaj in zdaj, trdno na zemlji, v vsakokratni konkretni situaciji. @elim vam veliko sre~e pri pustolov{~ini raziskovanja. Zemljevid, ki bi vas vodil brez tveganja in zmot, ‘al ne obstaja, toda v tem je lepota in ‘ivost bivanja.

D

Leksikon astronomije Avtor: Marijan Prosen Zalo‘ila: Mladinska knjiga Obseg: 172 strani Format:12,5 × 17,5 cm Trda vezava Cena: 3.990 SIT Ve~ kot 500 gesel s podro~ja astronomije je zbral in uredil v malem leksikonu astronomije Marijan Prosen, univ. dipl. astronom, profesor matematike in fizike v pokoju, ki ~esto objavlja zanimive astronomske ~lanke tudi v na{i reviji.

V slovenskem prostoru je znan kot prijazen publicist astronomskih zanimivosti.

Izrazi, ki opisujejo nebo in dogajanje na njem doslej v slovenskem jeziku niso bili zbrani; res je, da se da razlage dokaj{njega {tevila astronomskih izrazov najti v Slovenskem pravopisu, Slovarju slovenskega

knji‘nega jezika in v nekaterih drugih publikacijah, sedaj pa so vsi pojmi zbrani v eni knjigi.

Kjer je potrebno in mogo~e, razlago besede spremlja tudi nazorna ilustracija, kar bistveno pripomore k razumevanju dogajanj na nebu. ^rtne risbe je ustvarila Maja Prosen.

Leksikon astronomije je namenjen bralstvu poljudnih znanstvenih ~lankov, ~edalje ve~ji skupini ljudi, ki vsaj ob~asno spremljajo dogajanja na nebu.

Posebno prav pa bo pri{el tudi {olarjem, saj pouk astronomije, ki je ob matematiki in fiziki pastorek med predmeti, spet dobiva svoje mesto v skladu z vse ve~jim vedenjem in vedno pogostej{im opazovanjem neba ob vse bolj dostopnih in{trumentih.

Panorama zvezdnega neba Avtor: Marijan Prosen Zalo‘ila: Mladinska knjiga Obseg: 32 strani Format: 23 × 17 cm Bro{irano Cena: 1.990 SIT S skicami neba, ki ga vidimo v jasnih no~eh nad Slovenijo, nas Marijan Prosen, upokojeni profesor astronomije, matematike in fizike, vodi na

potepanje s prostim o~esom po Rimski cesti z ogledom najsvetlej{ih zvezd in skrivnostne Lune.

Skice zvezdnega neba je iz meseca v mesec, opremljene z opisi glavnih zna~ilnosti, pred leti objavljala na{a revija. Sedaj so zbrane v knji‘ici in omogo~ajo, da sami spoznavamo zvezde, hkrati pa se seznanimo s pomembnej{imi dogodki in pojavi. Tako na primer izvemo, da so 15. oktobra ob 21. uri najvi{je na jugu ozvezdja Kefej, Pegaz, Vodnar in Ju‘na riba in da lahko okoli deset minut po dvaindvajseti pri~akujemo na nebu roj Orionidov, kakih 25 utrinkov na uro.

Knji‘ica je napisana zelo poljudno. Da bi bile skice zvezdnega neba ~imbolj podobne resni~ni sliki ve~ernega zvezdnega neba za vsak mesec posebej, so namenoma izdelane ro~no, kar omogo~a natan~no in uspe{no u~enje vsakomese~nih zna~ilnosti zvezdnega neba, najlep{ih ozvezdij in najsvetlej{ih zvezd, ki jih vidimo iz Slovenije in iz krajev s podobno geografsko {irino.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1.

Hrana za ‘ivljenje Jadranka Boban Peji} in Zlatko Peji}

2.

Potovanje do ekstaze Gabrielle Roth

3.

Zdravilna mo~ gob William H. Lee

4.

Zdravje iz stopal Ana Koro{ec

5.

Anastazija – Prostranstvo ljubezni Vladimir Megre

6.

Telo kli~e po vodi dr. F. Batmanghelidj

7.

Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Thomas Chalko

8.

Prerokovanje iz ciganskih kart Rudica Kova~i~

9.

Kako odkrijete va{a prej{nja ‘ivljenja Ted Andrews

10.

Vodnik prakti~ne aromoterapije William H. Lee

- oktober 04 -

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja

Ognjena elipsa

K

o sem bila stara okoli {est let, smo ‘iveli v hi{i, ki sta jo pred leti zgradila dedek in babica. Onadva sta bila v pritli~ju, mi pa smo ‘iveli v prvem nadstropju. [e sedaj se zelo ‘ivo spominjam tistega nenavadnega dne …

Bila sem pri starih star{ih, ki sta pazila name, in sem jima rekla, da grem gor po svoji dve najljub{i igra~i. Babica je mislila, da se la‘em in da ji bom spet pobegnila na ulico.

Rekla je: »Otrokom, ki ne ubogajo, se dogajajo grde stvari!« Ob tem je bila hladna in resna, da me je kar spreletelo, vendar sem ji kljub temu hotela dokazati, da sem »pridna pun~ka«.

In tako sem od{la v prvo nadstropje v sobo po svoji igra~ki. Soba je imela na desni strani steno, ki so jo popolnoma prekrivale omare, na levi strani pa je bilo veliko okno z zavesami in na sredini velika zakonska postelja mojih star{ev. Ko sem vstopila v sobo, je najprej vanjo skozi okno mo~no zapihal veter, da so zavese zaplesale v zraku.

Vzela sem svoji igra~ki, ker me je postalo strah in sem ‘e stala pri vratih. Naenkrat so se isto~asno odprla vsa vrata in vsi predali, ki so jih imele omare, po nekaj sekundah pa so se vsi glasno in sunkoma zaprli, spet isto~asno in z veliko silo. Vem, da jih ni zaprl ali odprl veter, saj so bile »na magnete«.

Prestra{ena sem to opazovala in pobegnila k starim star{em. Babici sem povedala, kaj se je zgodilo, ona pa se je zasmejala in rekla: »Vidi{, sem ti rekla!« Vem, da babica ni uporabila kak{nega trika z vrvico, saj ta zgornja soba ni bila na nikakr{en na~in povezana s

Mali oglasi HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, DHARMI^NI, LETNI - pisno izdelam. Brezpla~en vzorec! Astrolog Armand Armand, GSM 041/568 340, www.astrologarmand.fr.st Astro s. p., Koper

pritli~jem. Me pa ta dogodek {e danes zelo bega in ko nanj pomislim, se mi {e vedno na- @ELITE POKUKATI V PRIHODNOST? Storite to z izkuje‘i ko‘a. {enimi. Vede‘evanje in svetovanje na 090/43 85. 0,5 min/ Horvath in ostali d.n.o., Kvedrova 3, 1000 Ljubljana.

Temu pripetljaju pa so sledili {e stra{lji- 125 SIT. vej{i. Ko sem se nekaj dni po tem dogodku ZAKAJ NE BI VEDELI VE^? Angelski blagoslovi, numerigrala na vrtu pred hi{o, sem kar naenkrat ologija, tarot, ciganske karte. Tel 090/44 39, 1 min/252 SIT. zagledala ~rno senco, ki je kot pti~ letela naUriela s. p., Zimica 36, Zg. Korena ravnost vame. Ne spomnim se, ali je zletela vame ali me je le preletela, vem samo, da sem BIOENERGIJSKO SVETOVANJE PO TELEFONU Nood tistega trenutka naprej s {estimi leti za~ela tranje stiske, pomanjkanje energije, vplivi nezdravih energij v bivalnih prostorih, bolezni. Telefon 041/911 948, 01/8323 054 preklinjati in izgovarjati besede, ki jih sploh Bioterapevt Pu~ko Bojan Lotosova svetloba d. n. o. nisem poznala ali kdaj prej sli{ala. Za~ela sem kar najbolj grdo govoriti o Bogu, Mariji, NADA IN JAN - VEDE@EVANJE z dolgoletnimi izku{njami. Telefon 090 41 27.

Svetem Duhu, pravzaprav o vseh svetih oseCena 250 SIT/minuto. bah. Tudi k ma{i nisem ve~ hotela, ~eprav Fran~i{ka Uhl s. p., Seidlova 34, 8000 Novo Mesto sem pred tem z velikim veseljem z mamo vsaj dvakrat na teden {la v cerkev. [e en dogodek po tema dvema pa je bil, ko sem se v gozdu blizu hi{e, ki sta jo takrat gradila moja star{a, izgubila. Ne vem, kako sem sploh lahko zatavala v tem gozdu, ko pa sem res ~isto vse potke v njem poznala do potankosti, saj sem jih velikokrat prehodila s star{ema, s prijatelji in najve~krat ~isto sama. Res ~udno, da sem se izgubila, a sem se.

Naenkrat sem stala pred neko stvarjo v obliki vodoravno odrezane elipse, ki se je pojavila pred mano. Pri tleh je bila ‘ivo oran‘na, skoraj ‘e rde~a, pri svojem zarobljenem loku pa vedno bolj ‘are~e rumena, kot so ognjeni zublji. Ne vem, kako dolgo sem strmela vanjo, spomnim pa se, da sem kar naenkrat tekla po gozdu in pri{la iz njega naravnost pred na{o parcelo. Star{a sta me okarala, kje sem se potepala, saj se je medtem ‘e zve~erilo in so me iskali z vsemi sosedi. Ravno sta hotela na pomo~ pri iskanju poklicati {e policijo.

Ne vem, ali naj i{~em kak{no povezavo med temi ~udnimi dogodki in kako naj si jih razlagam. Mogo~e so res na nek na~in povezani, saj so se zgodili v roku enega meseca. Moram {e dodati, da sem globoko verna oseba in to vse od tistega dogodka v gozdu naprej. Morda so ta do‘ivetja videti kot sanje otroka, ki malce preve~ fantazira (tako si je to razlagala moja mama, ko sem ji o tem govorila), vendar zagotavljam, da so {e kako resni~ni. Zelo bi bila vesela kakr{nihkoli razlag bralcev v Pismih bralcev o mojem do‘ivetju.

TiCa

D

48 - oktober 04 -

RIMSKE TOPLICE TERME FORUM IN REVIJA

Izidi `rebanja za nagradno kri`anko {t. 115

MISTERIJI

22. oktobra (petek) ob 18.h

VPLIV HRANE IN POSTA NA @IVLJENJE

PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Metod Tekavec, Vrh 30, 1294 Vi{nja Gora

predava Marjan Viden{ek (kotizacija 1000 SIT)

DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji):

6. novembra (sobota) ob 10h

VADANA GORDANA KUDRIKOVA

SPOZNAVANJE ORGONSKE ENERGIJE

In{truktorka in koordinatorka Psihokibernetike Esenov in Reinkarnacijska analiti~arka bo vodila naslednje te~aje v Rimskih Toplicah, Forum Terme:

predava (v hrva{~ini) magister elektrotehnike Davorin [najdar (kotizacija, vklju~eni napitki in kosilo 10.000 SIT) Rezervacije po telefonu 03/734 60 60, Klemen.

Hamdija Hod‘i}, Laze 46, 1353 Borovnica TRI TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA):

1. TE^AJ PSIHOKIBERNETIKE ESENOV

Ivana Miv{ek, Cesta v Jagodje 2, 6311 Jagodje

15., 16. in 17. oktober (Cena: 210 EUR)

2. TE^AJ REINKARNACIJSKE ANALIZE IN DUHOVNE PREOBRAZBE NOVE DOBE

Zora Kastelic, Slakova 3, 8210 Trebnje

12., 13. i 14. november (Cena: 185 EUR)

Marjeta Vu~ki~, Talanyijeva 4, 9000 Murska Sobota Nagrade bomo poslali po po{ti.

Te~aji se za~nejo v petek ob 19h, v soboto in nedeljo pa trajajo od 10h do 19h.

Prijave: Samo Klemen, tel. 03/734 60 60 in 041/374 198 Informacije: Gordana, tel. 00385 91/20 62 815

Re{itev nagradne kri`anke {t. 115: VODORAVNO: noj, Swanson, ide, kaskada, trapist, Nen, Reno, Maimon, OZ, tla, Vani, Aleksander Makedonski, AK, rak, Noe, skokot, zamotanost, alpinizem, Orle, Eu, sanje, Ati, Nairobi, Ina, Kozak, Saale, Mn, kri, zlati bambusov lemur, Berberi, teran, Nal~ik, akant, o~i, Si NAGRADNI POJMI: ALEKSANDER MAKEDONSKI, ZLATI BAMBUSOV LEMUR

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-0011412222.

Informacije po tel.: 01/ 231-93-60.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo`eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. oktobra 2004 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 116 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz`rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

- oktober 04 -

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (116) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. transakcijskega ra~una:

50 - oktober 04 -

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

ZALO@BA ARA

RIBE NA 150 NA^INOV

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

SPORO^ILO VODE

Riba je okusen in zdrav obrok.

Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta preprosta in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

^udovito sporo~ilo, ki ga odkrivajo prve fotografije kristalov zamrznjene vode na svetu, posredno dokazuje spomin vode in njeno sposobnost informiranja. Vsebuje tudi slike kristalov slovenskih voda.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.990 SIT

Cena: 7.900 SIT

ZNANSTVENI PRISTOP K PRIDOBIVANJU BOGASTVA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

OSNOVE RADIESTEZIJE IN BIOENERGIJE

POLJE - PO SLEDI NEVIDNIH SIL V VESOLJU

Priro~nik je namenjen vsem, ki se `elijo nau~iti uporabljati nihalo in druge radiestezijske instrumente ter sebi in svojim pomagati z bioenergijo. Knjiga je dobrodo{la tako izku{enim radiestezistom, ki bodo v njej zagotovo na{li kaj novega, kot tudi novincem. Cena: 3.900 SIT

Ves svet vibrira v skrivnostnem kvantnem polju neizmerne energije, ki je klju~ za pojasnitev telepatije, telekineze in bioenergije, obeta pa tudi mo`nost ~rpanja neskon~nega vira energije in vesoljska potovanja na velike razdalje.

Cena: 4.900 SIT

POTOVANJE DU[

USODA DU[ Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

KAKO ZDRAVIMO Z ZVOKOM

KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI

Vsak ~lovek je glasbeni in{trument, ki niha v razponu kozmi~nih vibracij. V knjigi je opisano, kako lahko z zvoki, glasbo in lastnim glasom uravnove{amo in zdravimo sebe in druge.

Barvna terapija ni ~arobno zdravilo za vsa obolenja, vendar barve na nas vplivajo bolj kot si mislimo. Barvna terapija je preventivna nega, s katero odgovorneje in aktivneje sodelujemo pri vzdr‘evanju lastnega zdravja.

Cena: 5.500 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 2.900 SIT

Knjiga prina{a preprost in popoln pristop k spreminjanju ‘ivljenja v bogato in vznemirljivo obliko. V njej najdete modrost za vse ~ase in za postopno bogatenje.

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti.

Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.500 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.300 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore ...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTI

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

KAKO BEREMO USODO Z DLANI

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje.

Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdravja.

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost.

Priro~nik iz~rpno opisuje, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in `ivljenjska obdobje.

Dlan razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje, temperament in celo usodo.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Kako naro~imo knjige, kozarce, vr~e ... Izbrano naro~imo po telefonu (med 8. in 15.uro): 01/549 17 92 ali 051/307 777, faksu: 01/230 16 27; e-po{ti: ara@zalozba-ara.si ali pisno na naslov: Ara zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Pla~ilo po povzetju. Po{tnino pla~a kupec.

KNJIGA, KI JE MNOGIM PRINESLA ZDRAVJE

HRANA ZA

@IVLJENJE uvod v makrobioti~no kuhinjo Knjiga vsebuje poleg zbirke receptov tudi razumljivo razlago, zakaj in kako naj bi hranili svoje telo, da bi se lahko uprlo bolezni in jo premagalo.

Knjigo HRANA ZA @IVLJENJE lahko naro~ite po telefonu 01/549 17 92 ali e-mailu: ara@zalozba-ara.si Kupiti jo je mogo~e tudi v knjigarnah, cena je 3.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, 1000 Ljubljana