Revija-Misteriji-133_avgust-2004

LETNIK 12 - [T. 133 - AVGUST 2004 - 790 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Aparati uni~ujejo DNK

Izpostavljanje nizkofrekven~nim magnetnim poljem dokazano povzro~a po{kodbe v mo‘ganih

a n ~ i n s e a j r t : e v a i ` g o o l d i a r n P avad nen

Diabetes

ozdravljiv

Alternativni program lahko obnovi reguliranje ravni sladkorja v krvi

Leto kometa Je Nostradamus za letos napovedal udarec asteroida Toutatis v Zemljo?

Paranormalno v Sloveniji

Svarila in prilo‘nost za osebnostno rast

JAGODE LJUBIJO DOBRO VODO

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa ...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli. Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

DIETA Z IZGOREVANJEM Avtor je na osnovi 15–letnega raziskovanja in uspe{nega zdravljenja tiso~ih pacientov razvil individualen pristop, ki zadovolji na{e biolo{ke in psiholo{ke potrebe. Ta pristop nam pomaga natan~no dolo~iti prehrano in gibanje ter omogo~a vzdr`evanje te`e brez nezdravega nihanja. Cena: 7.300 SIT

NOVA KNJIGA NA[E ZALO@BE

Potovanje do ekstaze Gabrielle Roth pi{e z iskreno strastjo iskalke, ki je odplesala vsako stran knjige svojega ‘ivljenja. V Potovanju do ekstaze nagovarja plesalca, ki ‘ivi v vsakem izmed nas, in nas ne‘no spomni, da smo rojeni za ples v ekstazi.

Ekstazo opisuje kot do‘ivljanje trenutka, v katerem plesalec izgine in ostane samo {e ples. To je trenutek celosti, ko smo popolnoma ugla{eni sami s seboj in ko so na{e telo, srce, um in du{a harmoni~no povezani. Ne gre za transcendentalno do‘ivetje, ampak prisotnost v telesu, razkrivanje sebe v trenutku in sprejemanje vsega, kar smo. Na{ ples tedaj postane svet. V njem se nam ni treba ni~esar oklepati in ni~esar opustiti.

Gabrielle je resni~na oseba, ki je budno prisotna v svojem pisanju. Ob~utimo jo kot prijateljico, ki pozna vse preobleke in izgovore na{ega ega, saj je plesala skozi njih, z njimi in zunaj njih, sledila je svoji ekstazi in izdelovala zemljevide, da bi tja popeljala {e druge. Njeno delo ni novodobno, ampak “zdajdobno”, ples v tem trenutku, takem, kakr{en je.

Povezano je z ritmom, ki mu svobodno sledi.

Sre~anje z Gabrielle je velik izziv za ego. Popolnoma je prisotna v trenutku in neprestano se spreminja.

Je plesalka, ki z vsakim gibom zamenja obliko. Prehitra, da bi ji ego znal slediti. Zabavna, so~utna in v~asih zastra{ujo~a; Gabrielle vas vidi in vabi na ples. Ob branju knjige prav tako ple{emo z njo.

Jasno in preprosto se premika skozi strani in njene besede zvenijo v nas {e dolgo po branju.

Ta knjiga je potovanje proti osvobajanju telesa, izra‘anju srca, praznjenju uma, prebujanju du{e in utele{anju duha. To je naravno gibanje na{ega plesa ‘ivljenja. Ko mu sledimo, dose‘emo celovitost in z njo ~isto navadno, vsakdanjo ekstazo.

Gabriellina knjiga Potovanje do ekstaze je navdihujo~a. ^e boste ob~utili mo~ njenih besed, ne omahujte – odrinite na pot in zaple{ite za svoje ‘ivljenje!

Cena: 3.900 SIT

-10 %

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL

Slovar ponuja pravilne slovenske izraze s podro~ja medicine, obsega ve~ kot 1.000 strani, obdelanih pa je ve~ kot 75.000 gesel. Namenjen je naj{ir{emu krogu ljudi, ki prihajajo v stik z medicino in drugimi sorodnimi vejami.

Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena: 27.000 SIT

Cena posamezne knjige: 3.490 SIT

SANJE

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

^lani Kluba za zdravo ‘ivljenje, naro~niki na revijo Zdravje in Misteriji, imajo 10 % popust.

LETNIK 12 - [T. 133

avgust 2004

7

33

Jagode ljubijo dobro vodo

Diabetes je ozdravljiv

S hydronicom se pove~a pridelek in izbolj{a zdravje rastlin

16 Aparati uni~ujejo DNK Izpostavljanje nizkofrekven~nim magnetnim poljem povzro~a po{kodbe DNK v mo‘ganih

17 Vede‘evanje iz jeter Uporaba drobovja za napovedovanje bodo~ih dogodkov

19 Pesem kamnov Arheoakustika - nova veda o uporabi zvoka pri na{ih prednikih

30 Leto kometa Je Nostradamus za letos napovedal katastrofalni udarec asteroida Toutatis v Zemljo?

Alternativni program lahko obnovi reguliranje ravni sladkorja v krvi

39 Paranormalno v Sloveniji Razli~na prikazovanja so svarilo pred nevarnostjo in prilo‘nost za osebnostno rast

41 Hrana za ‘ivljenje Z makrobiotiko lahko upravljamo lastne vire energije in spremenimo slabe navade Pisma bralcev .................................................................................................... 4 Zanimivosti ........................................................................................................... 5 Odkuhavanje zdravja IV ..................................................................... 11 Skrivnostni faraon .................................................................................... 13 S soljo proti bakterijam ...................................................................... 23 Madagaskarski lemurji ........................................................................ 24 Kaj je pokon~alo dinozavre? ........................................................ 28 Je ~lovek res nesmrten? ................................................................... 36 Ogro‘eni kiti in groze~e mravlje .............................................. 44 Planetni horoskop ..................................................................................... 45 Astrolo{ko svetovanje ......................................................................... 46 Psiholo{ke dileme ..................................................................................... 47 Novi knjigi ........................................................................................................... 48 Nagradna kri`anka - 114 .................................................................... 50 PRILOGA Nenavadna do`ivetja ......... 8 DODATNIH STRANI

- avgust 04 -

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231 93 60 fax: 01/230 16 27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231 93 60 Direktorica: Eva Jeseni~nik

[MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA

VE^ POZITIVNIH NAVODIL V MISTERIJIH

M

isterije kupujem, odkar so za~eli izhajati, enkrat sem bila celo iz‘rebana, ker sem re{ila nagradno kri‘anko. Morda se ~lovek vsake stvari navadi, mu postane skoraj rutina ali pa je res, da v Misterijih zadnjega leta ne najdem ve~ toliko zanimivega branja kakor prej. Sicer pa odkrito priznam, da me orgonski sevalnik, Hydronic, ~lanki o vodi, pomanjkanje encimov v hrani, klimatske gro‘nje in podobno ne zanima ravno preve~. Rada pa berem ~lanke o dokazih za obstoj du{e, ~lanke o rein-

karnaciji, o ugankah iz preteklosti ~loveka, o nauku Esenov, tudi o spiritizmu, o angelih, o vseh nenavadnih pojavih bodisi v ~lovekovi psihi ali izven nje, skratka o vsem, kar ni ravno podobno na{emu obi~ajnemu ‘ivljenju. Zanimajo me ljudje z nenavadnimi sposobnostmi, nenavadni predmeti in vse, kar nam lahko pomaga. Povedati pa vam moram tudi, da imam ob~utek, da pri vseh va{ih ~lankih nekaj manjka in nikoli ne morem najti dovolj iz~rpnih podatkov, smernic ali navodil, ki bi morda pomagali najti odgovore, ki jih i{~em ‘e vse ‘ivljenje.

ALI

ara@zalozba-ara.si

Pogre{am tudi ve~ optimizma in pozitivnih misli, ki so mi {e kako potrebni, saj sem po naravi pesimisti~na. Lep pozdrav!

Mojca

JOEJEVA CELICA

V

prej{nji reviji Misterijev je bil objavljen ~lanek o Joejevi celici, ki sem jo zgradil, vendar sem kot popolni za~etnik napravil ve~ krepkih napak. To je bil tipi~en primer, kako celica ne sme biti sestavljena.

Da bi se izognil medsebojnemu delovanju, sem izolirne distan~nike zamaknil enega proti drugemu, s (Nadaljuje se na 6. strani.)

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE

Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431 43 83 Tajni{tvo, naro~nine in oglasno tr`enje: Lilijana Knez Tel.: 01/231 93 60; 031/662 092 Prodaja po po{ti: Tel.: 01/549 17 92; 051/307 777 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529 42 44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 7300 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 790 SIT. Prodaja v kolporta`i: Delo-Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473 88 41. V naro~nini, ki se pla~uje letno (8.532 SIT) ali dvakrat letno (4.266 SIT) je 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

4 - avgust 04 -

Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu avgustu, bomo iz‘rebali naro~nika oziroma naro~nico za desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhinje) v Lovi{tu, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko popeljal/a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil/a z gostitelji, poklical/a v Lovi{te gospo Zdravko in se domenil /a, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 023) NA PO^ITNICE V LOVI[TE GRE HELENA NEUBAUER V juliju je ‘reb med novimi naro~niki revije Misteriji naklonil po~itnice v Lovi{tu na polotoku Pelje{ac Heleni Neubauer, Gori{ka 7, Celje.

Revijo naro~ite po telefonu 01/231 93 60.

30

31 20:05

1

2

3

4 04:48

5

6

7

8 00:02

9

10

11

12 02:44

Z ANIMIVOSTI

KONEC KORAL?

N

ovej{e raziskave ka‘ejo, da postajajo svetovni oceani vedno bolj kisli zaradi pove~anih koli~in CO2, ki nastajajo ob izgorevanju fosilnih goriv. Posledice za morsko ‘ivljenje bi utegnile biti katastrofalne. Do tega zaklju~ka so pri{li raziskovalci v Lawrence Livermore National Laboratory v Kaliforniji, ko so primerjali geolo{ke izmerke oceanskega pH z napovedanimi vrednostmi v naslednjih nekaj sto letih. Ob sedanji stopnji onesna‘evanja se bo pH oceanov v nekaj sto letih zni‘ala za celih 0,77 enote, kar je ni‘je od vrednosti v zadnjih 300 milijonih let.

Kislost naj bi se najbolj pove~ala v vrhnjih delih oceanov, najbolj pa bodo prizadeti organizmi v globokomorskih vodah. Spremembe bodo skoraj gotovo {kodovale morskim organizmom z lupino ali skeletom iz kalcijevega karbonata, v prvi vrsti koralam. Trenutno so prav oceani tisti, ki zmanj{ujejo posledice onesna‘evanja, saj vpijejo ve~ino CO2, ki ga ljudje proizvajamo.

MULA JE SKOTILA MLADI^KA

N

a veliko presene~enje prebivalcev vasi Dorikha v Butanu je zlatorumena mula junija skotila mladi~ka. Mule, ki so kri‘anci mo{kih oslov in kobil, so namre~ sterilne. Dr. Tashi Samdrup pravi, da so mulje samice bolj plodne od samcev, vendar se zelo redko zgodi, da mula dobi mladi~a. »To velja za anomalijo,« pravi. »V knjigi o mulah pi{e, da je to nemogo~e, raziskave v nekaterih dr‘avah pa so pokazale, da so mule pravzaprav osli.

Ugotovili so, da imajo kromosome osla.« Medtem pa va{~ane Dorikhe bolj zaposluje debata, ali se je mama mula sparila z oslom, konjem ali mulo, saj je bila ve~ino ~asa izpu{~ena.

13

14

15

16 03:23

17

18

PAJEK UJEL KA^O

K

itajski hi{ni pajek, ki je ~akal na svoji mre‘i na kosilo, je dobil najve~ji obrok v svojem ‘ivljenju … ka~o! Tri decimetre dolga ka~a se je priplazila v hi{o kmeta v pokrajini Zhejiang, ne mene~ se za pajka, ki je potrpe‘ljivo predel svojo mre‘o v kotu. Na nesre~o se je ka~a obupno zapletla v pajkovo ~vrsto, lepljivo mre‘o. Pajek je mre‘o povlekel navzgor in ka~o obesil nad zemljo. Nato ji je splezal za vrat in vbrizgal svoj strup. Boj med Davidom in Goljatom je trajal osemdeset minut, spremljali pa so ga kmetje, ki so se zbrali na kraju dogodka. Ka~a je kmalu poginila, lovec pajek pa je za~el sesati svojo kri.

SPORO^ILA VODE

Z

a raziskovalni projekt Sporo~ila vode, v katerem trije mladi raziskovalci Ivan \or|evi}, Tea Vu~ak in Perica Podnar (na fotografiji) z opatijske {ole Rikarda Katalini}a Jeretova pod vodstvom mentorice prof. Marije Popovi} s pomo~jo Allium testa ugotavljajo, kako informirani kozarec zmanj{a genotoksi~nost vode, je hrva{ko Ministrstvo znanosti, izobra‘evanja in {porta na sedmem sre~anju hrva{kih GLOBE {ol podelilo diplomo za izjemno uspe{en {olski projekt. Dijaki iste {ole so z istim projektom dosegli velik uspeh tudi na dr‘avnem tekmovanju mladih biologov, o katerem smo poro~ali v prej{nji {tevilki.

V prihodnjem {olskem letu bodo z Allium testi ugotavljali kakovost vodotokov tudi slovenski dijaki v okviru eko {ol, ki jih je ‘e precej ve~ kot sto.

D

19 22:27

20

21

22

23 12:10

24

25

26 20:52

27

28

29

30

31

04:22

- avgust 04 -

1

2 17:50

Misteriji 5

PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker:

• • • • • •

je za naro~nike vedno cenej{a jo dostavimo na dom v vsakem vremenu jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih boste kupovali v prodaji po po{ti po 10 % ni‘jih klubskih cenah boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila?

Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset doma~ih zdravil, ki delujejo ali pa Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov. Prvih pet novih naro~nikov v avgustu bomo spet nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi.

V juliju so magic life dobili v dar: Franci Penca iz Mokronoga, Darko Zorko s Ptuja, [tefka Pavlovec iz Ko~evja, Ana Bitenc iz Dobrunj in Bruno Bon~a iz Ankarana. ^estitamo!

Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/662 092, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si

Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja! tem sem naredil tako imenovano Faradayevo kletko. Ker pi{e, da je treba celico polirati, sem {el takoj v Merkur po polirno pasto. Samo tega ne, polirne paste so na osnovi petroleja, nafte ali loja. Preden sem to ugotovil in o~istil,

6 - avgust 04 -

sem moral celico ni~kolikokrat razstaviti. S tem ne trdim, da poliranje ni potrebno, pa {e kako. ^e celica ni ~ista, bo »izdelovala« vodikove, kisikove mehur~ke ter rde~o peno in usedlino. ^e je celica ~ista in pravilno sestavljena

Nagrada za zvestobo Spo{tovane bralke in cenjeni bralci! @elimo vam vse dobro in ker cenimo va{o zvestobo Misterijem, bomo vsak mesec med naro~niki revije iz‘rebali prejemnika posebne nagrade - solne lu~i.

Solna lu~ v va{em domu bo ustvarila prijetno ozra~je, njena zdrava svetlobna in energijska nihanja pa bodo pripomogla tudi k va{emu zdravju in dobremu po~utju.

Solna lu~ za naro~nike ter z njo pravilno ravnamo, pene sploh ni, voda ostane ~ista.

Mimogrede, vodo sem zajemal na {tirih izvirih, pa ni vsaka dobra – smeti, kemikalije – in ni vseeno, kje in kako blizu izvira jo zajamem. De‘evnica bi bila idealna, a je preve~ umazana, destilirana voda pa je dobesedno ubita.

Celico sem izdelal iz kupljenih cevi, jo zvaril z varilnim transformatorjem in na stru‘nici obdelal na potrebne dimenzije – torej se nisem dosledno dr‘al navodil, nekajkrat sem ‘e hotel odstopiti, vendar sedaj kar vriskam.

Pripravil sem jo namre~, da izdeluje prave mehur~ke; pravzaprav me je ona u~ila, kako naj ravnam z njo. Izdeluje nek plin, ki ni gorljiv na sobni temperaturi, rde~a pena pa se

spremeni v neko belo snov, ki leti okoli celice kot rahel sneg.

Orgon? Najbr‘ ne. Pri vsem tem ostane koli~ina vode enaka, razen kar je izhlapi in pa minimum vodikovih in kisikovih mehur~kov.

Kot vidite, se v praksi marsikaj postavi na glavo glede tega, kar stoji zapisano. ^e sem stvar dodatno zakompliciral, ni~ ne de; manj ko boste razumeli zakaj gre, bolje bo.

Zaenkrat naj bo dovolj besedi~enja, prosim ne nadlegujte me, da bi pri{li do kak{nih tehni~nih podatkov, saj ra~unam na bodo~i posel; ko bo zadeva pognala bencinski motor, bom pa tako ali tako javil uredni{tvu Misterijev.

Lep pozdrav bralcem revije in uredni{tvu – dr‘ite fige za uspeh ali kar tako.

Rudi

S hydronicom se pove~a pridelek in izbolj{a zdravje rastlin

Jagode ljubijo dobro vodo N

ali dva preden jagode rodijo, ~rno brez amakanje z o‘ivljeno vodo daS sen~enjem, je ve~ji pridelek in omejuje bolukenj, da pove~ana toplota v zemlji, ko lezni, ki povzro~ajo jagodota po~iva, uni~i {kodljive organizme; jagosegrevanjem zemlje in vim nasadom najve~ {kode, meni lastde potem bolje uspevajo. Je seveda doo‘ivljeno vodo je mogo~e datni stro{ek, ker je treba naknadno zvrnik nasada Baronove jagode, {tiriintridesetletni nekdanji policist Maks Vre~tati luknje, polo‘iti namakalno ~revo … zmanj{ati uporabo ko iz Zgo{e na Gorenjskem, ki je letos je ve~ dela, a je vredno. Potem je tu {e fitofarmacevtskih pridelal in prodal kakih sedemnajst naprava za izbolj{anje kakovosti vode ton najodli~nej{ih jagod. pripravkov na najmanj{o hydronic. S tak{nimi ukrepi zmanj{am uporabo fitofarmacevtskih pripravkov Za jagode, po katere prihajajo v vas mo‘no mero. na najmanj{o mo‘no mero. Nasad opazuob Begunjah od blizu in dale~, lahko mirno re~emo, da nimajo prav ni~ skup- tegrirano in posku{am iti {e globlje, pre- jem in ko je prag kriti~nosti prese‘en, monega z onimi, ki prihajajo v slovenske mikam se proti povsem ekolo{ki pride- ram ukrepati.« trgovine iz velikih evropskih nasadov. lavi, vse bolj pro~ od konvencionalnih, Prav uporaba hydronica, ki spremeni ^e je potrebno mlahave sade‘e po{teno splo{no znanih metod. Pri tem izvajam vodo in jo, kot pravimo, o‘ivi, po mneumiti, da z njih speremo vso kemijsko celo vrsto ukrepov. Med pomembne so- nju Maksa Vre~ka prepre~uje nastanek za{~ito in podporo, velja za gorenjske ja- di sen~enje, ki v integrirani obdelavi ni in razvoj bolezni, ki so v nasadih jagod gode, da vode, kaj {ele kakih dodatkov obvezno, ampak jagodam izredno do- lahko tudi pogubne: za pranje, ne potrebujejo. bro dene. Drug tak ukrep je solarizaci»V prej{njih letih, pred uporabo hydro»Jagoda je najbolj{a, ~e je zjutraj {e v ja, se pravi, da folijo polo‘im ‘e mesec nica, mi je veliko te‘av povzro~al vertimrazu nabrana in cilium, pepelasta ple~ez dan prodana,« sen. Ta povzro~i, da meni gorenjski sadse listi obra~ajo. Lejar, ki na dale~ slovi tos v drugoletnem napo tem, da se pri njem sadu niti enkrat ni dobe najbolj kakobilo treba uporabiti vostne, trde in okusnobenih preparatov. ne jagode, ki jih ni V prej{njih sezonah, potrebno prati: se spomnim, ker je tukaj precej vetrov»Jagode izgubijo no, vetrovna lega pa del arome, ~e jih peje vedno izpostavremo. In ~e jih ‘e peljena za to bolezen, remo, potem jih mosem imel nenehne ramo prati s {e neprobleme. Bolezni se odtrganimi peclji. A sploh nisem mogel mojih ni treba prati, znebiti. Tu je hydrosaj so pridelane tanic naredil veliko.« ko, da na njih ni, to jam~im, nobenih osPri izbiri sort se tankov fitofarmacevtodlo~a za tiste, ki skih preparatov,« praimajo bolj{i okus. Medvi in pojasnjuje: nje sodi tudi ElsanV zasen~enem nasadu na Zgo{i pri Begunjah Maks Vre~ko prideluje jagode tako, da jih »Pridelujem in- pred u‘ivanjem ni treba prati.

- avgust 04 -

Misteriji 7

JAGODE

LJUBIJO DOBRO VODO

Odkar tudi po 40 kubikov vode vsak dan ste~e do jagod skozi hydronic, je pridelek ob~utno ve~ji. Poleg tega rastline ne potrebujejo skoraj nobene fitofarmacevtske za{~ite ve~, saj je oku‘b veliko manj, s prestrukturirano vodo okrepljene rastline pa tudi ne teknejo {kodljivcem, ki jih zato ni treba preganjati. In na jagodni njivi, namakani s hydronicom, je bilo potem, ko so na njej posejali ‘ito, tudi to gostej{e.

ta Marmolada, ki pa je znana tudi po veliki ob~utljivosti za bolezen. »Uvelost je pri tej zelo okusni sorti izredno problemati~na; v eni sezoni mi je propadlo deset tiso~ sadik. Pol nasada je izginilo. Ravno vse skupaj pripelje{ do ~asa obiranja, ko pa za~ne{ obirati, ti propada ena, pa druga; to se {iri v zemlji z vodo, z namakalnim sistemom.

Te bolezni ne more{ ustaviti z ni~emer.

Kemi~nega pripravka ni, se pravi da se proti tej bolezni sploh ne da ukrepati.

Lani pa, ko sem prvi~ uporabil hydronic, mi je propadlo le deset sadik. Bilo je vro~e in suho. Letos je vreme druga~Nekdanji policist se pona{a z izredno okusnimi in obstojnimi sade‘i, po katere hodijo ljubitelji jagod iz vse bolj oddaljenih krajev. Nadel jim je komercialno ime Baronove jagode. Zato ker rastejo na njivah, ki se jim ‘e dolgo nazaj pravi »njive pri baronu«, ki je tam nekdaj res domoval.

8 - avgust 04 -

no, je de‘evno in hladno, pa sta mi ob namakanju s hydronicom od vseh petin{tirideset tiso~ sadik propadli dve …« Lani je hydronic testiral tako, da je dve tretjini njive namakal z vodo, ki je {la skozi hydronic, eno tretjino pa je namakal brez hydronica: »Razlika je bila taka, ko sem vse izra~unal, sploh pa glede koli~ine pridelka, da sem se kar malo na kav~ usedel in za~el globoko dihati. Jagod sem pridelal kar 18,1 odstotka ve~ na povr{ini, ki sem jo namakal z informirano oziroma prestrukturirano vodo. Osemnajst odstotkov je za pridelovalca jagod ogromno. Tudi ~e sem se pri kalkulaciji ali meritvah kaj zmotil, tudi ~e vzamem deset odstotkov, je {e vedno veliko, pa {e ostali pozitivni dejavniki …« Se je z lahkoto odlo~il za hydronic? »Bil sem zelo skepti~en. Ko je rastlina {e rasla, nisem opazil nobenih razlik. Nisem opazil, da bi bili nekje ve~ji in lep{i listi. Ko pa se je kazal pridelek, je bila razlika ob~utna in potem na koncu, ko je bilo obiranje kon~ano, se je videlo, kateri nasad je bolj utrujen in kateri

JAGODE bolj vitalen. To je bil o~itno oni, kjer sem za namakanje uporabljal hydronic. Vse sem poslikal, na fotografijah se to~no vidi razlika.

Hydronic je nedvomno izredno koristna naprava. Jaz sem ga testiral samo lani, letos ga uporabljam za namakanje vse povr{ine. @ivim od jagod in ga nimam ~asa testirati. Meni se dobro obnese in ga uporabljam. Moral pa bi biti kak{en in{titut na ravni dr‘ave, ki bi to spremljal glede na razli~ne vplive. Vsako leto je druga~no vreme, vpliv hydronica lani, ko je bilo suho in vro~e, je bil morda malo druga~en kot letos, ko je de‘evno in hladno. Ker imam hydronic na celotnem nasadu, ne morem ve~ primerjalno ugotavljati razlik med vodo s hydronicom in brez njega. Za mene je va‘no, da mi zelo, zelo koristi.« Lanske analize so pokazale, da je bilo v plodovih nekoliko manj sladkorja, po drugi strani pa se je pove~ala trdota, bolj{a je bila odpornost. In letos? »Sedaj uporabljam drugo generacijo hydronica, ki je {e dodelan. Koliko sem natan~no pridelal, {e ne vem, o~itno pa je sladkorja ve~ in kisline so uravnove{ene in jagode imajo izrazit, poln okus.« Po oceni je letos na 0,85 hektarjih zraslo kakih sedemnajst ton jagod. Devetdeset odstotkov vseh jagod proda doma, saj so se ljudje navadili kupovati jagode, ki so povsem sve‘e, nabrane zjutraj.

Maks se je za jagodni nasad odlo~il bolj po naklju~ju: »Pred desetimi leti sva se z ‘eno sprehajala in je rekla: »Kaj pa ~e bi midva jagode imela?« Pa sem rekel: »Jih pa imejva!« Ni~ ni bilo na~rtovano, za~ela sva s pet tiso~ sadikami, z vztrajnostjo sva vse skupaj peljala naprej in stvar je uspela.

Prva leta so bila najte‘ja, veliko sva bila

LJUBIJO DOBRO VODO

Jagode so pridelane na naravi prijazen na~in, kar pomeni, da jih ni treba oprati; tako v sebe ne potegnejo dodatne vode in ohranjajo prvovrsten okus, harmonijo sladkorjev in kislin.

doli v polju, pomagali so sorodniki in prijatelji, sedaj pa je druga~e. Letos imava petin{tirideset tiso~ sadik iz Italije in Nizozemske.

Jagode trajajo dve sezoni, drugo leto je navadno pridelek drobnej{i in tudi pol manj ga je, ~eprav se vpliv hydronica drugo leto izrazito pozna, saj se je pridelek precej pove~al. Z obiranjem je veliko dela, pridejo mi pomagat iz bli‘nje okolice.« In kam z neprodanimi jagodami? »Krave jih letos niso do-

bile niti dvajset kilogramov,« pravi in poka‘e lon~ke marmelade in soka: »Kar ne prodamo, skuhamo, seveda brez vsakih kemi~nih dodatkov, v marmelado in sok. Tako da gre vse v promet … Na za~etku smo naredili nekaj kozar~kov, sedaj pa je tega ‘e malo ve~.

Ni~ ne gre v izgubo. Idealna pa je ta predelava v konicah, ko je jagod res veliko in ko vsega vsak dan ne prodamo. Veliko jagod predelamo iz drugoletnega nasada, kjer je ve~ jagod druge kvalitete in niso za na trg.« In kje se je nekdanji policist nau~il spretnosti pridelovanja in prodaje jagod?

Kadar ljudje ne pokupijo vseh jagod, jih na doma~iji spremenijo v marmelado in sadni sok.

- avgust 04 -

Misteriji 9

JAGODE

LJUBIJO DOBRO VODO

Pozimi je Maks demonstrator deskanja. Meni, da je deskanje povezano s pridelovanjem jagod, da se nova spoznanja prepletajo in pove~ujejo u~inek na obeh podro~jih.

»Na kaka posebna izobra‘evanja ne hodim, ker jih tudi ni. Izobra‘ujem se z delom, imam ‘e veliko lastnih izku{enj, imam pa tudi zelo dobrega svetovalca za jagode, agronoma Iztoka Jane‘i~a iz Ljubljane. Ko meni zmanjka odgovorov, mi pomaga on, poleg tega je {e nekaj literature o jagodah, nekaj zvem prek interneta, v pogovorih z drugimi pridelovalci … So pa jagode zelo posebna rastlina, ki je mo~no odvisna od mikroklime.

Ta je v vsakem kraju druga~na in se ji je treba prilagoditi. Seveda je iz kraja v kraj druga~na tudi voda, pa {e sort jagod je nekaj deset; vsemu temu se je treba prilagoditi in ugotoviti, katera vrsta sadik je najbolj prikladna glede na zemljo in vse druge pogoje, ki sem jih ‘e omenil.

Ko enkrat odkrije{ formulo, po kateri nasad deluje, je ne sme{ ve~ spreminjati, samo {e dopolnjevati.«

10 - avgust 04 -

Nasad na Zgo{i pri Begunjah sodi med srednje velike nasade jagod v Sloveniji in Maks Vre~ko z dru‘ino od njega ‘ivi. Res da se pozimi prelevi v demonstratorja deskanja, vendar ‘ivi od jagod: »Pridelovanje jagod je glede na klimatske razmere in razdrobljenost zem-

Krave letos niso dobile niti dvajset kilogramov jagod; kar je ostalo neprodanih, so jih skuhali v marmelade in sok. lji{~ v Sloveniji zelo primerna. Ni potrebno imeti velikih povr{in. Od jagod se da ‘iveti, je pa delo z njimi zelo intenzivno.

Pridelovanje jagod je mogo~e bli‘je obra~anju denarja na borzi kot pa kmetijst-

vu, se pravi, da je dokaj tvegana dejavnost. Ni zajam~enih cen kot denimo pri mleku, nobenega zagotovljenega odkupa …

Prodaja je odvisna zgolj od zadovoljstva kupcev, torej od kakovosti.« Uvoz jagod gorenjskega pridelovalca ne moti: »Kakovost uvo‘enih jagod se s slovenskimi, posebno pa {e gorenjskimi ne more primerjati. Na Gorenjskem je podnebje zelo primerno za jagode. Polnost okusa, da se razvijejo sladkorji in kisline, naredi vreme s prehodi iz toplega v hladno in obratno. V Italiji in [paniji, kjer imajo na~eloma le toplo vreme, ob tem pa jagode gojijo v raznih tunelih, plastenjakih, se okus niti ne more razviti, ker je tam le toplo. Potem pa {e hladilnice, dolgi transporti in vse kar je povezano z njimi. Tak{ne jagode se res ne morejo primerjati z na{imi, zjutraj obranimi …« Razen tega pa se verjetno z jagodami iz uvoza nih~e ne pogovarja. Z jagodami, ki jih ljudje v glavnem kupujejo kar na zaboj~ke le kakih sto metrov pro~ od njive, pa je druga~e: »Kadarkoli sem v jagodah, posku{am biti dobre volje. Z jagodami se pogovarjam, za‘elim jim dobro jutro, jim povem kaj o vremenu in jim tudi prisluhnem. Intuitivno za~utim, kaj ‘elijo in jim tudi ustre‘em. Jih malce crkljam. To si zaslu‘ijo, saj ‘ivim od njih. To ni~ ne stane.

Tudi tai ~i izvajam na njivi. Sicer pa to ni ni~ novega, saj se tudi sadjarji pogovarjajo z drevesi.

Tudi obiralci morajo biti dobre volje; posku{am, da se v nasadu ne pogovarjajo o te‘kem ‘ivljenju, slabem vremenu, pomanjkanju denarja … Tudi kadar je de‘ in mraz, mora biti splo{no pozitivno vzdu{je, da se ta energija pretaka iz nas v jagode in se potem vrne tudi iz jagod v nas. Jagoda je sade‘, ki ima po mojem mnenju izjemno veliko pozitivne energije.

Raziskave so pokazale, da je jagoda najbolj priljubljeno sadje otrok, otroci pa smo na~eloma vsi.« Jo‘e Vetrovec

D

Pomanjkanje encimov je morda vzrok za kroni~ne degenerativne bolezni

Odkuhavanje zdravja IV E

tega enostavno ni mogo~e pri~akovati. ncime sicer najve~krat povezujeSimptomi pomanjkanja V nekaterih kulturah bi to pomenilo celo mo s presno hrano in prebavo, kar smo doslej pojasnjevali v poseganje na versko podro~je. Najzahencimov se poka‘ejo treh zaporednih ~lankih pod zgovorpa bi gotovo bilo soo~enje s trepozno in jih zdravniki v tevnej{e nim naslovom Odkuhavanje zdravja. nutno najve~jo in najmogo~nej{o svetovEncime pa lahko uporabljamo tudi v kli- klini~nih ocenah pogosto no industrijo, s farmacevtskimi karteli. ni~ne namene: za zdravljenje bolezni Tudi u‘ivanje surovega mesa bi se spregledajo. in ohranjanje oziroma vra~anje zdravja. ve~ini zdelo odvratno in barbarsko. Ed@e leta 1940 je ~ika{ki zdravnik Ed- je organizem, pa niti ni mogo~e pojesti ward Howell v svojih razpravah omenward Howell odkril, da petnajstminut- presno. Rastlin iz dru‘ine kri‘nic, bro- ja, da Eskimi jedo surovo meso, ki se no segrevanje hrane na 245 stopinj Celzi- kolov, navadnega in brsti~nega ohrov- razgradi med avtolizo. Beseda eskim, ki ja uni~i prav vse encime. Dognal je, da ta, cveta~e in podobnih vrtnin ne smemo jo uporabljajo ameri{ki Indijanci, pomeje ravno pomanjkanje encimov vzrok za jesti presnih, saj v njih vsebovane snovi ni »kdor u‘iva surovo hrano«. Pri avtokroni~ne degenerativne bolezni in da bi zavirajo delovanje {~itnice, a se na sre~o lizi (razkroju tkiva z lastnimi encimi) je bilo mo‘no hranilne snovi bolje uporabi- uni~ijo med kuhanjem. meso uskladi{~eno pri ustrezni temperati, ~e bi lahko nadomestili encime, izgubSpreminjanje prehranjevanja in uva- turi in vlagi, nakar ga za~ne po~asi razljene med kuhanjem in predelovanjem ‘i- janje presne hrane kot temelj za dobro grajevati katepsin, encim v mesu. Tak{vil. Ustanovil je National Enzyme Com- zdravje zahteva tolik{ne spremembe, da no pripravo mesa nekatera ljudstva popany, podjetje za izdeznajo ‘e od nekdaj. Z lovanje encimov, pou‘ivanjem surovega, trebnih pri prebavi. encimsko predprebavDoktor Edward Holjenega mesa in kitovewell je priporo~al jega olja Eskimi pre‘ivijo dilnik, ki ga sestavlja skrajne vremenske razvsaj tri ~etrtine presmere v severnih tundnih ‘ivil, preostalemu rah, ~eprav ne vedo nidele‘u kuhanih ‘ivil ~esar o sadju, zelenjavi pa naj bi dodajali prein degenerativnih bobavne rastlinske encileznih. Zato pa Eskimi, me. Poudarjal je, da je ki preidejo na na{o kupotrebno tudi ob prehano hrano z visoko te‘no presnem prehravsebnostjo ogljikovih njevanju u‘ivati konhidratov, pogosteje obocentrirane rastlinske levajo za degenerativencime. Dobro zalo‘en nimi boleznimi. »encimski fond« je po Edward Howell pranjegovem predpogoj, vi, da sicer ni dokazov, da smo tudi v starosti da bi ~lovek lahko ‘izdravi. vel ob prehrani, sestavPovsem presno preljeni izklju~no iz surohranjevanje se morda vega mesa, vendar avzdi idealno, a si ga lahtoliza to mo‘nost doko privo{~i le malo ljupu{~a. @ivali bi bilo poBrokolov in cveta~e ne smemo jesti presnih, saj v njih vsebovane snovi zavirajo delovanje {~itnice. di, vsega, kar potrebutrebno rediti v brez-

- avgust 04 -

Misteriji 11

ODKUHAVANJE

ZDRAVJA

IV

hibnih higieni~nih razmerah. @iveti bi morale v ~istem okolju, kjer bi se lahko prosto pasle, in prepovedano bi jih bilo zapirati v kletke. @ivali ne bi smele jesti ‘it, ampak bi se morale le pasti. Antibiotike in druga zdravila bi uporabljali le v izjemnih primerih. Vse to bi bilo zelo drago in ne bi {lo v prid niti prehranski niti farmacevtski industriji, ki ju kmetovalci in drugi ljudje na lepem ne bi ve~ potrebovali.

same. ^e pa ta ‘ivila ve~ ur namakamo (ponavadi dvanajst ur), zaviralce encimov uni~imo, same encime pa aktiviramo. Aktivirani encimi za~nejo z razgradnjo beljakovin, ma{~ob in ogljikovih hidratov v stro~nicah, ore{kih in semenih. To pomeni, da je ta hrana, ko pride v telo, predprebavljena.

Doktor Batmanghelidj v svoji knjigi »Va{e telo kli~e po vodi«, slovenski prevod je dosegljiv ‘e nekaj let, krivdo za mnoge zdravstvene te‘ave, kot so astma, artritis, alergije, bole~ine v TERAPEVTSKA kri‘u, hipertenzijo, migrenske Nekatere encime pridobivajo iz rastlin, na primer bromelain UPORABA ENCIMOV iz ananasa in papain iz papaje. glavobole in druge degenerativne bolezni pripisuje kroni~ni dehiTerapevtska uporaba encimov razkriva pomembne razlike med rastlin- nju. Znaki in simptomi pomanjkanja en- draciji. Kava, alkohol, industrijske pija~e skimi encimi ter encimi iz ‘ivalskih vi- cimov pa se poka‘ejo veliko pozneje, ta- in marsikatera zdravila telo dehidrirajo. rov. V prej{njem ~lanku smo razlo‘ili, ko da jih zdravniki v klini~nih ocenah Batmanghelidj je na podlagi raziskav pokazal, da je dehidracija temeljni vzrok da do danes {e nikomur ni uspelo izde- pogosto spregledajo. lati sinteti~nih encimov. Izdelamo jih lahEncimi se obi~ajno ve‘ejo z minerali mnogih degenerativnih bolezni.

Encimi so v telesu edina snov, ki je ko le iz ‘ivih, organskih snovi. Vse ka‘e, ali vitamini, ki jim pravimo koencimi. sposobna opravljati dolo~eno delo, za to da imajo encimi posebne lastnosti, ki jih Za razliko od ve~ine mineralov in vitapa potrebujejo ustrezne koli~ine vlage. minov so encimi edinstveni. Za njihovo znanost {e ne zna razlo‘iti.

In tako se ob dejstvih, ki jih avtor razkriEncime ‘ivalskega izvora pridobiva- aktiviranje in delovanje morajo biti izva v knjigi »Telo kli~e po vodi« poraja jo predvsem iz trebu{ne slinavke zakla- polnjeni {tirje pogoji: vpra{anje, ali dolgotrajna dehidracija zaprisotnost vlage (vode) nih pra{i~ev. Ta namre~ vsebuje doslej vre oziroma upo~asni normalno delovanajve~je znane koncentracije encimov ‘i- idealen temperaturni razpon nje encimov, kar lahko vodi v bolezen? valskega izvora. V ta namen so jih upo- natan~no dolo~ena pH vrednost Seveda moramo vzroke za vse ve~ rabljali ‘e na za~etku dvajsetega stolet- (alkali~nost ali kislost) bolezni iskati v iz~rpani zemlji in hrani, ja, ko so v posebnih razmerah tudi dose- specifi~na substanca (substrat), na oropani vitaminov in mineralov, ki iz te gali visoko u~inkovitost. katero delujejo zemlje zraste, ter v okolju, onesna‘enem Nekatere encime pa pridobivajo iz s pesticidi, herbicidi in industrijskimi rastlin. Na primer bromelain iz ananasa, VODA – DAR @IVLJENJA odpadki. ^e ‘elimo biti zdravi, bi morali papain iz papaje in nanokinazo iz ferEncimi so lahko aktivni le v prisotno- u‘ivati organsko pridelano hrano ter se mentirane soje. Druge encime rastlinske- sti vlage. V suhem okolju ne delujejo. izogibati malovredni visokokalori~ni ga izvora pridobivajo iz raznih vrst goVse vrste stro~nic, ore{kov in semen hrani, pa tudi hrani, ki je bila genetsko jenih gliv in plesni. Iz njih pripravijo visovsebujejo zaviralce encimov. Ti prepre- spremenjena, pripravljena v mikrovalovko koncentrirane kulture razli~nih en~ujejo, da bi rastline za~ele spontano ra- ni pe~ici ali obsevana. A tudi ~e bi jedli cimov tako, da pridobljeni encimi ne sti, oziroma da bi nanje delovali prebav- tak{no hrano, bi telo {e vedno trpelo zavsebujejo nobene od snovi, iz katerih so ni encimi v ~love{kem telesu. Ta ‘ivila radi pomanjkanja encimov. ^e pa je v bili vzgojeni. so zaradi tega te‘ko prebavljiva. Po ob- telesu dovolj naravne »delovne sile« – Poleg encimov sodijo med ‘ivljenj- roku, sestavljenem prete‘no iz omenje- metaboli~nih encimov – in v njem kro‘i sko pomembne hranilne snovi tudi vita- nih ‘ivil, se po~utimo utrujene, saj mora dovolj teko~ine, potem procesi, kot so mini in minerali. Simptomi ob njihovem telo porabiti velike koli~ine energije, da prebava, popravljanje tkiv, rast, imunske pomanjkanju so iz~rpno raziskani in se jih prebavi. S segrevanjem ne uni~imo le funkcije in razstrupljanje, lahko potekajo pogosto pojavijo kmalu po pomanjka- zaviralcev encimov, temve~ tudi encime normalno.

D

12 - avgust 04 -

Med iskanjem faraona Ouserkareja je odkrita spletka v dru‘ini visokega sve~enika

Skrivnostni faraon V

assil Dobrev, francoski arheolog bolgarskega rodu, strokovnjak za egiptologijo, si je zadal cilj, da poi{~e sledi Ouserkareja. In zakaj je ta vladar tako obsedel znanega arheologa? Zato, ker se za imenom Ouserkare skriva eden najbolj skrivnostnih egip~anskih faraonov, ki je tako tajinstven, da celotna arheolo{ka skupnost razglablja o njegovi pravi identiteti in se mnogi strokovnjaki celo spra{ujejo, ~e je zares obstajal.

Ouserkare je pri{el na prestol v zelo mra~nih okoli{~inah, po umoru Tetija (okrog leta 2320 pred na{im {tetjem), njegova vladavina pa je bila zelo kratka, vsega dve ali kve~jemu {tiri leta.

Dobrev je prepri~an, da je to prekratko obdobje za postavitev lastne piramide, a dovolj dolgo za izbiro njene lokacije, izdelavo temeljev in morda celo nekaterih podzemnih soban …

Arheolog je torej prepri~an, da je faraon, ki se je pojavil in izginil kot blisk, zares ‘ivel. Hkrati je mnenja, da mora nekje obstajati nedokon~ana ali komaj za~eta gradnja njegove piramide. To njegovo prepri~anje pa temelji na edinem, a {e kako dragocenem dokazu: seznamu egip~anskih faraonov, ki jo je dal v osmem stoletju pred na{im {tetjem na stene templja v Abidosu vtisniti kralj Seti I. in v katerem je Ouserkare naveden kot drugi faraon VI. dinastije (med 2330 in 2150 pred na{im {tetjem).

Dobrev je vlo‘il veliko energije, da je dobil dovoljenje za izkopavanje na podro~ju ju‘ne Sakare (15 km od Kaira), kjer bi po njegovem morala biti Ouserkarejeva piramida glede na polo‘aj piramid, ki so si jih faraoni zgradili v smeri od severa proti jugu, namre~ med piramidama njegovega predhodnika Tetija in naslednika Pepija I.

O~i, usta in u{esa mo{kega in ‘enske so izpraskani, kar pomeni, da je nekdo ‘elel prepre~iti vstajenje teh dveh ljudi kot para.

Najprej je bilo treba posodobiti arheolo{ko karto iz leta 1897. S pomo~jo francoskega topografa Laisneya in sodobnega GPS teodolita, ki zaznava signale s kar osmih satelitov, je Dobrevu uspelo izdelati karto. Njegovo pozornost je pritegnilo dokaj veliko podro~je Tabbet alGuech, kjer ni bilo nobene zgradbe in je bilo hkrati dovolj veliko, da bi v svojih

Egiptologa Vassil Dobrev in Bernard Mathieu sta odkrila grobnico Haou-Neferja, ma{ujo~ega duhovnika v templju faraona Pepija I., tretjega kralja VI. dinastije. Je Haou-Nefer slu‘il tudi njegovemu »spornemu« predhodniku, faraonu Ouserkareju?

- avgust 04 -

Misteriji 13

SKRIVNOSTNI

FARAON

nedrjih lahko skrivalo temelje za piramido …

Oktobra leta 2002 je kakih sto egiptovskih delavcev zasadilo lopate v skrivnostno zemljo. Po tonah in tonah izkopanega materiala so na globini 68 m odkrili prvo presene~enje: celo vrsto nepokopanih okostnjakov ter osem povsem ohranjenih lesenih sarkofagov iz obdobja med 700 in 500 pred na{im {tetjem.

To nepri~akovano odkritje pri~a o obstoju starega kraljevskega grobi{~a: posmrtna po~ivali{~a iz obdobja mesta Saite v Sakari le‘ijo nad grobi{~i starodavnega imperija ali v njihovi neposredni bli‘ini in zaenkrat {e niso kazala nobene povezave z Ouserkarejem. Toda vodja izkopavanj je bil prepri~an, da ga v globinah ~aka {e veliko zanimivega …

IZ PESKA SE PRIKA@E ZGRADBA IZ OPEKE In nekega jutra se je iz peska prikazala pravokotna zgradba iz rde~e opeke. Da bi odkrili, kdo se skriva v njej, je bilo treba plast za plastjo odstraniti {e

veliko materiala. Med izkopanim materialom so delavci naleteli na ko{~ke keramike, za katero se je izkazalo, da je iz obdobja starodavnega imperija.

Po mesecu dni od za~etka izkopavanja peska, ki je bil tja pripeljan namenoma, da so z njim prikrili jamo, se je nenadoma prikazala stena. Le {e nekaj dni dela pod ‘go~im afri{kim soncem in odkrili so v skalo usekano odprtino v posmrtni rov. Arheologi so z izbuljenimi o~mi zrli v steno, ki je dajala videz nagrobnega spomenika in je bila prekrita s ~udovitimi, lepo ohranjenimi hieroglifi in nizkimi reliefi. Zaradi vznemirjenja, ki je nastalo med delavci, ki so o~itno zaslutili, da so na sledi pomembnega odkritja, so arheologi poostrili nadzor in uvedli no~no stra‘o, ki naj bi prepre~ila morebitno plenjenje …

Ko se je prvo razburjenje poleglo, se je »Vasko«, kot kolegi kli~ejo Vassila, spustil na kolena in za~el razvozlavati hieroglife. Razbral je, da je bil tukaj pred ve~ kot {tirimi tiso~letji pokopan duhovnik Haou-Nefer, ki je bil v slu‘bi fa-

Ko so novembra 2002 za~eli prekopavati pesek na podro~ju Tabbet-al-Guecha v Sakari, so pol metra pod povr{ino na{li okostnjake in lesene sarkofage iz obdobja starodavnega mesta Saïte (od 700 do 500 pr. n.{t.). Vsi so se spra{evali, ali niso na sledi kraljevskemu grobi{~u?

14 - avgust 04 -

raona Pepija I. Njegov uradni naziv je bil »duhovnik-bralec; poznavalec obrednih formul; tisti, ki obla~i kraljeve kipe v posmrtnem templju; nadzornik obredov darovanja …« [lo je skratka za visokega dostojanstvenika, ki je u‘ival velik ugled. Zraven njega je bila soproga Khouti, katere obraz je bil, zanimivo, veliko svetlej{i od mo‘evega, ki je bil rde~e barve. To je bil namre~ na~in, zna~ilen za vse upodobitve v Egiptu za ~asa faraonov, po katerem so lo~evali mo{ke od ‘ensk.

DOKAZI O INCESTU Poleg njiju so navedena imena njunih {tirinajstih otrok, {tirih deklet in osmih fantov. Vendar o~itno ni {lo za obi~ajno dru‘ino. Na levi strani vhodnih vrat je Haou-Nefer upodobljen poleg ‘enske z imenom Hatek, ki ne nosi naslova njegove ‘ene, pa~ pa pred njo stoji majhna deklica z istim imenom. Nenavadno je, da so o~i, usta in u{esa mo{kega in ‘enske izpraskani, kar bi lahko pomenilo zavra~anje tega »nezakonitega« para. Arheolog pojasnjuje, da tak{no uni~enje obrazov pomeni, da je nekdo ‘elel prepre~iti vstajenje teh dveh ljudi kot para.

Namesto da bi odkril grob Ouserkareja, je Vassil izbrskal dru‘insko spletko.

Na drugi steni sta upodobljena obraza dveh od {tirih h~era, prav tako izbrisana!

Francoski strokovnjak za orientalsko arheologijo in hieroglife Bernard Mathieu, ki je pri{el na mesto izkopavanja, da prou~i hieroglifska besedila, je izpostavil mo‘nost, da je bila ena izmed {tirih duhovnikovih h~era, ki ji je bilo prav tako ime Hatek, pravzaprav najstarej{a Khoutijina h~i, ki naj bi prevzela naziv najvi{je duhovnice Hathor in na tej funkciji (ki ni bila dedna) nasledila svojo mater, ki je umrla zelo zgodaj.

Vassil Dobrev pa dodaja, da ni izklju~eno, da je (h~erka) postala ‘ena HaouNeferja, kar bi pri~alo, da incest v starem kraljestvu ni bil tako neobi~ajen. ^e si je visoki duhovnik dovolil razmerje s svojo h~erko, je verjetno posnemal faraona, ki je to po~el tudi sam! Na vratih v

SKRIVNOSTNI

FARAON

grobnico najdemo {e en napis, ki pa se ‘al prekine po prvih besedicah »Jaz sem …« ali »Jaz sem bil …« Najbr‘ je {lo za obi~ajno besedilo, v katerem so bile opisane posamezne etape duhovnikove kariere.

LOV NA POZABLJENEGA FARAONA SE NADALJUJE Res {koda, da se omenjeno besedilo ni ohranilo, saj bi zagotovo prispevalo dragocene podatke o tistem obdobju in morda pomagalo odkriti sled za izgubljenim faraonom Ouserkarejem.

Sedaj pa egiptologe vznemirja polo‘aj, ki si ga je Haou-Nefer izbral za gradnjo svojega zadnjega po~ivali{~a. Kot najvi{ji duhovnik v slu‘bi Pepija I. bi moral po tedanji tradiciji po~ivati v neposredni bli‘ini faraonovega posmrtnega sveti{~a, ne pa ve~ kot osemsto metrov stran od kraljevskega grobi{~a. In poleg tega je njegovo po~ivali{~e obrnjeno proti severu, tako da kralju, ki po~iva na jugu, ka‘e hrbet! Kako pojasniti to nenavadno izbiro?

Po mnenju Vassila Dobreva ni izklju~eno, da si je Haou-Nefer zavestno ‘elel postaviti grob na tem mestu. In zakaj ne v bli‘ini kakega drugega spomenika, ki je zgrajen na severu? Ne moremo si kaj, da ne bi pomislili na kraljevski grob skrivnostnega Ouserkareja, kateremu je Haou-Nefer moral slu‘iti, preden so ga sprejeli na Pepijev dvor … Tega pa zaenkrat ne moremo potrditi, ker ni na voljo dovolj dokazov.

Medtem so na dnu rova, v katerem le‘i grob, na{li posmrtne ostanke: mogo~e prav od skrivnostnega faraona HaouNeferja? V neposredni bli‘ini je {e pet ve~ metrov globokih votlin … V grobu v neposredni bli‘ini Haou-Neferjevega je Vassil Dobrev izkopal dvanajst kipcev z imenom njegovega tasta, Khnoum-Hotepa, ki je bil ravno tako najvi{ji duhovnik. Povsem mogo~e je, da bodo v drugih grobovih odkrili druge ~lane dru‘ine, s katerimi lahko o‘ivijo nove intrige.

Medtem ko ~akamo na razjasnitev mra~ne dru‘inske sage, se izkopavanja

Detajl s fasade: zraven Haou-Neferja je soproga Khouti, ob njunih nogah pa dve od njunih {tirih h~era vonjata lotosov cvet.

nadaljujejo. Na ‘alost egiptovske oblasti ne dovolijo preiskave {estih okostnjakov, ki so jih na{li v {estih posmrtnih votlinah, zato ne bo mogo~e ~asovno opredeliti obdobja, v katerem so ‘iveli.

In ~eprav {e vedno niso na{li mesta Ouserkarejeve piramide, Dobrev meni, da je na dobri poti. Trenutno ekipa geo-

fizikov, ki naj bi odkrila ostanke v pesku, skrbno raziskuje ob{irno podro~je okrog novega grobi{~a. Medtem pa neutrudni raziskovalec preteklosti Vassil Dobrev {e vedno ra~una, da bo prej ali slej uspel dokazati obstoj pozabljenega faraona Ouserkareja.

An. TP

D

- avgust 04 -

Misteriji 15

Izpostavljanje nizkofrekven~nim magnetnim poljem povzro~a po{kodbe DNK v mo‘ganih

Aparati uni~ujejo DNK Z

nanstveniki z oddelka za bioin‘eniring washingtonske univerze so ugotovili, da lahko dalj{e izpostavljanje nizkofrekven~nim magnetnim poljem po{koduje DNK mo‘ganskih celic. Ta magnetna polja so podobna kot pri vsakdanjih gospodinjskih aparatih, kot so su{ilniki za lase, elektri~ne blazine in brivniki. Raziskovalci pravijo, da se {koda ob ve~kratni kratkotrajni izpostavljenosti s~asom pove~uje.

Podgane, ki so bile 24 ur izpostavljene magnetnemu polju s frekvenco 60 Hz, so utrpele znatne po{kodbe DNK, {e ve~je lome v DNK verigi mo‘ganskih celic pa so odkrili pri podganah po 48-urnem izpostavljanju. Posledica je bilo tudi izrazito ve~je {tevilo apoptoz mo‘ganskih celic, pri katerih celica, ki se ne more regenerirati, uni~i samo sebe.

To ka‘e, da so u~inki izpostavljanja kumulativni, zato je trajanje lahko prav tako {kodljivo kot jakost polja, meni Henry Lai, raziskovalni profesor washingtonske univerze, ki je vodil {tudijo skupaj s strokovnim kolegom, Narendra Singhom. »V resni~nem ‘ivljenju smo ljudje takim sevanjem izpostavljeni v majhnih odmerkih – tri minute ob su{ilcu za lase, pet minut ob elektri~nem brivniku«, pravi Lai. »Domnevamo, da se taki odmerki s~asoma naberejo in lahko povzro~ijo zdravstvene motnje,« {e dodaja. Odkar je profesor Lai je leta 1995 prvi~ objavil svoja dognanja o po{kodbah DNK zaradi magnetnih polj, je o podobnih rezultatih poro~alo tudi ve~ laboratorijev v Evropi in Indiji.

Dosedaj so znanstveniki trdili, da nizkofrekven~na elektromagnetna polja ne morejo biti {kodljiva, saj niso dovolj mo~na, da bi razbila kemi~ne vezi v ‘ivem organizmu. Lai tej trditvi ne nasprotuje,

16 - avgust 04 -

Magnetna polja po{kodb ne spro‘ajo neposredno, temve~ spodbujajo celi~ne procese, ki vodijo k okvaram. vendar meni, da ob tem deluje {e en, bolj subtilen mehanizem. Po njegovem magnetna polja ne povzro~ajo po{kodb neposredno, temve~ spodbujajo celi~ne procese, ki vodijo k okvaram.

Lai in Singh domnevata, da izpostavljanje magnetnim poljem v dolo~enih celicah vpliva na ravnovesje ‘eleza, zaradi ~esar se v celicah pove~a raven prostega ‘eleza. Pri kemi~ni reakciji tega prostega ‘eleza se spro{~ajo prosti radikali oziroma nabiti atomi, ki napadajo celi~ne strukture, vklju~no z DNK, lipidi in proteini.

Da bi preverili to hipotezo, so raziskovalci nekaterim podganam, preden so jih izpostavili magnetnemu polju, z zdravili nevtralizirali proste radikale oziroma zmanj{ali koli~ino prostega ‘eleza. Rezultati so teorijo potrdili: u~inki

Dve mo‘ganski celici podgane, ki je bila izpostavljena nizkofrekven~nim elektromagnetnim poljem. Na sliki so vidne ve~je koli~ine po{kodovane DNK, ki izhaja iz celic.

magnetnih polj so bili uspe{no blokirani, DNK mo‘ganskih celic je ostala nepo{kodovana.

Ob tem je pomembno dognanje, da so dolo~ene vrste celic z ve~jo vsebnostjo ‘eleza, kot so mo‘ganske celice, najbr‘ bolj dovzetne za {kodljivo u~inkovanje elektromagnetnih polj.

Po{kodbe DNK same po sebi niso nenavadne, saj potekajo v vseh celicah, ki take okvare same odpravijo. Problem nastane, kadar je {koda znatno ve~ja, saj se s tem pove~a mo‘nost napake v procesu regeneracije, ta pa lahko pripelje do mutacije in bolezni, kot je rak.

Nekatere vrste po{kodb DNK so bolj zaskrbljujo~e kot druge. ^e je po{kodovana le ena stran dvojne vija~nice DNK, je popravilo relativno enostavno. Veliko te‘ja je regeneracija, ~e sta po{kodovani obe strani. Takrat je mo‘nost mutacije mnogo ve~ja. Lai in Singh sta pri izpostavljenih mo‘ganskih celicah ugotovila lome tako na eni kot tudi na obeh straneh dvojne vija~nice DNK. Profesor Lai pravi, da se zaradi rezultatov njegovih raziskav ljudje ne bi smeli preve~ vznemirjati, zavedati pa bi se morali mo‘nih {kodljivih u~inkov nizkofrekven~nih magnetnih polj, ker so elektri~ne naprave zelo prisotne v na{em vsakdanu. Ve~ina gospodinjskih aparatov, kot so su{ilniki za lase, brivniki, elektri~ne odeje, pe~ice, aparati za pripravo kave in ure, oddaja elektromagnetno polje s frekvenco 60 Hz. Ali dodaja, da bo za temeljitej{e razumevanje procesa in z njim povezanih tveganj potrebnih {e veliko raziskav, medtem pa svetuje, naj se ~im manj izpostavljamo magnetnim poljem, zlasti pri aparatih, ki jih uporabljamo zelo blizu telesa. [p. Vo.

D

Uporaba drobovja za napovedovanje bodo~ih dogodkov

Vede‘evanje iz jeter N

a{i predniki so v vsakem pojavu ‘ive in ne‘ive narave videli znamenja, ki so si jih razlagali glede na trenutne potrebe ali bodo~e odlo~itve. Nekatera tak{na znamenja si danes lahko pojasnimo s sodobno znanostjo, druga so nam nerazumljiva ali celo sme{na. En tak primer je prerokovanje iz drobovja ‘rtvenih ‘ivali, ki je bilo v~asih {iroko raz{irjeno po Aziji, Sredozemlju in po mnenju nekaterih tudi v Ameriki.

Najstarej{a znamenja, ki so na{im prednikom pomagala pri raznih odlo~itvah, izhajajo iz povezanosti z naravo in opazovanjem naravnih pojavov. V ohranjeni literaturi najdemo ne{teto primerov – od leta ptic, vi{ine in barve vode, smeri vetrov, oblike oblakov, obna{anja ‘ivali in tako naprej – ki so predvsem napovedovali vremenske razmere. Vreme pa je bilo odlo~ilnega pomena tako za ‘ivinorejce in poljedelce kot tudi za pomorce in ne nazadnje za vojake. Ptice, ki letijo nizko nad zemljo, potem ~ebele, ki no~ejo iz panjev, pa nekatere rastline, ki zapirajo cvetove – vse to napoveduje de‘. ^rede in divje ‘ivali, ki se umikajo v zavetja, pri~akujejo vihar. Zgodnja selitev ptic napoveduje skoraj{njo zimo, obilni mi{ji zarod dobro letino in podobno. Nekaj takih znamenj se je ohranilo do dana{njih dni, res pa se je okolje tako spremenilo, da je danes bolj zanesljiva uradna vremenska napoved. [koda, da se spreminja tudi ~lovekova sposobnost za opazovanje narave.

Nekatera verovanja pa se vra~ajo, podprta z znanstvenimi utemeljitvami.

Dolgo v srednji vek je veljalo, da so kometi in meteorji odgovorni za velike epidemije ku‘nih bolezni. Ko sta v sedemdesetih letih prej{njega stoletja astronoma Fred Hoyle in Chandra Wickra-

Za napovedovanje prihodnosti oziroma pri~akovanega dogodka je bila pomembna oblika in videz jeter. masinghe razvijala teorijo, da epidemije in pandemije prihajajo iz vesolja, sta bila dele‘na zasmehovanja »resnih« znanstvenikov. Danes pa je teorija panspermije (hipoteza o ‘ivljenjskih klicah, razpr{enih v vesolju) upo{tevanja vredna mo‘nost. Prav tako napovedovanje potresov na podlagi podobnih znakov, ki so jih Kitajci poznali ‘e pred tiso~letji.

V Setimi pri Piacenzi so na{li bronasti model ov~jih jeter, ki so ga najbr` uporabljali v {oli za vede`evalce. Model je razdeljen na 40 oddelkov, v vsakem pa je etru{~anski zapis, npr. »vzemi za `eno«, »spo{tuj, kar ni tvoje«, »vojna je na vidiku«, »`alost« ipd.

EKSTISPICIJA – PREROKOVANJE IZ DROBOVJA Predvidevanja, predvsem vremena, na podlagi omenjenih znakov so bila zelo raz{irjena in dostopna takoreko~ vsem. @e zelo zgodaj v zgodovini ~love{tva pa so se razvile razne »specializacije« na podro~ju prerokovanja, ki so postale domena magov, sve~enikov, ~arovnikov, alkimistov in podobno. V anti~ni Gr~iji so bila na primer zelo popularna prero~i{~a ali oraklji, ki so bili prava industrija takratne duhov{~ine. Posebej zanimivo, {iroko raz{irjeno po Aziji, Sredozemlju in po mnenju nekaterih tudi v Ameriki, pa je bilo vede‘evanje iz drobovja daritvenih ‘ivali (in ljudi ?).

O prerokovanju iz drobovja ‘rtvenih ‘ivali najdemo {tevilne zapise iz asirskobabilonske kulture, predanti~ne Gr~ije, gr{korimske antike, v zgodbah o Etru{~anih, pa tudi pri razli~nih barbarskih ljudstvih stare Evrope.

Darovanje bogovom v taki ali druga~ni obliki je lastno vsem religijam, v vseh ~asih, kot podkrepitev pro{nje za pri~akovane darove ali zahvale za izkazane milosti. Darovanje je bilo v obliki cvetja, kadila, posta, odpovedi, dobrih del ter seveda v starih kulturah prevladujo~e ‘rtvovanje doma~ih ‘ivali. V prispodobah {e danes poznamo besede ‘rtvovanje, ‘rtvenik, ‘rtveno jagnje …

Tak{no darovanje ni bilo zgolj ~a{~enje bogov; od njih so tudi pri~akovali zaslu‘eni dar, in pri~akovanja vernikov so bila zelo konkretna. To je bil verjetno vzrok, da se je tako dolgo obdr‘alo prerokovanje iz drobovja ‘rtvenih ‘ivali. Pred vsako kolikor toliko pomembno odlo~itvijo so ljudje bogovom darovali in jih

- avgust 04 -

Misteriji 17

V EDE ‘EVANJE

IZ JETER

sto naletimo na darovanje ‘ivali (‘rtveno jagnje!) in na {tevilne preroke, vendar so prerokovanje iz drobovja obsojali kot celo vrsto drugih »~arovnij« - najbr‘ zaradi sovra‘nega odnosa do babilonske in egip~anske kulture.

Vede‘evanje iz drobovja je bilo tako priljubljeno, da se je celo odmikalo od prvotnega bogo~astja. Vede‘evalci niso bili ve~ samo duhovniki. V starem Rimu so bili cenjeni zlasti etru{~anski strokovnjaki. ^eprav redko, naletimo tudi na prakti~no plat prou~evanja ‘ivalske drobovine. Rimski arhitekt Vitruvij (prvo stoletje pred Kristusom) je svetoval dobro premisliti, preden se odgovorni odlo~ijo za lokacijo novega mesta, naselja ali voja{kega tabora. Pregledati je koristno jetra ‘ivine oziroma ‘ivali s tistega podro~ja. ^e so ve~inoma zdrave, za gradnjo ni ovir. ^e pa najde{ JETRA KOT SEDE@ ve~ nepravilnosti, je nekaj @IVLJENJA narobe: vrsta trave, vode (seKo je duhovnik zaklal ‘rt- Ko se je Aleksander Makedonski pripravljal, da zasede Babilon, so vanje ?) … Navidez zdrava veno ‘ivin~e, je zelo pazljivo mu duhovniki to odsvetovali, ker je ‘rtveni ‘ivali manjkala polovica ‘ival lahko v notranjosti skriva zasnove bolezni. pregledal njegovo drobovje. jeter. (Pella, okoli 100-50 pr. n. {t.)

Najve~ja skrb je bila posve~ePrimerjava z moderno anana jetrom. V skoraj vseh starih kulturah stvari je videl slaba znamenja, prijate- tomijo in patologijo sploh ni tako nezanajdemo prepri~anje, da so jetra sede‘ ljem ni ve~ zaupal. V kratkem je zbolel sli{ana. Zanimivo je morda dejstvo, da ‘ivljenja, zdravja, duha. Primerjajo jih z in umrl. Verjetno je bilo njegovo obna{a- je bilo ‘e pred tiso~letji, torej v ~asu, ko zrcalom vesolja. Za napovedovanje pri- nje pred smrtjo napoved vro~i~ne bolez- res ne moremo govoriti o {kodljivih hodnosti oziroma pri~akovanega do- ni, ki ga je pokosila. Za ljudi njegovega vplivih na okolje, ki bi jih povzro~al ~logodka je bila pomembna oblika in videz ~asa pa je mladi vojskovodja dobil opo- vek, toliko primerov bolezni ali anomajeter. Organ je bil raz~lenjen na ve~ de- min prek ‘ivalskih jeter. lij drobovja pri ‘ivalih. lov in vsak je imel svoj pomen. Najve~Za raziskovanje na{ega fenomena je Z uporabo drobovja in zlasti jeter za krat se omenjajo »glava«, »prst« in »pirazanimiva tudi starogr{ka Ksenofonova napovedovanje bodo~ih dogodkov si mida« (processus pyramidalis), pa leva zgodba Anabasis, ki opisuje zgode in beli glavo kar lepo {tevilo zgodovinarin desna polovica organa, lega ‘ol~nega nezgode nekak{ne gr{ke tujske legije. jev, antropologov in sociologov, ki lahmehurja in tako naprej.

Ko se je Aleksander Makedonski pri- Pred vsako bitko, pred vsako odlo~itvi- ko hematoskopijo, kot se strokovno re~e pravljal, da zasede Babilon, so mu du- jo, celo na vsakem ve~jem kri‘i{~u sre~a- prerokovanju iz jeter, prou~ujejo tudi v hovniki to odsvetovali. Pojasnili so, da mo ‘ivalska jetra - enkrat popolna, dru- ‘ivo, saj je {e danes prisotna med primije ‘rtveni ‘ivali manjkala polovica jeter. gi~ nenavadna, pa~ glede na potrebe tivnimi ljudstvi na Borneu, v Burmi, Ugandi in drugod.

To je ‘e moral biti pomemben znak, saj odlo~itve.

Tudi v starojudovski tradiciji pogoAl. Ju. je to Aleksandra mo~no pobilo, v vsaki isto~asno vpra{ali za nasvet.

Nasvet je bil pri~akovan, saj je bil bog na nek na~in pla~an zanj.

Na asirski plo{~ici iz sedmega stoletja pred na{im {tetjem najdemo zapis pro{nje kralja Ezarhar-hadona za odgovor o izidu neke bitke. Njegov duhovnik baru je pred zakolom ‘rtvene ‘ivali bogu [ama{u zelo precizno navedel vpra{anje, v katerem je podal to~en krajevni in ~asovni okvir, v katerem naj bi bog odgovoril. Navedel je tudi, da se bo sam dr‘al predpisanega rituala pri zakolu: higiene, obla~il in tako dalje. Danes bi rekli, da je bila to prava pogodba o medsebojnih obveznostih.

Da je bil ritual klanja resna zadeva, beremo tudi v gr{kih zapisih, kjer Platon predpisuje smrtno kazen za tistega ki … daruje ne~isto.

D

18 - avgust 04 -

Arheoakustika – nova veda o uporabi zvoka pri na{ih prednikih

Pesem kamnov N

ajstarej{e jamske slikarije na svetu, zakopane v pobo~ju hriba blizu Verone, segajo 35.000 let v preteklost. Te slikarije dokazujejo, da je bila umetnost ‘e del ‘ivljenja zgodnjih civilizacij tistega ~asa. Najnovej{e arheolo{ke raziskave pa pri~ajo o tem, da starodavni umetniki niso bili ve{~i le v vizualni umetnosti, temve~ presenetljivo tudi v umetnosti zvoka.

Na McDonaldovem in{titutu za arheolo{ke raziskave na Univerzi v Cam-

Zgodnji umetniki niso bili spretni le v vizualni estetiki, temve~ so bili tudi mojstri zvoka. bridgu je bilo junija 2003 interno sre~anje s kripti~nim naslovom »Akustika, prostor in intencionalnost«, ki se ga je udele‘ilo nekaj ve~ kot ducat znanstvenikov. Vsi ti raziskovalci so izvedenci v

novi znanstveni disciplini, ki zajema podro~je med arheologijo in raziskavami v akustiki, znanosti o zvoku. Ta disciplina je dejansko tako nova, da so junija lani imeli na dnevnem redu tudi vpra{anje o njenem poimenovanju in takrat so skovali besedo »arheoakustika«.

Arheologi lahko uporabljajo akustiko pri prou~evanju starodavnih najdi{~ na dva na~ina. Prvi je, da z zvo~nimi in{trumenti prei{~ejo najdi{~e, pri ~emer spro‘ijo odbijanje zvo~nih valov od raz-

Zdi se, da so slavni megaliti iz Stonehenga tudi ~udo zvo~nega in‘eniringa; narejeni so iz modre galice z vel{kega hribovja Preseli, ki ima posebne akusti~ne lastnosti.

- avgust 04 -

Misteriji 19

P ESEM

KAMNOV

li~nih konstrukcij ter merijo lastnosti odbitih valov. Drugi na~in pa je, da prou~ujejo zvo~ne lastnosti najdi{~, ki se tam naravno pojavljajo. Tako na primer nekateri stalaktiti in stalagmiti, ki so jih na{li v paleolitskih poslikanih jamah v Franciji in [paniji, oddajajo zvonu podobne zvoke, ko udarjamo po njih. Ti »litofoni« so bili v kameni dobi poslikani z geometri~nimi znaki oziroma ‘ivalskimi podobami in imajo na sebi odtise starodavnih tolkal. Naravne apnen~aste litofone so uporabljali tudi Maji v svojih obrednih jamah. Kamenodobna u{esa so o~itno cenila lastnosti »odmevajo~ih dvoran« na teh najdi{~ih. Ljudi iz starodavnih ~asov, ki pa~ niso poznali sodobnega modela o valovnem prena{anju zvoka, je ta u~inek navdal s strahospo{tovanjem in so verjeli, da odmeve ustvarjajo duhovi.

kega glasu. Ugotovil je, da so bile lokacije za jamske slikarije v veliki meri izbrane zaradi njihove zvo~nosti. Odkril je celo, da so dolo~ena mesta v nekaterih jamskih sistemih ozna~ena s paleolitskim vzorcem to~k, in to ravno tam, kjer je mogo~e ustvariti najmo~nej{i in najdlje trajajo~i odmev. Tudi on je opazil u~inek »zvo~ne podlage«; v poslikani jami Le Portel v Franciji ~love{ki glas ustvari akusti~no po-

Raziskave so pokazale, da se odmev mo~neje odbija od jamskih slikarij; zdi se, da so zvo~ne resonance nekak{na »zvo~na podlaga« zidnih poslikav.

odmevanje, ki zelo spominja na ogla{aV poslikani jami Le Portel nje bizona.

Ni si te‘ko predstavljati kamenodobRaziskovalci, kot je Steven Waller, nih obredov v drobovju takih jamskih ~love{ki glas ustvari eden izmed udele‘encev sre~anja v sistemov, kjer so se stenske slikarije akusti~no poodmevanje, navidezno premikale ob plapolanju baCambridgu, so med prou~evanjem akustike, ki so jo uporabljali predzgodovinkel. Voditelji obredov so z ve{~o uporaki zelo spominja na ski jamski umetniki, odkrili veliko zanibo u~inkov tolkal in glasov ustvarjali mivega. Waller je sistemati~no prou~emogo~ne zvoke, ki so dopolnjevali viogla{anje bizona. val najdi{~a z jamskimi slikarijami po zualne umetnine. Taki obredi so morali vsem svetu. V francosbiti zelo mo~no do‘ikih paleolitskih jamah, vetje za njihove udelekot so Lascaux, Rouffi‘ence. gnac in La Mouthe, je pri Na nekaterih arheomerjenju nivojev zvoka lo{kih najdi{~ih so odugotovil, da se odmevi krili {e en akusti~ni poodbijajo najmo~neje od jav: zvenenje kamnov. jamskih slikarij, ki priKamen, ki je ustvarjal kazujejo kopitarje – te liri podobne zvoke v so kot nekak{na primigr{ki Megari, je omenjal tivna »zvo~na podlaga« ‘e Pavzanij pred ve~ ‘ivalskim podobam. kot 1800 leti. Tudi dana{nji arheologi {e vedIegor Reznikoff, v no odkrivajo kamne s Franciji ‘ive~i raziskopodobnimi glasbenimi valec, ki je bil prav tako lastnostmi. Na obali Oneprisoten na sre~anju v {kega jezera v Rusiji so Cambridgu, je opravil odkrili kamnito plo{~o, pionirske akusti~ne {tudije v paleolitskih ja- »Zvene~i kamen« je velik balvan z izdolbenimi jamicami od kamenodobnih glas- ki ustvarja globok ton, mah z uporabo ~love{- benikov na {kotskem otoku Tiree. ^e udarimo po njem, ustvari kovinski zvok. ko po njej udarimo z le-

»ZVO^NA PODLAGA« JAMSKIM SLIKARIJAM

20 - avgust 04 -

PESEM

KAMNOV

ogla{anju ptice kvecal, ki je som. Le‘i sredi velikega {tebila za starodavne Maje sveta vila petroglifov iz bronaste ptica. Tudi sámo ime »Kukuldobe in se jo sli{i kilometre kan« ima korenine v majevdale~. Arheologi v Zdru‘enih skem imenu za ptico s pisanim dr‘avah so prav tako na{li perjem. balvane s predkolumbovskimi rezbarijami, ki proizvajaArheoakustika omogo~a tujo glasbene tone, ko udarjamo di raziskovanje navidezno nepo njih. Nekaj jih je v ju‘ni predirne ti{ine v nekaterih staKaliforniji; med njimi sta zelo rodavnih spomenikih. Aaron znana sedemtonski Bell Rock, Watson in David Keating, bivki zdaj stoji pred muzejem v {a sodelavca Univerze v ReadSanta Ani, ter balvan, ki je {e ingu, sta preiskala ve~ megavedno na prvotnem mestu v litskih najdi{~, opremljena z ojadolini Menifee v okro‘ju River~evalcem in digitalno snemalside. no napravo z vsesmernim miKamni, ki so jih uporablja- Arheoakusti~ni tim z Univerze Reading v Stonehengu: David krofonom.

Z oja~evalcem, ki oddaja li za zvonjenje, so ena stvar. Keating in Aaron Watson uporabljata najnovej{o avdio opremo za roza {um – zvok s {irokofrekA raziskovalci so odkrili tudi odkrivanje zvo~nih vzorcev. ven~nim spektrom – sta razibalvane, ki zvenijo sami od sebe, ~eprav so redki. En primer je velik ‘e s ka~jo glavo, ki je vklesana v kamen skovalca v kamnitem krogu Easter Aquhorthies v Aberdeenshireu odkrila, da balvan z izdolbenimi jamicami (najbr‘ na dnu balustrade. od kamenodobnih glasbenikov) na {kotZdi se, da je ta osupljivi vizualni sim- se zvok, ustvarjen pred oltarju podobskem otoku Tiree, ki ga je tja verjetno bolizem usklajen s posebnim akusti~nim nim polo‘enim kamnom, projicira v prinesel ledenik med zadnjo ledeno do- u~inkom: ~e potol~emo na to~no dolo- sredi{~e kroga, odmevi pa se vra~ajo od bo. V petdesetih letih prej{njega stoletja ~enem mestu, se s severne strani pira- obodnih kamnov, tako da se porazdelije raziskovalec Bernard Fagg opisal mide oglasi nenavaden odmev, ki spomi- tev mo~nej{ega zvoka skoraj izklju~no zvene~e skale na arheolo{kih najdi{~ih nja na pti~je ~ivkanje. Ameri{ki akustik zadr‘i znotraj kroga. v Afriki in Franciji, pa tudi zvene~e iz- David Lubman pravi, da gre za malo Ugotovila sta, da je zvok na podoben danke na hribovju Preseli v jugozahod- znan pojav »odmeva ograje iz koli~kov«, na~in reguliran tudi s postavitvijo in obnem Walesu. Ime zaselka »Maenclo- do katerega prihaja, ker severno stopni{- liko kamnov v Stonehengu. Tako sta rachog« s tega podro~ja v vali‘an{~ini deziskovalca iz Readinga na posreden najansko pomeni »zvene~i kamni«, zani~in ugotovila, kje so najverjetneje stali V francoskih paleolitskih mivo pa je tudi, da modra galica, iz katevoditelji obredov v teh in drugih kamere so kamni v Stonehengu, izhaja prav s jamah se odmevi odbijajo nodobnih monumentih. hribovja Preseli. najmo~neje od jamskih V drugih raziskavah so znanstveniki odkrili zanimive akusti~ne anomalije. slikarij, ki prikazujejo PTI^JI ODMEV Ugotovili so, da bobnanja znotraj neolitkopitarje – te so V PIRAMIDI ske izvotljene kamnite gomile Camster Round v Caithnessu ni sli{ati dlje kot sto Zgodba pa se s kamni in jamami ne primitivna »zvo~na metrov zunaj gomile. Vendar se je zvok kon~a. Obstajajo dokazi, da so ljudje v podlaga« ‘ivalskim skrivnostno pojavil znotraj kamnite sobastarodavnih skupnostih obvladali zvo~ne Camster Long, ki je od tam oddaljena ni in‘eniring {e v ve~jem obsegu. Vzepodobam. najmanj dvesto metrov. V Dwarfie Staneu, mimo na primer stopni~asto piramido Castillo v Chichen Itza v Mehiki. Ta ma- ~e v Castillu deluje kot akusti~na difrak- masivni skali na otoku Orkney, v katero jevski tempelj je bil posve~en Kukulka- cijska re{etka, ki prek razporeditve od- so ljudje v neolitiku izklesali sobane in nu – pernati ka~i. Ob enakono~jih zaha- prtin med stopnicami razpr{uje zvok. hodnike, sta raziskovalca iz Readinga najajo~e sonce povzro~i, da stopni~asti vo- Frekvenco tona dolo~ata vi{ina in dol‘i- letela na presenetljivo iluzijo: ko sta v gal piramide me~e klopota~i podobno na posameznih stopnic, njegovo dol‘ino notranjosti intonirala zvoke, sta dobila ob~utek, da se mo~no trese cel kamniti blok cikcakasto senco na balustrado na sever- pa vi{ina stopni{~a. nem pro~elju piramide; vzorec se poveOdmev v Castillu je zelo podoben in zrak v njegovi notranjosti.

- avgust 04 -

Misteriji 21

PESEM

KAMNOV

SOBANE ZA SPREMENJENA STANJA ZAVESTI Druga ekipa, ki jo je vodil Robert Jahn iz ICRL, neformalnega konzorcija raziskovalcev s Princetonske univerze, je merila resonan~ne frekvence na ve~ izklesanih megalitskih najdi{~ih v Angliji in na Irskem.

Preiskovalci so uporabili vsesmerni zvo~nik kot vir zvoka, ki je bil povezan s sinusnim oscilatorjem s spremenljivo frekvenco in dvajsetvatnim oja~evalcem.

Zvo~no frekvenco od vira zvoka so spreminjali, dokler se ni jasno izoblikovala najni‘ja naravna resonanca sobane. Jakost zvoka so nato naravnali na najvi{jo {e udobno glasnost, na tla pa so polo‘ili merilni trak, tako da so lahko z zvo~nimi merilci izrisali na~rt stoje~ih valov v sobani.

Na njihovo presene~enje so vse preiskane sobane resonirale s frekvenco od 95 do 120 Hz, ve~ina s frekvenco med 110 in 112 Hz, ~eprav so bile sobane po velikosti in obliki zelo razli~ne. Odkrili so celo nekaj namensko preurejenih jam; zdi se, kot da so s postavitvijo stoje~ih kamnov in z vdolbinami v stenah soban

V megalitskih najdi{~ih v Angliji so odkrili namensko preurejene jame, v katerih so s postavitvijo stoje~ih kamnov in z vdolbinami v stenah »uglasili« resonan~no frekvenco. »uglasili« resonan~no frekvenco. Ta frekven~ni obseg je v vi{ini baritona in preprosta interpretacija je, da so ga uporabili za oja~itev odraslih mo{kih glasov.

Obe raziskovalni ekipi sta preverjali {e nekaj: fiziolo{ke in du{evne u~inke zvoka. Glede na njihova odkritja vse ka‘e, da je bila ena izmed obrednih funkcij zvoka tudi ustvarjanje spremenjenih stanj zavesti. Raziskovalca iz Readinga sta med raziskavami na samih najdi{~ih zaznala razli~ne nenavadne fizi~ne in du{evne ob~utke. ICRL raziskovalci pa so prosili kolega iz svoje skupine, dr.

Iana Cooka z Nevropsihiatri~nega in{tituta s Kalifornijske univerze v Los Angelesu, naj preveri, ali ima zvo~na frek-

venca 110 Hz kak{ne posebne u~inke na ~love{ke mo‘gane.

Cook je trideset prostovoljcev izpostavil posameznim tonom s frekvencami 90, 100, 110, 120 in 130 Hz, pri ~emer je imel na voljo ra~unalni{ko podprte zapise njihovih EEG-jev, iz katerih je lahko izra~unal vrednosti za pretok krvi skozi mo‘gane na razli~nih to~kah. Ugotovil je, da je bil pretok pri 110 Hz druga~en kot pri drugih frekvencah, zlasti v levem sen~nem re‘nju in nad prefrontalnim korteksom; opazil je o~itno spremembo v normalnih, povpre~nih vrednostih med desno in levo prefrontalno hemisfero. Sprednji sen~ni re‘enj naj bi bil odgovoren za govor, zato bi ni‘je vrednosti krvnega pretoka, ki se pojavljajo v njem pri 110 Hz, »lahko interpretirali kot relativno uti{anje govornih centrov in s tem omogo~anje drugim procesom, da pridejo bolj do izraza,« pravi Cook.

O~itno je, da kamenodobno empiri~no poznavanje zvoka in njegovih u~inkov za~enja usmerjati sodobne laboratorijske raziskave. Ob razvijanju arheoakustike nam bodo morda stari kamni povedali {e ve~ o svojih najbolj skrbno varovanih skrivnostih.

Br. Pa.

D

ZVO^NA UPORABA KAMNOV SKOZI TISO^LETJA mlaj{i paleolitik v Evropi (33.000 – 8.560 pr. n. {t.)

Apnen~aste usedline v jamah so uporabljali za zvo~ni u~inek in verjetno so mnoge lokacije poslikav dolo~ili na podlagi odmevov. Najdene so bile tudi pi{~ali iz kosti. neolitik, Kitajska (9000 – 3500 pr. n. {t.)

Na arheolo{kem najdi{~u Jiahu v provinci Henan so odkrili 8.000 let stare pi{~ali iz ‘erjavove kosti z luknjicami za prste. Te pi{~ali dokazujejo dobro poznavanje zvoka. neolitik, Evropa (4500 – 2000 pr. n. {t.)

Uvodne raziskave ka‘ejo, da so nekateri monumenti, zlasti grobnice s hodniki in kamniti krogi, omogo~ali manipuliranje in oja~evanje zvokov. bronasta doba, Evropa (2000 – 800 pr. n. {t.)

Iz tega obdobja izhajajo izrezbarjeni zvo~ni balvani ter slikarije na kamnih na prostem, ki so odbijali zvok. Na razli~nih najdi{~ih so odkrili glasbene rogove.

22 - avgust 04 -

predkolumbovska doba, Ju‘na Amerika (500 pr. n. {t.)

Tempelj Chavin de Huantar v Peruju ima zra~no kontrolirane vodne kanale, tako da zgradba proizvaja spo{tovanje zbujajo~e grme~e zvoke; podobno je tudi v bolivijski piramidi Acapana. gr{ko-rimska doba (500 pr. n. {t. – 300 n. {t.)

V amfiteatrih so bili name{~eni »zvene~i vr~i« in podobni akusti~ni pripomo~ki. Tule~e zvoke vode in vetra so imeli za glasove bogov. Podobno kovinsko »zvene~o posodo« je imela tudi Dodona v Gr~iji. predkolumbovska doba, Srednja Amerika (250 – 1517) Na ve~ arhitekturnih najdi{~ih starodavnih Majev so odkrili nenavadne akusti~ne u~inke: zvenenje, ‘vi‘gajo~e odmeve in oja~evanje glasov. predkolumbovska doba, Severna Amerika (pred 1492) Na najdi{~ih s poslikanimi kamni so mnoge »zvene~e skale« z vrezanimi podobami in drugimi sledmi obredne rabe.

Zakaj sol v ‘ivilih deluje kot konzervans?

S soljo proti bakterijam @

e v prazgodovini so uporabljali sol za konzerviranje mesa in rib, in dandanes se {e vedno veliko uporablja v predelovalni industriji. Sol ali natan~neje natrijev klorid (NaCl) ima namre~ lastnost, da zavira razmno‘evanje mikroorganizmov, ki povzro~ajo spremembe na ‘ivilih.

Nekatere vrste bakterij napadajo beljakovine, druge ma{~obe, razne plesni pa razkrajajo tudi organsko snov. Organsko snov razkrajajo tudi mikroorganizmi, katerih delovanje je odvisno od dejavnikov, kot so temperatura, pH, kisik in predvsem voda. In prav pri slednji igra pomembno vlogo sol, ki vodo privla~i, jo fiksira in ji hkrati odvzema bakterije.

Sol, raztopljena v vodi (slanica) ali v soku na povr{ini ‘ivil, tvori bolj koncentrirano me{anico kot je voda, ki jo ‘ivilo vsebuje. Zaradi fizikalnega pojava, ki mu pravimo osmoza, bolj slana voda privla~i manj slano, zaradi ~esar se izena~ita koncentraciji med slanico in vodo v ‘ivilu. Mikroorganizmi se znajdejo v hipertoni~nih pogojih (okolje s {ibko

Struktura soli.

5-odstotna raztopina soli zaustavi razmno‘evanje ve~ine anaerobnih ter upo~asni razvoj aerobnih bakterij, 10-odstotna slanica pa zaustavi rast velike ve~ine klic. koncentracijo vode) in se ne morejo ve~ razvijati.

Tako na primer 5-odstotna raztopina soli zaustavi razmno‘evanje velike ve~ine anaerobnih bakterij (tistih, ki se razvijajo brez kisika) ter upo~asni razvoj aerobnih (tistih, ki potrebujejo kisik).

V 10-odstotni raztopini soli se zaustavi rast velike ve~ine klic. Sol tako postane konzervans.

Zaradi razli~nih okusov je vsebnost soli v ‘ivilih danes omejena na 2 odstotka za meso in 3,5 odstotka za ribe. Izjema so le nekatere vrste suhomesnatih izdelkov, ki vsebujejo ve~jo koli~ino soli.

Sol, raztopljena v vodi.

Sol fiksira vodo v ‘ivilih: v njih vsebovani mikroorganizmi tako izgubljajo vlago in se ne morejo razvijati.

Vendar sol ni edini konzervans. Njeno delovanje lahko dopolnjujejo {e nitriti in nitrati. Klasi~no soljenje je dopolnjeno {e s su{enjem, ki klicam prav tako odvzema sol in predstavlja pripravo na prekajevanje.

PREDNOSTI PREKAJEVANJA Prekajevanje se zaradi prijetne arome in konzervirnih lastnosti uporablja ‘e ve~ kot 90.000 let. Danes vemo zakaj: fenolne sestavine, ki nastajajo kot posledica nepopolnega izgorevanja lesa, niso le bakteriostati~ni, baktericidni in antifungicidni agensi, temve~ hkrati zavirajo tudi oksidacijo ma{~ob in podalj{ujejo fazo »mirovanja« mikroorganizmov. Poleg tega dim vsebuje kisline, ki {kodujejo razvoju klic, tako da zni‘uje pH ‘ivil.

Pri vro~em prekajevanju vro~ina ‘ivilom odvzema vlago ter s tem prepre~uje razmno‘evanje bakterij, glede na temperaturo pa lahko celo ubija klice.

An. TP

D

- avgust 04 -

Misteriji 23

Re{evanje ogro‘enih lemurjev in njihovega okolja s pomo~jo biologije

Madagaskarski lemurji O

Zdaj potrebuje pomo~ prostovoljcev. Letos Wrightova in Summer Arrigo-Nelson z iste univerze zbirata podatke o eni najve~jih in hkrati najbolj ogro‘enih vrst lemurjev v naravnem parku. Razumevanje tega, kako socialna struktura vpliva na vedenje MilneEdwardsove sifake, vrste lemurjev z dominantno vlogo samic, je klju~no za politi~ne odlo~itve o ustrezni za{~iti naravnega okolja lemurjev in za zagotovitev njihovega pre‘ivetja.

Gibali se boste globoko v de‘nih gozdo- Zlati bambusov lemur v gozdovih Ranomafane na Madagaskarju. vih na strmih pobo~jih narodnega parka Ranomafana. Eni sku- podatkovno zbirko, ki bo temelj na~rta pini lemurjev boste sledili pet dni. Spre- za prepre~itev izumrtja teh ~udovitih mljati jih boste za~eli ob zori in boste z ‘ivali.

Patricia Wright opazuje Milne-Edwardsove njimi vse dokler se skupina zgodaj zvesifake. ~er ne spravi k po~itku. Za lemurji boste TERENSKI POGOJI ca za ustanovitev narodnega parka Ra- hodili, kamorkoli bodo {li, zato pri~aRanomafana le‘i visoko v gorah, nomafana, odkrila je prej neznano vrs- kujte dolgotrajno pe{a~enje po te‘av- obmo~je pa pokriva 43.500 hektarov to lemurja in tiso~em va{~anov poma- nem terenu, ki zahteva dobro kondicijo. goste, ve~inoma brezpotne d‘ungle. Na gala razviti sonaravne kmetovalske na- Zapisovali boste polo‘aj skupine, vede- jutranjem soncu je prijetno toplo, sredi vade. To delo ji je prineslo denarno pod- nje njenih pripadnikov (njihovo igranje, popoldneva je ponavadi neurje, zve~er poro MacArthurjevega sklada, republi- hranjenje, negovanje in podobno) ter pa je precej sve‘e. V raziskovalni postaka Madagaskar pa ji je podelila plemi{ki ozna~evali sadno drevje, na katerem se ji, ki jo sedaj raz{irjajo, boste bivali v hranijo. Vsi ti podatki bodo dodani v naziv. {otorih s strani{~i na splakovanje in hladno prho, u~ilnico in pokirito obedoV Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodeluvalnico. Osebje bo pripravljalo obroke jete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje na osnovi ri‘a in fi‘ola, zelenjave, jajc ve{~in; strokovnjaki na terenu udele`ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanin sve‘ega sadja. je in izobra`evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov orgaTERMINI 2004: nizacije, ki se ji lahko pridru`ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865Ekipa I: 21. nov. - 5. dec.

311-600. http://www.earthwatch.org Ekipa II: 5-19. decembra

tok Madagaskar je eno izmed biotsko najbolj raznovrstnih obmo~ij na svetu in biolo{ko izredno pomemben predel, ki pa do‘ivlja nevaren obseg uni~enja.

Na sre~o je tam tudi dr. Pat Wright.

Ta izjemna gospa je bila gospodinja, ki si je kupila opico za doma~o ‘ival, potem pa so jo primati popolnoma prevzeli. Ta prevzetost jo je pripeljala do doktorata iz primatologije, do polo‘aja na univerzi State University v New Yorku in sedaj si ‘e {estnajst let prizadeva za dobro madagaskarskih gozdov, ljudi in ‘ivali. Wrightova je bila pobudni-

D

24 - avgust 04 -

PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

INFORMIRANI KOZARCI

VR^ ZA DOBRO VODO

Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je primernej{a za vsa ‘iva bitja. Genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

4.300 SIT

4.300 SIT

3.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

MINIHYDRONIC Minihydronic za pipo (z notranjim ali zunanjim navojem) montiramo na pipo; izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

Minihydronic za tu{ izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

Privijemo ga na ro~ico za tu{.

49.000 SIT

JEDILNI SERVIS Ju{ni, plitvi in desertni kro‘niki zmanj{ajo genotoksi~nost do 40%.

5.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.500 SIT

Med {tiriin{estdesetimi sporo~ili izvle~emo eno in z nje preberemo duhovno sporo~ilo, ki nas spremlja ves dan. Angelska sporo~ila v obliki kart niso za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

3.200 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

- avgust 04 -

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

HYDRONIC 1H/F ZA HI[O

RADIESTEZIJSKI KOMPLET

Minihydronic za hi{o ima dve funkciji: • izbolj{a vso vodovodno vodo v hi{i in do 70-odstotno zmanj{a njeno {kodljivo delovanje. Skozi hydronic za hi{o o‘ivljena voda izlo~a tudi do 70 odstotkov manj vodnega kamna in tako varuje in{talacije in gospodinjske stroje. O‘ivljena voda pove~a ‘ivljenjske sposobnosti, tudi rastlin in ‘ivali. Pospe{uje izlo~anje klora. Primeren je tudi za rastlinjake in farme.

• filtrira do 80 mikronov velike delce (mivka, pesek, glina, kovinski ostru‘ki …) in jih izpira.

Hydronic za hi{o vgradimo takoj za vodomerom.

Cena: Dopu{~a pretok do petih kubikov na uro.

168.000 SIT Hydronic za hi{o ne zmanj{uje pretoka vode.

Plastificirana rozeta in nihalo sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

ENERGIJSKI OJA^EVALNIK SOLNA LU^ Energijski oja~evalnik je titanova cev~ica, napolnjena z rastlinskimi izvle~ki, ki zmanj{ujejo vplive razli~nih sevanj.

Oja~evalnik nosimo obe{en okoli vratu na nekovinski vrvici.

Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 9.900 SIT b) 4 - 5 kg 12.100 SIT

NARO^ILNICA

ARA zalo`ba

23.500 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

2005

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 10% Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov) ({t. ~lanske izkaznice KZ) {t.

Naslov

kos.

(priimek in ime)

(ulica in hi{na {t.)

(tel.)

(po{tna {t. in ime kraja) datum _____________________ podpis _________________________________ Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Cene veljajo do izida naslednje revije.

Izpolnjeno naro~ilnico (lahko jo kopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o.,

Cigaletova 5, 1000 Ljubljana

Nihalo navadno (medeninasto) .................................................... 2.100 Nihalo navadno (ponikljano) .............................................................. 2.600 Nihalo Karnak malo (ponikljano) .......................................... 2.800 Nihalo Karnak srednje (medeninasto) ................................ 3.300 Nihalo Izis malo (ponikljano) ........................................................... 2.800 Nihalo Izis srednje (ponikljano) ................................................... 3.800 Nihalo Izis srednje (medeninasto) ........................................... 3.300 Nihalo Izis 6 (ponikljano) ......................................................................... 4.600 Nihalo Izis 6 (medeninasto) .................................................................. 4.100 Bajalica (medeninasta) ..................................................................................... 4.900 Bajalica (ponikljana) ............................................................................................ 5.500 Biotenzor (ponikljan) ....................................................................................... 4.500 Biotenzor (medeninast) ................................................................................ 4.300

SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT

INFORMIRANI LON^EK BAKRENE ZAPESTNICE Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.600 SIT

NORAD

Za{~itna kodirana plo{~ica Norad do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga ustvarja sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj.

Za{~itna plo{~ica vodo v telesu, te je v povpre~ju kar 75 odstotkov te‘e, vzpodbudi, da se vrne v »zdravo« strukturo, v obliko, kakr{no ima voda v telesu, preden jo dose‘ejo sevanja mobilnega telefona.

Norad je samolepilna kodirana bakrena plo{~ica (Ø 16 mm), ki jo prilepimo na hrbtno stran telefona.

3.500 SIT

NORAD PLUS Norad plus do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga povzro~a sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj, hkrati pa telo oskrbi z dovolj bakra, podobno kot bakrena zapestnica, ki jo mnogi uporabljajo za zmanj{anje artriti~nih, revmati~nih in drugih bole~in. Norad plus je narejen iz povsem ~istega (elektrolitskega) bakra.

Norad plus je informirana samolepilna bakrena plo{~ica, ki jo nalepimo na zadnjo stran zapestne ure (za manj{e ure je Ø 24 mm, za ve~je Ø 28 mm).

3.500 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene in pozla~ene. a) bakrena 3.700 SIT c) posrebrena 6.700 SIT d) pozla~ene 9.600 SIT

BIOGUARD Samolepilno kodirano feritno magnetno plo{~ico prilepimo na steklo, da celotna steklena povr{ina s svojo vibracijo omogo~a, da skoznjo prihaja ve~ vitalne energije: tako vitalne energije, ki je del son~ne svetlobe, kot tudi kozmi~ne prane. Primerno za stanovanja, delovne prostore in avtomobile. Naprodaj v okrogli (srebrna) in pravokotni (~rna) obliki.

3.500 SIT

ATLANTIDSKI KRI@ Atlantidski kri‘ je skrbno narejen iz srebra, o~i{~en vseh negativnih energij in napolnjen s kodami, ki ugodno vplivajo na ~loveka. Njegovo delovanje je {e mo~nej{e kot delovanje atlantidskega prstana in plo{~ice ter ima prav tako vgravirano vija~nico, ki energijsko dodatno ugodno deluje na ‘ive organizme.

14.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 24 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Mno‘i~no izginotje dinozavrov ni bilo le posledica trka meteorja v Mehiki

Kaj je pokon~alo dinozavre?

V

e~ina znanstvenikov je {e vedno prepri~anih, da je dinozavre pobil masivni asteroid, ki je udaril v Zemljo pred petin{estdesetimi milijoni let. Gerta Keller, profesorica na univerzi Princeton, pa meni, da je resnica morda precej bolj zapletena.

Stali{~e Kellerjeve, izvirajo~e iz njenih spoznanj na podlagi ve~ desetletij strokovnega dela, ni najbolj priljubljeno, ona pa je trdno prepri~ana v njegovo pravilnost in je zanj pripravljena tvegati celo lastno kariero. Gre za popolnoma nasproten pogled, toda znanstveniki zdaj vendarle priznavajo, da je njena teorija mogo~a.

Paleontologi na splo{no menijo, da je 65 milijonov let nazaj na Zemlji pri{lo do mno‘i~nega uni~enja, zato so izumrli dinozavri in ve~ina drugih ‘ivljenjskih oblik. Geolo{ki dokaz za to je razlo~en mejni sloj gline, v kateri je veliko iridija – na tako imenovani meji kreda-terciar (KT). Na Zemlji je veliko mest, kjer je v skalnatih formacijah mogo~e videti sloj, nastal pred petin{estdesetimi milijoni let. Zato je postal ta dogodek znan kot »mno‘i~no uni~enje na meji kreda-terciar«.

Iridij je pogostej{i v asteroidih kakor Dinozavri in mnoge druge oblike ‘ivljenja na Zemlji so izumrli v mno‘i~nem uni~enju pred 65-imi milijoni let na meji kreda-terciar. Leta 1990 so v Chicxulubu v Mehiki odkrili velikanski krater, ki ga ima ve~ina znanstvenikov za dokaz, da je uni~enje povzro~il padec velikanskega asteroida na Zemljo.

Gerta Keller pa je prepri~ana, da je bilo takrat veliko vrst ‘e na robu izumrtja, nakar so vanjo lo~eno tr~ili trije asteroidi, ki so uni~ili 70 odstotkov vseh ‘ivih vrst na planetu.

28 - avgust 04 -

KAJ na Zemlji. Leta 1980 sta geologa Luis in Walter Alvarez, o~e in sin, postavila domnevo, da je v Zemljo pred petin{estdesetimi milijoni let tr~il asteroid ali komet, ki je ustvaril z iridijem nasi~eno mejo med kredo in terciarjem in uni~il ve~ino ‘ivljenja za Zemlji. Leta 1990 se je zdelo, da je njuno teorijo potrdilo odkritje 180 kilometrov velikega kraterja Chicxulub na mehi{kem Jukatanu. Znanstveniki so si bili edini, da je tisto, kar je ustvarilo krater, verjeten vir nenavadno visoke vsebnosti iridija v skalni plasti KT, kar je o~itno povzro~ilo tudi mno‘i~no izumrtje. To teorijo so kmalu sprejeli kot danost po vsem svetu.

Kellerjevo od nekdaj zanimajo mno‘i~na izumrtja. @e pred odkritjem kraterja Chicxulub ni bila prepri~ana, da je ‘ivljenje na Zemlji izbrisal en sam trk.

Zdelo se ji je kar preve~ preprosto. »^akala sem pet let, ker se je s tem ukvarjalo toliko ljudi,« razlaga. »Mislila sem, da se bo prah polegel in se bom tako lahko izognila politiki.« A se je motila. Ko je leta 1986, {e preden so odkrili krater Chicxulub, na konferenci o trkih iz vesolja pod pokroviteljstvom Nase imela referat o mno‘i~nem izumrtju na meji kreda-terciar, je povzro~ila veliko vznemirjenje med udele‘enci s trditvijo, da mno‘i~nega izumrtja na meji kreda-terciar ni povzro~il en sam velik trk asteroida, temve~ je bilo okolje ‘e pol milijona let pred tem izpostavljeno vulkanskim izbruhom in podnebnim spremembam. Po njenem je bil trk, kar zadeva uni~enje vrst na Zemlji, samo kaplja ~ez rob in ne edini vzrok za njihovo izumrtje.

Tudi po odkritju kraterja Chicxulub leta 1990 je Kellerjeva {e vedno prepri~ana, da to ni bil edini vzrok mno‘i~nega izumrtja na meji KT. Eno izmed njenih specialnosti je prou~evanje mikroskopskih fosilov enoceli~nih organizmov z oklepi iz apnenca, ki jim pravimo luknji~arke (foraminifere). V raznih geolo{kih obdobjih so se razvijali zelo hitro in obstajajo {e danes. Nekatere vrste so se ohranile le nekaj sto tiso~ let,

zato je njihova prisotnost u~inkovit ~asovni trak za datiranje geolo{kih zna~ilnosti. [tudije ka‘ejo, da je pri{lo do pomembne otoplitve podnebja, ki je trajala pribli‘no 200.000 let in se kon~ala pribli‘no 150.000 let pred mejo kreda-terciar.

PLANET NA UDARU »Voda se je v globini do 500 metrov segrela za 3 do 4 stopinje Celzija,« razlaga Kellerjeva. »To je izredno mo~na otoplitev in pomeni, da sta se povr{je in ozra~je otoplila od 7 do 8 stopinj,« kar je zadostovalo za ogromen okoljski stres in ogrozilo {tevilne organizme, ni pa povzro~ilo njihovega izumrtja. Asteroid je na meji KT tr~il v ‘e zelo prizadeto okolje, zato sta pomrli dve tretjini luknji~ark.

Dinozavri niso imeli nobene mo‘nosti: ubili so jih globalno segrevanje, delovanje vulkanov in meteorji.

Toda ve~ina je ‘e bila ogro‘ena in {tevil~no je umrlo manj kot petnajst odstotkov vseh ‘ivih bitij. »Ve~ina pre‘ivelih organizmov je izumrla v sto tiso~ letih po trku, najbr‘ v tekmovanju z novimi razvijajo~imi se vrstami,« pravi Kellerjeva.

Med prou~evanjem vzorcev iz Chicxuluba je Kellerjeva s svojo skupino odkrila {e nekaj zelo pomembnega. Radioaktivni prah od meteorja je viden v najmanj {tirih steklastih slojih oblastih »korald« v skalovju Mehike, Gvatemale, Belizeja in Haitija. Na ve~ kot petin{tiridesetih obmo~jih v severovzhodni Mehiki so odkrili znake, da so luknji~arke pred mejo KT ‘ivele nad temi sloji radioaktivnega prahu. Zato sklepajo, da meje KT ni povzro~il trk v Chicxulubu. »Najstarej{i radioaktivni sloj je 300.000 let starej{i od meje KT, kar pomeni, da

JE POKON~ ALO DINOZAVRE ?

se je trk v Chicxulubu zgodil kakih 300.000 let pred mno‘i~nim izumrtjem na meji kreda-terciar, torej ga ni mogel povzro~iti,« pravi Kellerjeva. To mnenje so {e bolj potrdili leta 2003, ko so objavili izsledke prou~evanja nedavno izlo~ene sredice kamna iz Chicxuluba, ki ga je opravila Kellerjeva s svojo skupino.

Kaj se je torej zgodilo? »Menim, da je mno‘i~no izumrtje povzro~ilo zapleteno sou~inkovanje vulkanskih izbruhov, mno‘i~nih trkov in sprememb podnebja,« pravi Kellerjeva. »Dobre dokaze imamo za tri trke iz vesolja v obdobju pol milijona let. Chicxulub je bil prvi, sledil mu je ve~ji trk, ki je povzro~il mejo KT in globalne nepravilnosti z iridijem.

Tretji, morebiti manj{i trk, so odkrili v srednji Ameriki prek druge anomalije iridija vesoljskega izvora, ki se je zgodil 150.000 let po meji KT. Doslej so odkrili iridij na petih mestih: na Haitiju, v Gvatemali in ju‘ni Mehiki, {ir{e pa {e nismo iskali.« ^e ima Kellerjeva prav, so njeni izsledki pomembni tudi za na{e obdobje. ^e lahko otoplitev podnebja tako spremeni okolje, da tudi brez asteroidnih trkov spravi v nevarnost izumrtja veliko vrst, bo imelo tudi zdaj{nje globalno segrevanje velike posledice za Zemljo.

Kaj pa asteroidi? Postavlja se vpra{anje: ali je spremljanje asteroidov koristno, ~e celo trije velikanski trki pred petin{estdesetimi milijoni let niso mogli uni~iti vsega ‘ivljenja na Zemlji? »^e bodo tr~ili, bodo tr~ili in spremljanje nam ne bo ni~ pomagalo. Vendar je treba biti optimist,« pravi Kellerjeva. »^e ne bi v tistem relativno kratkem ~asu manj kakor pol milijona let, ko so v Zemljo tr~ili asteroidi, ‘e imeli vulkanov in toplogrednega segrevanja, morda ne bi pri{lo do mno‘i~nega izumrtja. Za najbolj katastrofalen u~inek je nujno sovpadanje vseh treh dejavnikov.« Ve~ informacij na spletni strani: http://geoweb.princeton.edu/people/ faculty/keller/ JM Di.

D

- avgust 04 -

Misteriji 29

Je Nostradamus za letos napovedal katastrofalni udarec asteroida Toutatis v Zemljo?

Leto kometa N

a no~nem nebu se prve dni avgusta prika‘e komaj vidna bela pika. Z vsakim dnem postaja vse ve~ja, svetlej{a in skoraj ‘e dosega hitrost krogle, izstreljene iz lovske pu{ke. To ni meteorska skala iz vesolja, pa~ pa krogla iz kozmi~nega prahu in ledu, preostala iz ~asa, ko je pred ve~ milijardami let nastajal son~ni sistem: komet! Sredi avgusta ‘ari na nebu ‘e tako mo~no kot drugo sonce. ^eprav za komet ni ravno velika, prihaja odlo~no preblizu. Pravzaprav je na poti, da tr~i v planet Zemljo.

Natan~no tak scenarij je za leto 2004 predvidel sloviti francoski jasnovidec Nostradamus, pravi R. W. Welch, avtor knjige »Nostradamusov komet«. Komet skoraj zgre{i, vendar leti v tako neposredni bli‘ini, da ga ujame Zemljina te‘nost in ga vr‘e v tirnico okoli planeta, ~ez severni Atlantik, ju‘no Francijo in Italijo. Kmalu za tem, ko vstopi v Zemljino ozra~je, ga s strahovitim pokom tiso~ih jedrskih bomb nenadoma raznese nad Egejskim morjem.

Astronomi ‘e dolgo vedo, da je tak dogodek tako reko~ neizogiben, lahko pa nam je tudi precej bli‘je kot si ve~ina ljudi lahko misli.

Na Zemlji – planetu, ki ga je s kraterji zaznamovalo ve~ kot sto znanih trkov – je jasno, da so bolidi (velike ognjene krogle iz vesolja, ki tr~ijo v Zemljo) nenehno prisotna gro‘nja. Zadnji je udaril vanjo pred manj kot sto leti. Po nekak{nem sre~nem naklju~ju je komet v Tunguski leta 1890 udaril v skoraj popolnoma neobljudeno gozdno obmo~je v Sibiriji, o ~emer smo v Misterijih ‘e pisali. Nevarni izstrelek je zravnal z zemljo ve~ kot tiso~ kvadratnih kilometrov gozda v eksploziji, ki jo je bilo sli{ati 800 kilometrov dale~.

30 - avgust 04 -

Sredi leta 2004 bo po Nostradamusovih napovedih ~ez nebo prirjovel komet. Razneslo ga bo ob gr{ki obali, pred tem pa bo o‘gal ju‘no Francijo in osrednjo Italijo.

Iz epicentra poka se je dvignil visoko v ozra~je mogo~en ognjeni steber, ki je v trenutku upepelil desettiso~e dreves. Pepel in ostanke eksplozije je razneslo okoli sveta in son~ni zahodi so bili ve~ dni stra{ljivo brezbarvni. Kolikor je znano, v Tunguski ni bilo ~love{kih ‘rtev, ~e pa bi komet udaril v naseljeno obmo~je, bi lahko pokon~al na stotine tiso~ev ljudi.

Sibirski izstrelek bi lahko bil glasnik stvari, ki {e pridejo. Nekateri znanstveniki domnevajo, da padajo kometi na Zemljo v zaporednih nizih, med katerimi se ve~ stoletij ne zgodi ni~, in da je morda tungu{ki prvi v novem nizu trkov. Dokaj velik komet nas je leta 1992 zgre{il za manj kot dva Zemljina premera. V planet bi zadel z mo~jo 15.000 megaton eksploziva TNT. Glede Nostradamusovega kometa v letu 2004 zbuja nemir napoved, da ne bo udaril v kako samotno tajgo ali tundro, temve~ v naseljeni otok Evbeja tik pred obalo celinske Gr~ije. Udar bi prizadel vseh 200.000 prebivalcev na 144 km dolgem otoku. ^e ljudi ne bi evakuirali pravo~asno, bi bilo veliko mrtvih in ranjenih. Udarni val bi brez dvoma ob~utili tudi v 75 kilometrov oddaljenih Atenah. Mo~ te eksplozije bi v Egejskem morju, morda pa tudi

po vsem vzhodnem Sredozemlju, sprostila orja{ke plimne valove. Nostradamus omenja tsunami v bli‘ini anti~nega Efeza na tur{ki obali in {e enega, {e celo ve~jega, v gr{kem zalivu Volos. Volo{ki val naj bi segel ve~ kilometrov v notranjost, kar daje misliti, da bo komet, napovedan za leto 2004, znatno ve~ji od tungu{kega, ki ga ocenjujejo na 100.000 ton. V Nostradamusovih {tirivrsti~nicah so tudi namigi, da bo komet spro‘il potres, kar ni neverjetno, saj poteka med Evbejo in celinsko Gr~ijo velik geolo{ki prelom.

Videc {e pred trkom napoveduje ognjeni de‘ in {tevilne izbruhe po‘arov v

Welch je v svoji knjigi Nostradamusov komet analiziral prerokbe, ki so zapisane v rimanih {tirivrsti~nicah v Nostradamusovi knjigi Centurije. Presene~en je odkril, da je kar 353 od 942 vrstic »~istih zadetkov, kar je {tevilo, ki dale~ presega umljiv doseg vsakdanjih predvidevanj ali sre~e.«

LETO

KOMETA

ju‘ni Franciji in osrednji Italiji, ki naj bi jih zanetili padajo~i drobci kometa. Po trku pa se bo zgodilo {e marsikaj drugega. Nad egejskim obmo~jem bodo lebdele velikanske koli~ine delcev in prahu, zrak pa bo poln zadu{ljivih saj, ki bodo poleti zavirale zorenje pridelkov. [e huje pa je, ~e gre verjeti prerokbi, da Nostradamusov komet naznanja prihod obdobja hudih nemirov v Sredozemlju in na Bli‘njem vzhodu. Ti naj bi svoj vrh dosegli v obse‘nem spopadu, ki ga je Welch poimenoval »sredozemska vojna«.

KAK[NE SO DEJANSKE MO@NOSTI? Tako zlove{~a napoved nas sili, da posku{amo ~im natan~neje izra~unati, kolik{ne so mo‘nosti, da se tudi uresni~i. Vemo, da se je to~no uresni~ilo skoraj 40 odstotkov Nostradamusovih prerokb. Toda ali so njegova videnja tudi po tolikih stoletjih {e vedno to~na?

Kot navaja avtor v knjigi Nostradamusov komet, je bil prerok iz 16. stoletja osupljivo natan~en v svojih napovedih francoske revolucije in celo vse do druge svetovne vojne. Toda to je navsezadnje ‘e preteklost. Kdo utegne re~i, da je bila njegova zaznava prihodnjih dogodkov toliko medlej{a, kolikor bolj oddaljena je bila prihodnost, ki jo je

V Nostradamusovih {tirivrsti~nicah so tudi namigi, da bo komet spro‘il potres, kar ni neverjetno, saj poteka med Evbejo in celinsko Gr~ijo velik geolo{ki prelom. videl. Bi lahko kak videc dejansko imel vpogled v prihodnost, ki se je imela zgoditi ~ez malodane pol tiso~letja?

Analiza Nostradamusovih Centurij poka‘e le rahel upad v to~nosti vid~evih

Ti {tirje pogledi na ra~unalni{ko izdelan model asteroida Toutatis ka‘ejo plitve kraterje, podolgovate grebene in globoko topografsko zo‘itev neznanega geolo{kega izvora. V eno samo gmoto so ga morda izoblikovali trki, ali pa je sestavljen iz dveh samostojnih kosov, ki sta se ob blagem tr~enju spojila. Toutatis je dolg 4,6 kilometrov, lo~ljivost ra~unalni{kega modela pa je pribli‘no 84 metrov.

prerokb skozi ~as. Od 353-ih {tirivrsti~nic, ki jih je Welch v svoji knjigi uvrstil med »zadetke«, se jih skoraj 10 odstotkov nana{a na obdobje po drugi svetovni vojni, kar zajema skoraj 13 odstotkov ~asa od tedaj, ko so bile napisane. Nostradamus je predvidel dogodke v nedavni zgodovini, kot so bili umor obeh Kennedyjev, vietnamska vojna, pristanek na Luni, vzpon ajatole Homeinija na oblast v Iranu, Reaganovo obdobje, padec komunizma, glasnost Mihaila Gorba~ova in {e precej drugih. Ve~ {tirivrsti~nic je posvetil tudi Sadamu Huseinu in zalivski vojni, za katero je namignil, da bodo tamkaj{nji spopadi zgodovinsko dale~ pomembnej{i, kot se nam zdi sedaj.

Mnenja, ali je videc predvidel katastrofo obeh stolpov 1. septembra v New Yorku, ostajajo deljena. [tirivrsti~nica, ki

posebno nazorno ka‘e na to tragedijo, pravi: »Razprostrla se bo pu{~ica z neba, Smrti govorijo: velik pomor. Kamen v drevesu, obnovljen ponosen narod; nemiri (ali »hrup«), ~love{ka po{ast, povra~ilo, pokora.« »Pu{~ica z neba« je zelo nazoren opis dogodka, »~love{ka po{ast« pa ustrezen portret Bin Ladna. »Kamen v drevesu« je le metafora za eksplozivno silo. Obnovljen ponosen narod bi bil lahko Afganistan, ki je po padcu talibanov znova postal spo{tovanja vreden ~lan mednarodne skupnosti.

Glede teroristi~nih napadov obstaja {e nerazre{ena {tirivrsti~nica, ki si zaslu‘i premislek. Verz IX-83 pravi: »Sonce dvajsetega v Biku, zemlja se bo zelo mo~no zatresla. Uni~eno bo veliko gledali{~e, polno ljudi: zrak, nebo in

- avgust 04 -

Misteriji 31

L ETO

KOMETA

zemlja bodo potemneli; od gorja bodo tedaj (celo) neverniki klicali Boga in svetnike.« Ta {tirivrsti~nica bi lahko pomenila teroristi~ni napad na ve~je gledali{~e ali stadion v aprilu ali prvih dnevih maja (najverjetneje v prihodnjih nekaj letih).

Zdi se, da potemneli zrak ka‘e na eksplozijo, ne le na potresni sunek. Gorje na »nebu« bi lahko pomenilo ugrabitev letala. V tem obdobju dodatna previdnost vsekakor ne bi bila odve~.

GOVORICE O VOJNI Nostradamusov komet je torej samo del slabih novic za na{o dobo, kakor jo je videl prerok. Ena najbolj izrazitih tem v {tirivrsti~nicah je kon~ni spopad med Zahodom in militantnim islamom, spopad, do katerega naj bi po astrolo{kih kazalcih pri{lo v za~etku 21. stoletja. Nostradamusovo videnje tudi tokrat ni dale~ od dejstev. Pripravljalni dogodki so pravzaprav ‘e v teku. Zdru‘ene dr‘ave Amerike in nekatere njene zaveznice se borijo v vojni proti teroristi~nim muslimanom in vladam, ki jih podpirajo, ‘e od leta 2001 in prav ni~ ne ka‘e, da se bo spopad kmalu kon~al.

Analiziranje {tirivrsti~nic mo~no namiguje na klju~ni dogodek, ki naj bi spro‘il neizogibno vojno v Sredozemlju: prevzem oblasti radikalnih muslimanov v Tur~iji. Z zmago stranke AKP na tur{kih

Nostradamusov komet naznanja prihod obdobja hudih nemirov v Sredozemlju in na Bli‘njem vzhodu, ki naj bi svoj vrh dosegli v »sredozemski vojni«. volitvah v za~etku leta 2003 se tak scenarij zdi {e za korak bli‘ji.

V zvezi s tem vzbuja pozornost Nostradamusova kitica III-60, ki pravi, da

32 - avgust 04 -

bo Tur~ijo pognal v vrste radikalnega islama mlaj{i voditelj, ki je bil pred tem opro{~en prestopka. Vodja AKP in sedanji tur{ki premier R.T. Erogan je za dr‘avnega voditelja z 49 leti {e mlad, leta 1998 pa so mu zaradi vzpodbujanja verskega sovra{tva prepovedali politi~no delovanje. Premier je lahko postal samo zato, ker so spremenili zakon.

Obstaja {e ena kitica, II-62 (v kateri je omenjen komet), ki nam morda lahko poka‘e, ali je prerokovo videnje prihodnosti {e vedno to~no: »Mabus bo kmalu potem propadel.

Pri{lo bo do grozovitega pokola ljudi in ‘ivali: tedaj bo nenadoma videti ma{~e-

Toutatisova ekscentri~na {tiri leta trajajo~a tirnica sega malce znotraj Zemljine tirnice pa do glavnega asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Ravnina Toutatisove orbite je bli‘ja ravnini Zemljine orbite kot pri katerem koli drugem znanem ve~ kilometrov velikem asteroidu, ki pre~ka Zemljino kro‘nico. Toutatis ima zaradi svojih pogostih pribli‘evanj Zemlji najbolj kaoti~no orbito od vseh doslej prou~evanih asteroidov.

vanje; stoletje, roka, ‘eja, lakota, ko bo pridrvel komet.« Z dopustno zamenjavo ene ~rke (»b« z »d«) je »Mabus« dober anagram za Sadama. Zdi se, da vrstica govori o drugi zalivski vojni, {e posebno, ker beseda »stoletje« navaja na misel, da gre za ~as kmalu po obratu stoletja. Pomeni pa, da Sadam ne bo ve~ dolgo ‘ivel po padcu, ne glede na to, ali bo 67-letni trinog umrl naravne smrti, ali bo zaradi {tevilnih hudodelstev obsojen na smrt ali pa bo umrl kako druga~e. Toda ura ‘e od{teva trenutke do izvr{itve te napovedi. ^e bi Sadam v ujetni{tvu pre‘ivel ve~ kot nekaj mesecev, bi lahko domnevali,

da je zaradi nekega nepredvidenega vpliva pri{lo do spremembe v histori~nem kontinuumu po Nostradamusu.

Navkljub mnogim osupljivo uspe{nim napovedim prerokov, kot so bili Nostradamus, Izaija in Jeremija, je jasno, da ne ‘ivimo v svetu, ki bi bil popolnoma vnaprej dolo~en. Nekatere stvari so morda res neizogibne, druge pa niso, in spremembam ni podlo‘na le na{a ~love{ka volja: sveto pismo zelo jasno u~i, da tudi Bog v~asih spremeni svoj prvotni na~rt kot odgovor na spremembe v ravnanju ljudi. Deterministi so torej prav tako v zmoti kot tisti, ki menijo, da je ~love{ka volja povsem svobodna. Na svet je najbolje gledati kot na dramati~no prepletanje ~love{ke in bo‘je volje, pri ~emer je slednja prevladujo~a, prva pa ni zanemarljiva.

Ob prou~evanju starih Nostradamusovih prerokb dobimo splo{en vtis, da ni dosti zgre{il, ~eprav se je njegovo videnje razvoja dogodkov po petsto letih morda malo obrnilo v drugo smer.

Stanje stvari je danes dokaj podobno temu, kar je videl: na Bli‘njem vzhodu divjajo spopadi, komunizem se je sesul, Sovjetska zveza je razpadla, militantni islam je znova na bojnem pohodu in v Bosni je vzpostavljen most za islam, kakor je bil napovedal videc.

Kar pa zadeva Nostradamusov komet, so na nebu ravno sedaj prisotna zlove{~a znamenja. Skala iz vesolja, imenovana Toutatis, se pribli‘uje Zemlji in do bli‘njega sre~anja bo pri{lo letos v septembru. Zgre{iti bi jo morala za astronomsko majhno razdaljo nekaj ve~ od poldrugega milijona kilometrov. Toda to je nenavaden asteroid, sestavljen iz dveh slabo spojenih gru~, z ekscentri~nim vrtenjem. ^e bi se sedaj razletel na dva dela, bi vsi izra~uni padli v vodo.

Nostradamus najbr‘ ni poznal tehni~ne razlike med kometom, meteorjem in asteroidom, zato ni nemogo~e, da je predvidel prihod prav tega bolida.

Nekaj pa je gotovo: Toutatis nam bo priredil zelo bli‘nje sre~anje.

Ju. Di.

D

Alternativni program lahko obnovi reguliranje ravni sladkorja v krvi

Diabetes je ozdravljiv P

ta 1922 re{ila `ivljenje {tirinajstletne deohlep in nepo{tena znanost sta Danes bi lahko to~neje klice z diabetesom tipa 1. To novo, pospodbudila donosno svetovno epidemijo diabetesa, ki bi jo lahko isopredelili diabetes tipa 2 polno, ~ude‘no zdravilo je bilo kakor inzulin uspe{no v zmanj{evanju bolezenkrenost in po{tena znanost hitro zatrla kot nesposobnost telesa, skih simptomov, ne pa tudi v zdravljez naravnim obnavljanjem telesnega mehanizma reguliranja sladkorja v krvi. da pravilno metabolizira nju osnovne bolezni. Zato ga bolniki potrebujejo do konca ‘ivota. Moralo je biti O tem govori Thomas Smith, medicinski ma{~obe in olja. tak{no, da so ga lahko patentirali; ni raziskovalec, ki je tudi sam pozdravil smelo biti naravno, ker naravnega zdrasvoj diabetes. Celoten ~lanek, v katerem dustrijo zdravstvenega zavarovanja, vila ne more{ patentirati. Kakor inzulin je opisana tudi alternativna medicinska kontrolira vse publikacije o diabetesu in je moralo biti zelo dobi~konosno za proterapija za ozdravitev od diabetesa, je je skoraj povsem izpodkopala prvotne izvodnjo in distribucijo. Potrebovalo je objavljen v novi hrva{ki izdaji revije Necilje nadzornih organizacij, ki rutinsko obvezne dr‘avne odobritve, da bi tako xus, ki je naprodaj tudi v Sloveniji. odobravajo smrtonosna, neu~inkovita in spodbudili zdravnike, da jih predpisuje^e ste diabetik, vam zdravnik ne bo premalo preizku{ena zdravila. jo kot zdravila na recept. Potrebne razinikoli rekel, da je diabetes v ve~ini primeskave za pridobitev teh odobritev so rov ozdravljiv. Prav tako vam ne bo poJE DIABETES morale biti enormno drage, tako da druvedal, da je bilo neko~ dobro znano, da ga, neodobrena zdravila ne bi mogla poRES NEOZDRAVLJIV? so tudi ishemi~ni in hemoragi~ni inzulti, ustavitev srca zaradi nevropatije ter Leta 1950 so za~eli iskati novo ~ude‘- stati konkuren~na.

Treba je bilo tudi onemogo~iti naravishemi~nih in hemoragi~nih koronarnih no zdravilo, ki naj bi re{ilo problem dibolezni, debelost, ateroskleroza, povi{an abetesa 2, nekaj podobnega kot inzulin, na zdravila, ki lahko bolezen dejansko krvni tlak, povi{an holesterol, povi{ani s katerim sta kanadska zdravnika in pozdravijo. Pogosto so naravne snovi trigliceridi, impotenca, retinopatija, od- Nobelova nagrajenca Banting in Best le- resni~no uspevale pozdraviti bolezen.

Zato so uporabljali in {e poved ledvic, odpoved jevedno uporabljajo silo zater, sindrom policisti~nih kona, da se naravna in vejaj~nikov, povi{ana raven likokrat bolj{a zdravila odsladkorja v krvi, sistemska strani s tr‘i{~a, da iz medikandidiaza, poru{en metacinskega besednjaka izgibolizem ogljikovih hidrane beseda »ozdravitev« in tov, po~asno zara{~anje ran, da se zatre sama zamisel o poru{en metabolizem ma{svobodnem trgu v medi~ob, periferna nevropatija cinskem poslu. in {e mnoge druge dana{nje te‘ke epidemi~ne boKo se je politika razvolezni pogosto le simptomi ja zdravil spremenila in se diabetesa. je namesto na zdravljenje bolezni usmerila na bla‘iDana{nja diabeti~na intev simptomov, je bilo podustrija je mogo~na skuptrebno spremeniti tudi nanost, ki se je malo po ma~in reklamiranja zdravil. lem razvila iz nejasnih zaTo so storili leta 1949, sre~etkov v zgodnjem dvajsedi velike epidemije diabetem stoletju. S svojim finanKanadska zdravnika in Nobelova nagrajenca Banting in Best sta z tesa, odpornega na inzu~nim in politi~nim vplivom inzulinom leta 1922 re{ila `ivljenje {tirinajstletne deklice z diabetesom. lin. Takrat je medicinska upravlja na{o celotno in-

- avgust 04 -

Misteriji 33

D IABETES

Z Zdravjem BREZPLA^NO na po~itnice!

Postanite naro~nik revije Zdravje in se potegujte za privla~ne mese~ne nagrade.

1. nagrada

SEDEMDNEVNE PO^ITNICE ZA DVE OSEBI V TERMAH DOBRNA 2. nagrada

ZBIRKA SEDMIH KNJIG KAKO 3. nagrada

POLLETNA NARO^NINA NA REVIJO MISTERIJI Dodatno pa {e …

BREZPLA^NA KNJI@ICA za vsakega novega naro~nika. Izbirate lahko med: knji‘ico 50 DOMA^IH ZDRAVIL, KI DELUJEJO ali knji‘ico

50 NAJBOLJ[IH DIETNIH NASVETOV Vsak naro~nik prejme tudi kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, s katero uveljavlja vrsto ugodnosti.

Pohitite in si naro~ite Zdravje na dom!

Revija Zdravje je tudi lepo darilo prijateljem.

Telefon: (01) 231 93 60, (051) 307 777 E-po{ta: ara@zalozba-ara.si Naslov: Zdravje, [martinska 10, 1000 Ljubljana Letna naro~nina - samo 7.452 SIT (pla~ila je mo`no v dveh obrokih).

34 - avgust 04 -

JE OZDRAVLJIV

skupnost v ZDA simptome diabetesa ter simptome mnogih drugih bolezni razvrstila kot lo~ene bolezni. S to novo klasifikacijo kot novo podlago za diagnoze so konkuren~ne skupine medicinskih specialistov njim bli‘nje skupine simptomov hitro proglasile za svoje domene.

Tako so kardiologi, endokrinologi, alergologi, specialisti za ledvice in drugi za~eli obravnavati simptome, za katere so se ~utili odgovorne. Ker so takrat zanemarili temeljni vzrok bolezni, se je popolnoma izgubila vsaka usmerjenost na ozdravitev ~esarkoli. Ustavitev srca, na primer, za katero so prej vedeli, da je pogosto le simptom diabetesa, je sedaj postala bolezen, ki ni neposredno povezana z diabetesom. Postalo je moderno misliti, da diabetes »pove~uje tveganje kardiovaskularnih bolezni.« Vzro~na vloga poru{enega telesnega sistema za reguliranje sladkorja v krvi pri ustavitvi srca je postala zamegljena.

Vzrok mnogih degenerativnih bolezni so hude motnje endokrinega sistema.

To je bilo zdravnikom tridesetih let prej{njega stoletja dobro znano kot diabetes, odporen na inzulin. Znano je, da je najpogostej{i osnovni vzrok poru{en sistem za kontrolo ravni sladkorja v krvi zaradi industrijsko predelanih ma{~ob in olj. To {e poslab{a in zakomplicira pogosto pomanjkanje drugih esencialnih hranljivih snovi, ki jih telo potrebuje za borbo z metaboli~nimi posledicami teh strupov.

Niso vsa olja in vse ma{~obe enake.

Nekatere so zdrave in blagodejne; mnoge, ki se na veliko prodajajo v supermarketih, so strupene. Za zdravje ni pomembna razlika med nasi~enimi in nenasi~enimi ma{~obami, kot bi nas rada prepri~ala industrija ma{~ob. Mnoge nasi~ene ma{~obe in olja so zelo koristni, mnoga nenasi~ena olja pa so zelo strupena. Za zdravje je pomembna razlika med naravnimi in industrijskimi.

Obstaja veliko nepo{tenja v reklamiranju izdelkov industrije olja in ma{~ob. @elijo namre~ ustvariti tr‘i{~e za cenena brezvredna olja, kot so sojino, bom-

ba‘no in repi~no olje. @e leta 1901 se posku{ali proizvajati in prodajati hrano, pridobljeno z uporabo tovarni{kih strojev, ker so tu videli ogromen dobi~ek.

Ve~ina zgodnjih poskusov je propadla zaradi nepopolne tehnologije in prirojene ~love{ke sumni~avosti do hrane, ki ni sve‘a. Dokler so ljudje ‘iveli v izobilju, se je sumljiva hrana slabo prodajala.

Ko je na ameri{ko tr‘i{~e pri{la margarina, so se ji ogor~eno zoperstavile dr‘ave z razvitim mlekarstvom. Podpora mle~ni industriji pa je oslabela med drugo svetovno vojno, ker takrat ni bilo dovolj masla za potrebe civilnega prebivalstva in vojske. Takrat je mle~na industrija preprosto sprejela podelitev trga in se osredoto~ila na oskrbovanje vojske.

Laneno olje in ribja olja, ki so bili osnovni prehrambni izdelki, preden so Ameri~ani postali bolni, so prav tako izginili s polic.

Zgodovina industrijskega ponarejanja na{ih nekdaj zdravih ‘ivil se povsem ujema z napredovanjem epidemij diabetesa in hiperinzulinemije, ki danes razsajajo po ZDA in velikem delu ostalega sveta.

»ZDRAVA« HRANA USTVARJA DIABETES Diabetes se ponavadi diagnosticira kot nesposobnost telesa, da pravilno metabolizira ogljikove hidrate. Zna~ilen simptom diabetesa je visoka raven glukoze v krvi. Diabetes tipa 1 nastane zaradi nezadostnega ustvarjanja inzulina v trebu{ni slinavki, diabetes tipa 2 pa zaradi neu~inkovitega inzulina. Pri obeh tipih je raven sladkorja v krvi zvi{ana. Niti nezadostna koli~ina inzulina niti neu~inkovit inzulin ne moreta po obroku zadr‘ati ravni sladkorja v krvi v normalnih okvirjih. Pri naprednih primerih diabetesa 2 se pred zvi{ano ravnjo sladkorja v krvi ali skupaj z njo javlja kroni~no povi{ana raven inzulina in resne motnje ravni drugih hormonov endokrinih ‘lez.

Neu~inkoviti inzulin se ne razlikuje od u~inkovitega. Njegova neu~inkovi-

DIABETES tost je posledica nesposobnosti telesnih celic, da se odzivajo nanj in ni posledica kakr{ne koli biokemi~ne nepravilnosti samega inzulina. Zato moramo vedeti, da ta bolezen vpliva na skoraj vsako od pribli‘no 70 bilijonov telesnih celic. Vse te celice so odvisne od hrane, ki jo jemo, saj od nje dobivajo potrebne surovine za popravila in vzdr‘evanje.

Opredelitev diabetesa kot nesposobnosti metaboliziranja ogljikovih hidratov je tradicionalna definicija, ki izvira iz zgodnjega devetnajstega stoletja, ko se {e malo vedeli o metaboli~nih boleznih in procesih. Danes bi lahko to~neje opredelili diabetes tipa 2 kot nesposobnost telesa, da pravilno metabolizira ma{~obe in olja. Zaradi te nesposobnosti inzulin postane neu~inkovit, kar pripelje

Zgodovina industrijskega ponarejanja na{ih nekdaj zdravih ‘ivil se povsem ujema z napredovanjem epidemij diabetesa in hiperinzulinemije, ki danes razsajajo po velikem delu sveta. do nezmo‘nosti metaboliziranja ogljikovih hidratov. @al je medicinsko razumevanje te problematike, razen na raziskovalni ravni, {e vedno pogojeno z vedenjem iz devetnajstega stoletja.

Kadar nekomu diagnosticirajo diabetes, se moderna ortodoksna medicinska terapija sestoji bodisi iz oralnih hipoglikemikov ali iz inzulina. Leta 1955 so predstavili oralna hipoglikemi~na zdravila.

Oralne hipoglikemike, ki so trenutno na voljo, lahko razvrstimo v pet skupin: bigvanidi, inhibitorji glukozidaze, meglitinidi, sulfonilureje in tiazolidindioni.

Danes inzulin predpisujejo tako pacientom z diabetesom tipa 1 kot tudi tistim s tipom 2. Z inzulinskimi injekcijami nadome{~ajo inzulin, ki ga telo ve~ ne ust-

JE OZDRAVLJIV

varja. Ta terapija je seveda nujna za ohranitev ‘ivljenja diabetikov tipa 1, je pa skrajno sporna pri diabetikih tipa 2. Niti inzulin niti kateri koli od na{tetih oralnih hipoglikemikov nima prav nobenega zdravilnega u~inka na noben tip diabetesa. Nobena od teh medicinskih strategij ni zami{ljena, da bi normalizirala jemanje glukoze v celicah, ki jo potrebujejo kot gorivo za svoje dejavnosti.

Pri ortodoksni terapiji je prognoza vedno ve~ja onesposobljenost in zgodnja smrt zaradi odpovedi srca, ledvic ali kak{nega drugega vitalnega organa.

ALTERNATIVNO ZDRAVLJENJE Danes obstaja u~inkovita alternativna terapija, ki neposredno vodi do ozdravitve nekaterih diabetikov tipa 1 in mnogih diabetikov tipa 2. V sodobnih bolni{nicah v Madrasu v Indiji so razvili alternativno terapijo za zdravljenje diabetikov tipa 1, preverjeno s strogimi dvojno slepimi raziskavami. Deluje tako, da obnovi normalno delovanje beta celic trebu{ne slinavke, ki potem spet za~ne ustvarjati inzulin. S tem postopkom naj bi pozdravili diabetes tipa 1 pri ve~ kot 60 odstotkih pacientov, na katerih so ga testirali.

Cilj vsakega u~inkovitega alternativnega programa je, da popravi in ponovno spro‘i telesni mehanizem reguliranja ravni sladkorja v krvi. Motnje v tem mehanizmu s~asoma neposredno povzro~ijo vse bolezenske simptome, zaradi katerih je ortodoksna terapija tako dobi~konosna za diabeti~no industrijo. ^as, potreben za ozdravitev od diabetesa 2, je odvisen od tega, kako dolgo se bolezen ‘e razvija. Pri tistih, ki se za~nejo zdraviti takoj po zgodnjem odkritju bolezni, je ponavadi potrebno nekaj mesecev ali {e manj. Pri ljudeh, ki imajo to bolezen ‘e ve~ let, se ~as okrevanja lahko podalj{a na eno leto ali ve~. Obstajajo torej dobri razlogi, da za~nete s programom takoj, ko je diabetes jasno potrjen.

D

Velika naftna igra Takozvani ratovi protiv droge i terorizma

Zakon protiv globalisti~kih planova Sa~uvanje socijalne pravde i demokracije od globalisti~ke prijetnje

Jesu li terapije protiv raka znanstveno opravdane Ortodoksne terapije protiv raka ne pobolj{avaju vjerojatnost pre‘ivljavanja pacijenata

Smrtonosna prijevara oko diabetesa Ve}ina slu~ajeva diabetesa tipa 2 mo‘e se izlije~iti posebnim programom prehrane.

Mikroorganizmi i mentalne bolezni Mnoge mentalne bolezni su povezane s mikroorganizmima i mogu se ubla‘iti nakon {to se oni identificiraju i eliminiraju

Znanstvene vijesti: Minato motor Japanski izumitelj Kohei Minato razvio je magnetski motor koji ulazi u proizvodnju

Elektri~ni svemir Veliki prasak nije se dogodio i op}a teorija relativnosti ne vrijedi

Laurence Gardner govori o drevnoj znanosti Sir Laurence Gardner otkriva veze izme|u zavjetnog kov~ega i vitezova templara

- avgust 04 -

Misteriji 35

@ivljenje in nauki mojstrov vnebovzetja

Je ~lovek res nesmrten?

V

nebovzeti mojstri – Jezus, Buda, Saint Germain, El Morya, Kuthumi, Maha Chohan, Marija in {e mnogi drugi – so prisotni vsepovsod v vidnem in nevidnem svetu. To so na{i starej{i bratje in sestre, ki so v vseh odtenkih izkusili ~love{ko bivanje.

Z zavestnim razvojem vi{jih vesoljnih mo~i v sebi so dosegli mo~ upravljanja vsega v materialnem stvarstvu. Zato se imenujejo mojstri.

Nekateri od njih so se dvignili na vi{je obmo~je bivanja, ki je nevidno za navadne ljudi. Z drugimi besedami: dovr{ili so svoje vnebovzetje ali zdru‘itev s svojim telesom lu~i. Nekateri pa {e bivajo v vidnih, otipljivih telesih in ‘ivijo v mirnih, odmaknjenih delih Zemlje. O njih najve~ izvemo iz knjige @ivljenje in nauki mojstrov vnebovzetja (Life and Teaching of the Masters of the Far East) avtorja Bairda Spaldinga, enega od enajstih raziskovalcev, ki so v devetnajstem stoletju raziskovali po Indiji, Kitajski, Perziji in Tibetu ter pri{li v stik z velikimi mojstri Himalaje, s katerimi so bivali tri leta in pol. Mojstri so jim dopustili, da so globoko vstopili v njihova ‘ivljenja in spoznali dejavnost velikega Zakona, ki je zmaga nad smrtjo oziroma vnebovzetje.

Mojstri, ki jih opisuje Spalding, ‘ivijo na {irokem obmo~ju Indije in Tibeta.

V knjigi so posebej omenjeni kraji Potal, Asmah, Samsravara, Muktinat, Hardwar in Darjeling. @ivijo neopazno in v popolni otro{ki enostavnosti. Vedo, da jih varuje mo~ ljubezni in jo razvijajo, tako da vsa narava pride v ljube~ odnos z njimi in jim pomaga. Mojstri so v sebi prebudili tolik{no mo~ ljubezni, da jim ka~e in divje ‘ivali ne naredijo ni~ hudega. V~asih ‘ivijo v najbolj divjih predelih d‘ungle. V~asih pustijo le‘ati svoje telo na obrobju vasi, da jo za{~itijo pred

36 - avgust 04 -

Smrt so vnebovzeti mojstri premagali v tolik{ni meri, da mnogi med njimi ‘ivijo ‘e ve~ kot petsto let. divjimi ‘ivalmi in nobeno zlo ne zadene niti vasi niti njih.

Vse, kar potrebujejo za vsakodnevne potrebe, si priskrbijo neposredno iz Univerzuma, vklju~no s hrano, obleko in denarjem. Smrt so premagali v tolik{ni meri, da mnogi med njimi ‘ivijo ‘e ve~ kot petsto let. Kadar je potrebno, hodijo po vodi, gredo skozi ogenj, potujejo v nevidnem in po~nejo {e veliko drugih stvari, ki jih imamo ljudje za ~ude‘ne. @ivljenje sodobnega ~loveka pogojujejo {tevilne omejitve in pravila; za Mojstre

Saint Germain

je ‘ivljenje neomejena, neprestana ve~na bla‘enost in sre~a. ^love{tvu dajejo znanje, ki vodi do razsvetljenja zavesti. Njihovo veliko poslanstvo je utiranje poti do miru in ubranosti prek velike mo~i dovr{itve, ki je v vsakem ~loveku. So najve~ji prijatelji resni~ne znanosti, religije in filozofije. U~ijo, da smo si vsi ljudje bratje in da je resnica ena sama.

Vse je v na{i zavesti; ~lovek je omejen ali neomejen, ujet ali svoboden to~no tako, kot misli. Mojstri so s pravilno uporabo svojih miselnih mo~i razvili nadnaravne sposobnosti. Stvari, ki jih izvajajo, lahko vsakdo stori prav tako svobodno in popolno kot oni.

MISTI^NE MO^I Svoje telo lahko prenesemo kamorkoli ‘elimo, tako da si ga zamislimo na ‘elenem mestu. V trenutku, ko si zamislimo bolj{e pogoje, se lahko takoj znajdemo v njih. Mojstri lahko bivajo v treh ali ve~ telesih naenkrat. Nek mojster je {est let pustil le‘ati svoje telo nedejavno, a je bilo v popolnoma ohranjenem stanju.

Baird Spalding pripoveduje v svoji knjigi: »Ko smo ‘e dvajset minut sedeli, je za trenutek skozi sobo stekla rahla svetloba. Postajala je vse mo~nej{a, dokler ni bila vsa soba razsvetljena. Vsaka stvar v sobi je za‘arela, kot da bi na tiso~e spretno skritih ‘arnic naenkrat polno zasvetilo. Nato je petnajst minut vladala popolna ti{ina, nakar se je nenadoma za~ela zbirati meglica in zasli{alo se je ne‘no {u{tenje, kot zvok pti~jih kril. Meglica se je razjasnila in v sobi se je hkrati pojavilo dvanajst mojstrov. Pojavili so se kot skupina angelov, ~eprav niso imeli

J E ~ LOVEK kril. Za trenutek so tiho stali kot prira{~eni in ~akali s sklonjenimi glavami. Zasli{ala se je glasba nevidnih glasov in dvanajsterica je zasedla svoja mesta. Hodili so popolnoma tiho, ne da bi se trudili. Njihove noge niso povzro~ale niti najmanj{ega {uma.« Spalding v knjigi opisuje {e druga misti~na do‘ivetja z mojstri: »Dvanajst se jih postavilo na re~ni breg in z najve~jo zbranostjo so stopili na vodo, ne v njo. Zadr‘al sem dih, ker sem pri~akoval, da se bodo potopili in izginili.

Enako so mislili tudi ostali moji spremljevalci. Bili smo zelo presene~eni, ko smo videli teh dvanajst mo‘ mirno in brez te‘av hoditi po gladini vode, ne da bi potopili ve~ kot le podplate svojih sandal.«

Neko~ se je Baird Spalding z dvema mojstroma zna{el sredi gozdnega po‘ara. Mojstra sta rekla, da se bodo re{ili enostavno tako, da bodo {li skozi ogenj.

V trenutku se je skozi ogenj odprl velik obokan prehod in {li so naravnost skozenj, ne da bi ob~utili kakr{nokoli neprijetnost zaradi dima, vro~ine in gore~ih vejic, ki so le‘ale po tleh vzdol‘ njihove poti. Tako so hodili vsaj deset kilometrov skozi ognjeno podro~je. Eden od mojstrov je rekel: »Vidi{, kako enostavno je uporabiti vi{ji zakon namesto ni‘jega, kadar je stiska? Zdaj smo dvignili nihaje na{ih teles, da so vi{ja kot tista od ognja. Tako nas ogenj ne more raniti.« Telesna levitacija je prenos fizi~nega telesa z enega kraja na drugo ne glede

NAUKI MOJSTROV

P

Prisotnost Jaz sem

RES NESMRTEN?

o Bairdu Spaldingu so mojstri stopili v stik {e z mnogimi in prek njih dali ~love{tvu svojo modrost. Leta 1932 je Ameri~an Godfre Ray King v knjigah Razodete Skrivnosti (Unveiled Mysteries) in ^arobna Prisotnost (The Magic Presence) objavil svoja do‘ivetja z vnebovzetim mojstrom Saint Germainom, s katerim se je prvi~ sre~al leta 1930 na gori Shasta na severu Kalifornije. Sledila je serija knjig o Jaz sem (I Am), v katerih so bili objavljeni nauki Saint Germaina in drugih mojstrov, s katerimi sta bila Godfre in njegova ‘ena Lotus v stalnem stiku.

Od 1951 do 1961 je Geraldine Innocente pod vodstvom vnebovzetih mojstrov El Morye in Maha Chohana posredovala njihove nauke v knjigah Most k svobodi (The Bridge to Freedom).

Leta 1958 sta Mark in Elizabetha Prophet pod vodstvom vnebovzetega mojstra El Morye v ZDA ustanovila skupnost Summit Light House, ki je {e danes zelo dejavna in odprta za vse, ki se zanimajo za mojstre.

Ve~ o temi si lahko preberete na spletnih straneh www.Ascension-Research. org (v angle{~ini) in http://users.volja. net/jaz-sem (v sloven{~ini).

Kuthumi

na oddaljenost. Za mojstre je to nekaj vsakdanjega. Znano je, da je Gautama Buda obiskal mnoge oddaljene kraje z levitacijo svojega fizi~nega telesa. O tem pi{e tudi Spalding: »Naslednjega dne ob {tirih popoldne smo se zbrali pred templjem. Jogi [anti je sédel v samadhi. Trije iz skupine so od{li do velike plo{~ate skale in sedli nanjo kot za molitev. ^ez nekaj trenutkov se je skala za~ela dvigati in na njej so bili preneseni na streho templja. Nato smo bili na vrsti mi. Rekli so nam, naj stopimo skupaj. Tisti, ki so ‘e bili na strehi, so stopili naprej do roba strehe in zapeli A-U-M. V nekaj trenutkih smo se zna{li na strehi templja.«

ZMAGA NAD SMRTJO V sebi imamo vso mo~, da zadovoljimo sami sebe ter izpolnimo vsako svojo potrebo in ‘eljo. Nespametno je iskati izpolnitev svojih ‘elja zunaj sebe. Mojstri svoje nadnaravne dose‘ke izvajajo z mo~jo vi{jega jaza, ki se imenuje Jaz sem.

Le kdor se v celoti znebi zunanjega ter pusti govoriti in delovati resni~nemu Jazstvu in ~isti nesebi~ni Ljubezni, lahko dela stvari kakor mojstri.

- avgust 04 -

Misteriji 37

JE ~LOVEK

RES NESMRTEN ?

Mojstri pravijo, da ni {e nih~e umrl, ne da bi se sam odlo~il za to. ^love{ko telo je zgrajeno iz celic, prav kot telesa ‘ivali in rastlin. Celica je mikroskopsko majhna enota telesa. Z mnogokrat ponovljenim procesom delitve se majhno jedro izvorne celice na koncu razvije v popolno ~love{ko telo, zgrajeno iz ne{teto milijonov celic. Telesne celice v glavnem ohranjajo zna~ilnosti celice, iz katere so nastale. Ta izvorna celica je prina{alka lu~i organskemu ‘ivljenju. Iz generacije v generacijo nosi skriti ogenj ‘ivljenja – ‘ivljenjsko silo vseh ‘ivih bitij, z neprekinjeno izvorno linijo, ki sega nazaj v ~as, ko se je ‘ivljenje prvi~ pojavilo na na{em planetu. Izvorna celica ima neomejeno mladost.

Nobenega razloga ni, da bi na{e telo ne moglo postati tako mlado in polno ‘ivljenja, kot je polna ‘ivljenja izvorna celica, iz katere je nastalo.

Naravni zakon umiranja ali razpadanja za razsvetljenega ~loveka ne obstaja, razen v primeru nesre~e. Razkroj zaradi starosti, ki je obi~ajna ~love{ka izku{nja, je le izraz nepoznavanja vzrokov, dolo~enih bolezenskih stanj uma in telesa, ki se jim lahko zoperstavimo z

ustrezno miselno naravnanostjo. Mojstri pravijo: »Mo~ telesa lahko ohranimo, da je naravno odporno proti vsem oku‘bam in boleznim.« Baird Spalding je opisal obuditev mo‘a, ki je ‘e umrl: »Potopili smo se v globoko meditacijo. Kmalu so se v sobi pojavili {e {tirje mojstri. Za nekaj trenutkov so stopili skupaj, globoko zamaknjeni vase. Dva izmed njih sta nam pomignila, naj stopimo bli‘e. Pribli‘ali smo se in se povezali v krog okoli le‘i{~a z na{im mrtvim prijateljem. Ko smo tako stali brez besed, se je v prostoru pove~ala svetloba.

Obrnili smo se ter zagledali Jezusa in {e nekoga, ki sta stala nekaj korakov stran.

Jezus je stopil k le‘i{~u, dvignil roki in dejal: »Dragi moji, ali bi se za trenutek sprehodili z menoj skozi dolino smrti?

To ni prepovedano podro~je, kakor mislite. ^e boste stopili skoznjo, kot to delamo mi, in jo pogledali z druge strani, boste videli, da je le to, kar ste si sami ustvarili s svojimi mislimi. Tam je prav tako ‘ivljenje kakor tukaj.« Za trenutek je postal z iztegnjenimi rokami in nagovoril pokojnika: »Dragi brat in prijatelj, ti si z nami in mi smo s teboj in vsi smo skupaj z Bogom. Veli~astna bo‘ja ~istost, mir in harmonija obkro‘ajo in plemenitijo vse. Ta popolnost

SLOVENSKO SPOZNAVANJE MOJSTROV

V

e~ o mojstrih in njihovih naukih o »Jaz sem« je mogo~e v Sloveniji izvedeti na rednih sre~anjih v Ljubljani, kjer se zbere dvajset do trideset ljudi. Sre~anja so odprtega tipa in lahko pride vsak, ki ga zanimajo nauki mojstrov ter se ‘eli resni~no posvetiti razvoju in dvigu svoje zavesti. Na sre~anjih so predstavitve nauka vnebovzetih mojstrov, kozmi~nih bitij, elohimov in angelov svetega ognja; meditacije za stik z vi{jim jazom, mojstri,

38 - avgust 04 -

angeli, elohimi; uporaba afirmacij oziroma odredb Jaz sem; ter sprostitev ob ‘ivi duhovni glasbi in skupnem petju. Informacije: 031/554 790 (Toma‘).

Jezus

se zdaj izra‘a tako vidno, na{ dragi, da se lahko povzdigne{ in si spet pri svojem O~etu. Ljubljeni, ti vidi{ in ve{, da ni res, da se prah vra~a v prah in pepel v pepel, temve~ da je vse ‘ivljenje ~isto in ve~no.

Ni ti treba pustiti svojega telesa, da umre in razpade. Zdaj se lahko dvigne{ in gre{ k svojemu O~etu …« Z besedami se niti pribli‘no ne da opisati lepote in ~istosti svetlobe, ki je napolnila prostor. Nikjer ni bilo nobene sence od telesa na{ega prijatelja, niti od na{ih teles. Zdelo se je, da so se zidovi raz{irili in postali prozorni, dokler ni bilo videti, kot da gledamo v neskon~en prostor. Iz na{ega prijatelja, ki smo ga ‘e imeli za mrtvega, je izginila vsaka sled starosti. Vzdignil se je, se obrnil proti na{im prijateljem mojstrom in jim s ~istim, globokim glasom polnim iskrenosti in mo~i izrekel zahvalo.« Mojstri pravijo, da ni {e nih~e umrl, ne da bi se sam odlo~il za to. U~ijo nas, da moramo umreti, toda zakon ‘ivljenja ni tega nikoli dolo~il. Reinkarnacija je pomo~ tistim, ki naredijo napako – smrt. Kdor je na poti vnebovzetja, je ne potrjuje in ne potrebuje. Zanj smrt ne obstaja.

Toma‘ Pritekelj

D

Razli~na prikazovanja so svarilo pred nevarnostjo in prilo‘nost za osebnostno rast

Paranormalno v Sloveniji S

ebastjan Kole{a, ki zbira paranormalna do‘ivetja ljudi v Sloveniji, pravi, da se ne dogajajo le v tujini, temve~ jih je zelo veliko tudi pri nas, le da se ljudje ne ‘elijo izpostavljati na tako majhnem prostoru. Sam pa je izbrskal precej skrivnosti, tudi tak{nih, za katere je kasneje menil, da bi bilo bolje, da jih ne bi … Nekaj takih zgodb objavljamo v prilogi te {tevilke Misterijev. »@e v otro{tvu in mladosti se mi je zgodilo marsikaj nenavadnega,« pravi Sebastjan Kole{a – njegovo osebno nenavadno do‘ivetje, ko mu je bilo {est let, je opisano v prilogi pod naslovom Je varu{ki vzel du{o? – »in vedno sem hotel vedeti, kaj to pomeni in ali je kaj podobnega do‘ivel {e kdo drug. »Ko sva {la s prijateljem neko~ v mesto nekaj pojest, sem mu rekel, da bo zdaj v tej restavraciji najina prijateljica, ki je nisva videla ‘e vsaj tri leta. Prijatelj je {el prvi noter in ves osupel rekel, da ona res sedi notri. Vsake toliko se mi je zgodilo kaj takega in zanimalo me je, ali se to dogaja vsem ali samo nekaterim in zakaj.« Odgovore na ta vpra{anja je veliko iskal v literaturi in po~asi pri{el v stik z ljudmi, ki so mu potrdili, da se tudi njim dogajajo nenavadne stvari. Neko~ je v klini~nem centru, kjer dela, sre~al gospoda kakih {estdesetih let, ki mu je opisal svoje obsmrtno do`ivetje: »Povedal mi je, da se je v gorah ponesre~il, ko mu je spodrsnilo. To se je zgodilo na mestu, kjer padca nikakor ne bi mogel pre‘iveti, a ko se je zbudil, so mu re{evalci rekli, da so ga na{li spodaj ‘ivega. On pa se je spomnil samo, da ga je v nezavesti, ko je padel, nek glas tola‘il, naj vzdr‘i, vendar ni vedel, ali je tola‘il sam sebe ali se je z nekom pogo-

Paranormalne izku{nje ima zelo veliko ljudi, vendar jim ve~ina ne posve~a pozornosti ali pa se bojijo govoriti o njih. varjal. Spomnil se je tudi za nazaj, ~esa vse ni naredil, in je pomislil, da bo zdaj umrl. O takih pri~evanjih sem ‘e prej bral, ampak zdaj sem prvi~ v ‘ivo sli{al tak{no prepri~ljivo pripoved, in to je bil ~lovek, ki se s tem ni nikoli ukvarjal niti ni sli{al za obsmrtna do‘ivetja.« Kole{a je s~asoma ugotovil, da ima paranormalne izku{nje zelo veliko ljudi, vendar jim ve~ina ne posve~a pozor-

Sebastjan Kole{a

nosti ali pa se bojijo govoriti o njih, da jih drugi ne bi imeli za nenormalne. »V meni se je porodila ‘elja, da bi zbral pri~evanja ljudi, ki so neposredno do‘iveli razli~ne paranormalne pojave.

Res sem jih za~el zbirati in dosedaj se jih je nabralo ‘e lepo {tevilo.«

PRIKAZNI IN NENAVADNA SRE^ANJA Na vpra{anje, kak{ne pojave je zasledil v Sloveniji, Sebastjan odgovarja, da so to lahko sre~anja z raznimi ‘ivimi bitji, ljudmi, ‘ivalmi, {krati in seveda z umrlimi sorodniki, ki jih je najve~. Divji mo‘, ki ga je sam sre~al v otro{tvu, je zaenkrat edini njemu znan primer v Sloveniji. Prikazni so lahko zelo lepe ‘enske, elegantno oble~eni mo{ki. Pogoste so tudi verske prikazni, vendar le pri mo~no vernih. Ti vidijo Marijo, Jezusa, kri‘anje, veliko jih vidi kri‘e. Nekomu se na primer pri normalni svetlobi pojavi v zraku senca kri‘a, ki jo vidi samo on …

Najbolj zanimive so kajpada prikazni oziroma prikazovanja nematerialnih teles. Zanimivo je, da se ve~ina ne ustra{i, da so se po~utili dobro, kot da bi jih nekdo hotel pomagati, ko pa se drug dan spomnijo dogodka, pomislijo, da to ni normalno in da se jim bo morda kaj slabega zgodilo in se za~nejo bati, da bo nekaj narobe. Potem i{~ejo pomo~ skozi knjige in spra{ujejo, kaj bi to lahko bilo, kdo se s tem ukvarja in kaj ve to tem. Prikazovanja se pozneje izka‘ejo za opozorila, da bo oseba na nekaj naletela, mogo~e na nesre~o, oviro v ‘ivljenju, da iz tega izlu{~i, potegne nekaj pozitivnega, in ponavadi kasneje nimajo ve~ teh sre~anj.

Veliko je tudi nenavadnih sre~anj z ljudmi, ki jih oseba vidi prvi~ v ‘ivljenju.

- avgust 04 -

Misteriji 39

P ARANORMALNO

V

SLOVENIJI

To so osebe iz krvi in mesa, s katerimi se rokujejo, pogovarjajo. Gre za vodena sre~anja, oseba je podzavestno usmerjena, dobi impulz, kaj naj naredi, da »slu~ajno« sre~a nenavadnega ~loveka, ki ji pove nekaj pomembnega. »To se je zgodilo tudi meni,« pravi Kole{a, »kar na lepem je pri{el do mene nenavaden brada~ in mi rekel, da se morava nekaj pogovoriti, ~e{ da mi mora pomagati. ^eprav ga {e nikoli nisem videl, mi je o meni povedal toliko resni~nih stvari, da je bilo o~itno, da me pozna bolje kot jaz sam sebe.«

NLP-JI V SLOVENIJI »Neznane lete~e predmete videvajo tudi po Sloveniji. Zanimivo je, da so ta pri~evanja ve~inoma z Gorenjske, Kranja, Jesenic, Bleda, nisem pa {e sli{al, da bi kdo rekel, da je na Dolenjskem videl kaj po zraku leteti.

Seveda je te‘ko re~i, ali so ta pri~evanja resni~na. Danes tudi fotografija ni dokaz, saj je lahko fotomonta‘a. Najbolj so prepri~ljivi tisti ljudje, ki pravijo, da jih to ni nikoli zanimalo, na primer gospod z Gorenjske, ki je bil tako prepri~an, da je videl nekaj nenavadnega, da je ‘elel svojo zgodbo celo objaviti v ~asopisu, kjer pa so mu rekli, da takih stvari ne objavljajo. Po njegovem to ‘e ni moglo biti letalo, saj je predmet letel nesli{no, dale~ zgoraj na nebu, in je sunkovito manevriral v~asih levo in v~asih desno, pa naravnost, pa gor in dol.

Prepri~an sem, da je ogromno teh stvari voja{ka tehnologija. Nevidni bombnik so denimo razvili ‘e leta 1976, v javnost pa je zares pri{el {ele z vojno Nata na Balkanu. Lahko si samo mislimo, kaj imajo danes, ne da bi mi vedeli … Veliko ‘e delajo na antigravitacijskih strojih in imajo gotovo precej ve~, kot mi vemo.

Po drugi strani pa pu{~am odprto mo‘nost za vse, saj bi bilo nelogi~no, da smo edini v tem vesolju.« Ljudje velikokrat vidijo tudi lu~i, ki se pribli‘ujejo, ne samo na nebu, tudi na travniku ali na cesti, tako da se ~lovek

40 - avgust 04 -

ustavi, da ne bi udaril »motorista« ali »kolesarja«. Lu~ se zabliska in kar sveti, potem pa ugasne in tam ni ni~, enostavno se pomanj{a in izgine.

V~asih se tudi zabliska z vedrega neba, in ko o~ividec vpra{a druge, ali so videli, da se je zabliskalo, se izka‘e, da je bliskanje videl samo on.

Nekateri poro~ajo o izginotjih oseb ali predmetov. ^lovek dobro ve, da je bil predmet tam, kjer ga je pustil, pa je izginil, ~eprav ni bilo v tem prostoru nikogar, ~ez nekaj ~asa pa se predmet sam od sebe pojavi, bodisi na istem mestu ali nekje drugje. Ljudje se potem spra{ujejo, ali je bil res tam ali ne. Prvi~ si misli, da se je pa~ zmotil, stvar pa postane bolj ~udna, kadar se isto {e ve~krat ponovi v istem prostoru. [e bolj stra{ljiva so izginotja ljudi.

Sebastjan Kole{a je sre~al tri osebe, ki jim je ve~krat izginilo precej ~asa. En primer je opisan v prilogi pod naslovom »Izgubljena v ~asu«. Ta oseba je svoje izginjanje povezala s svojo podzavestno potrebo, da pred ‘ivljenjskimi izzivi pobegne v druge, paralelne dimenzije, in so ji ta razmi{ljanja pomagala v osebnostnem razvoju.

TERAPEVTSKA VREDNOST »Na splo{no opa‘am,« meni Kole{a, »da paranormalna do‘ivetja ljudem pomagajo, da za~nejo razmi{ljati in se spra{evati, ali ni morda v ‘ivljenju {e kaj drugega kot le to, da se ~lovek naje, naspi, gre v slu‘bo in se vrne domov. V~asih tudi velik egoist na ta na~in spozna, da ni sam na svetu in da je {e kaj vi{jega od njega. Nekateri za~nejo razmi{ljati o veri in Bogu. Po mojih izku{njah jih zelo veliko, ve~ kot pol, za~ne razmi{ljati ob nenavadnih dogodkih in za~nejo druga~e gledati na svet.« Problem je z ljudmi, ki sami sebe prepri~ujejo, da niso ni~ videli, ~eprav so.

Tak{en ~lovek se psihi~no zelo obremenjuje, saj ve, da je nekaj videl, pa sam sebe prepri~uje v nasprotno in to tla~i

vase, se mu~i in ga stalno grize, ker ne more pozabiti. Kdor pa dogodek sprejme za dobro, se lahko po njem po~uti {e bolje kot pred njim.

Nekateri ljudje celo ‘ivljenje nosijo travmo, da so nekaj videli, morda {e kot otroci; vedo, da je to nekaj nenormalnega in se o tem ves ~as spra{ujejo, a jim nih~e ne zna razlo‘iti. To je pri nekaterih precej hudo. Spra{ujejo se, zakaj so oni to videli in zakaj toliko milijonov drugih ljudi tega ne vidi, kaj neki to pomeni, in se bojijo, ko sli{ijo, da ~lovek, ki kaj takega vidi, kar umre. »Tudi zato ‘elim izdati knjigo s pri~evanji o paranormalnih do‘ivetjih v Sloveniji. Taki ljudje bodo tako videli, da v

Nekateri ljudje celo ‘ivljenje nosijo travmo, da so nekaj videli; vedo, da je to nenormalno, potem pa se o tem ves ~as spra{ujejo, a jim nih~e ne zna razlo‘iti. svojih izku{njah niso osamljeni, da so tudi drugi do‘iveli podobno in iz tega potegnili nekaj pozitivnega.

V ta namen so zelo koristni tudi pogovori z ljudmi, ki jih mu~ijo podobne stvari. V svojem raziskovanju sem spoznal gospoda Marcela, ki je ve~krat omenjal paranormalne pojave in mi potem zaupal, da v Ljubljani organizira anonimna sre~anja ljudi s podobnimi do‘ivetji, ki so kot svojevrstna psihoterapevtska skupina. Povabil me je tja in videl sem, da so to ljudje kot vsi drugi, nekateri tudi zelo ugledni, ki pa nosijo v sebi strah zaradi tistega, kar se jim je zgodilo, in se zelo olaj{ajo, ko to lahko kon~no povejo nekomu, ki jim verjame. Ponavadi jih pride po deset, vendar niso vedno isti, ostanejo v stikih in si veliko pi{ejo.

Razmi{ljajo o tem, da bi tudi javno predstavili svoja sre~anja in na~rtujejo svojo publikacijo.

Andrej Kikelj

D

Z makrobiotiko lahko upravljamo lastne vire energije in spremenimo slabe navade

Hrana za ‘ivljenje I

z knjige zagreb{kih avtorjev Jadranke Boban Peji} in Zlatka Peji}a z naslovom »Hrana za ‘ivljenje«, ki bo v kratkem iz{la pri zalo‘bi Ara, povzemamo uvodni del, ki govori o tem, kako lahko prek {estih na~inov prehranjevanja – mehani~nega, ~utilnega, emotivno-sentimentalnega, intelektualnega, socialnega in ideolo{kega – dose‘emo stopnjo naravnega ali neodvisnega prehranjevanja, ki je sr~ika makrobiotike ali vele‘itja.

Makrobiotika u~i, da se s prvim vdihom odprejo mo‘nosti za spremembe, ki nas vodijo skozi ‘ivljenje. Spra{ujemo se, ali v na{em ‘ivljenju obstaja vsaj nekaj, kar je stalno, na kar se lahko vedno opremo? Edini zvesti prijatelj, ki nas neguje, omogo~a na{ razvoj in zorenje, prijatelj, ki ga potrebujemo vsak dan, je hrana. Da, prav ta hrana, ki jo poni‘ujemo, ko hkrati jemo in beremo ~asopis ali gledamo televizijo. Prav po zaslugi te hrane smo odrasli ter razvili zavedanje o sebi in svoji zmo‘nosti, da si organiziramo lastno stvarnost.

Makrobioti~na prehrana izbolj{uje zdravje, odvisno od podedovanih lastnosti ter prizadevnosti v uporabi priporo~enih metod.

Ali lahko tak{en odnos spremenimo?

Tako so se spra{evali tudi vsi tisti, ki so v preteklih tiso~letjih gojili prehrano po makrobioti~nih na~elih, ker jih je na to navedla bodisi bolezen, duhovna pot ali zdrava pamet. Najpomembnej{i prispevek k makrobioti~nemu razumevanju prehrane so dali milijoni ljudi v preteklosti, ki so ‘iveli v skladu s podnebjem

VSESTRANSKO VELE@ITJE ^lovek bi se moral vpra{ati, ali ni ustvaril napa~nega odnosa do hrane s tem, ko je zamenjal polnovredna ‘ivila z rafiniranimi izdelki, z aditivi in umetnimi barvili pa je ustvaril karikaturo naravnosti, s katero se je hrana prej pona{ala. Morda ~lovek ne more gledati take hrane in jo ~im hitreje stla~i v ‘elodec, da mu ni treba zaposliti zob z ‘ve~enjem. Tako potla~i sad svojega »zlo~ina« globoko v temo ~revesja in pozabi, da bi moral biti hvale‘en prehranjevalni informaciji, poslani iz vesolja na na{ mali planet, da bi nam bila sopotnik, ~uvar in prijatelj.

in lokalno floro ter vsak dan ‘iveli po na~elih preprostega in modrega prehranjevanja.

Makrobiotika je med prvo in drugo svetovno vojno prerasla iz navidez napol misti~ne prakse v mo~no gibanje, ki kakor zrcalo odseva vso ~lovekovo nezmernost, nasilje in ekolo{ke sramote.

Makrobiotika, kar dobesedno pomeni »veliko ‘ivljenje« (gr. macro bios) ali vele‘itje, danes ni ve~ le sen zanesenjakov, temve~ je postala potreba, da upravljamo lastne vire energije, pa tudi mo‘nost, da spremenimo slabe navade.

Bit makrobioti~ne prehrane so organsko in biolo{ko pridelana ‘ivila, ki so ~im manj procesirana, brez aditivov in v glavnem rastlinskega izvora. Makrobiotika vsebuje tudi vegetarijanska na~ela, hkrati pa pu{~a mo‘nost, da populacije ljudi, ki se zaradi podnebja ali tiso~letnega na~ina ‘ivljenja prehranjujejo z mesom, to po~no {e naprej po zakonih narave in na~elu nujnosti. Makrobiotika namre~ nima namena ustvariti zaprt sistem, temve~ je osredoto~ena na »proizvodnjo« pozitivnih sprememb.

Poleg tega se makrobioti~na prehrana ravna po osebnih potrebah; ne postavlja togih na~el, temve~ temelji na prilagodljivosti, ki ne more prerasti v dogmo. Ekolo{ka naravnanost makrobioti~ne prehrane se ka‘e v tem, da poudarja ~im ve~jo uporabo ‘ivil iz bli‘njega okolja ter zagovarja biolo{ko in organsko vzgajanje hrane, kar oboje zmanj{uje porabo energije.

SEDEM STOPENJ PREHRANJEVANJA V knjigi so tudi makrobioti~ni recepti.

Utemeljitelj sodobne makrobiotike George Ohsawa ter pozneje Michio Kushi sta u~ila o sedmih stopnjah prehrane

- avgust 04 -

Misteriji 41

HRANA

ZA

‘IVLJENJE

in presoje. Podelitev na sedem stopenj najbr‘ ni edina mo‘na, a je v literaturi in praksi pre‘ivela vse do danes, zato ne bo odve~, ~e si jo ogledamo.

Mehani~no prehranjevanje Kadar sedimo pred televizijo in jemo pi{kote in sendvi~e, kadar med jedjo beremo ~asopis, kadar v naglici ‘e oble~eni za odhod od doma nekaj vzamemo iz hladilnika in na hitro pojemo, kadar med ‘ve~enjem hrane energi~no razlagamo »smisel ‘ivljenja« nekomu, ki se diskretno izmika pred delci hrane, ki nam letijo iz ust – v vseh teh primerih se vsekakor ne zavedamo hrane in najbr‘ sploh ne vemo, kaj jemo.

Mehani~no se prehranjujemo tudi takrat, kadar si zadamo, da bomo zajtrkovali to~no ob sedmih, kosili ob enih in ve~erjali natanko ob pol osmih. Pri tej odlo~itvi se nismo vpra{ali, ali bomo takrat res la~ni in ali se bomo ravnali po zahtevah lastnega telesa. Tak{no »dresiranje« organizma sicer daje videz reda, vendar ni najbolj{a re{itev; bolje je, da poslu{amo notranjo uro, ki z blago lakoto izra‘a na{e resni~ne potrebe. Najbolj{i izhod iz pasti mehani~nega prehranjevanja je, da se zavedamo, kaj jemo ter da smo pri tem naravni in spontani. ^utilno prehranjevanje Velikokrat se kdo pohvali, da je sladokusec in da so mu najljub{e te in te jedi zaradi okusa, ki ga obo‘uje. V~asih prisostvujemo obroku, pri katerem si na{ prijatelj, preden za~ne jesti, pozorno ogleduje kro‘nik, kot da nekaj i{~e, nakar se nameri na dolo~eno jed. Z vilicami si to prinese k o~em in obra~a na vse strani, da bi se prepri~al, ali je res dobro zanj. Sami smo se ‘e velikokrat zalotili, kako poper ali sol posipamo po jedi, {e preden smo jo poskusili. Odvisnost od posameznih okusov, videza in vonja pri~a o tem, da se potrebe na{ega organizma ve‘ejo na prenadra‘ena in »premamljena« ~utila, ki jih tudi sicer ni te‘ko zapeljati. Tako sledimo »nestvarnim« potrebam, ki zlahka pripeljejo do nezmernosti, ta pa do bolezni. ^e vadimo ~utila z u‘ivanjem manj za~injene

42 - avgust 04 -

hrane in se ravnamo po zdravi pameti, se lahko re{imo iz ~utilne omame. Pri tem seveda ohranimo ob~utek u‘ivanja v jedi, le da je ta stvarnej{i in zato tudi vrednej{i.

Emotivno-sentimentalno hranjenje Da pose‘emo po dolo~enih ‘ivilih, nas v~asih navede ob~utek prizadetosti, osamljenosti ali nezadovoljstva. Tako na primer ‘enske v emotivnem stresu najve~krat pose‘ejo po sla{~icah, pri mo{kih pa se pojavi mo~nej{a ‘elja po alkoholu. Poznamo tudi situacijo, ko zaradi kakega psihi~nega pritiska jemo hitro in nervozno.

Zaradi ~ustvenega stresa pogosto izgubimo ve~ kilogramov ali pa se mo~no zredimo. ^e je prehrana pogojena s psihogenimi dejavniki, ne more biti tudi zdrava. Vsemu temu lahko dodamo {e sentimentalno odvisnost od jedi, ki jih je pripravljala na{a babica ali mama, ~eprav sedaj vemo, da sladkor, meso in podobna ‘ivila niso zdravi. ^e izbiramo restavracije glede na ambient, notranjo ureditev ali glasbo, ravno tako zanemarjamo bistvo, namre~ da moramo pri izboru hrane dati prednost kakovosti in ne zunanjim dejavnikom. ^e se v prehrani ravnamo po psihi~nih stanjih, lahko nastopi »u~inek kamikaze«, ko jemo ravno tisto hrano, ki stres {e poglablja, dokler nas ne napade resna bolezen.

Intelektualno prehranjevanje Analiziranje vitaminov, rudnin in drugih hranljivih snovi je koristno kot informacija, toda ~e je v na{i prehrani edino vodilo, nas lahko zapelje na stranpot

^lovek je pozabil, da bi moral biti hvale‘en prehranjevalni informaciji, poslani iz vesolja na na{ mali planet, da bi nam bila sopotnik, ~uvar in prijatelj.

redukcijske prehrane. Pri redukcijskem prehranjevanju polnovredna in hranljiva ‘ivila nadomestimo z multivitaminskimi pripravki ali laboratorijskimi izdelki. Taki izdelki niso naravna ‘ivila, ~eprav so morda pridobljeni iz njih, vendar s~asoma dobijo pomembnej{e mesto od same hrane. Nadomestne izdelke pogosto uporabljajo tisti, ki ‘elijo shuj{ati, pa tudi bodibilderji, ki bi radi na vsak na~in pove~ali mi{i~no maso. Eno je gotovo: ~lovek ne more izdelati ‘ivila, ki bi bilo bolj{e od izdelkov narave. V reklamnih akcijah ve~krat sli{imo, da se s takimi pripravki hranijo tudi astronavti, kar zagotovo ni res, saj bi tedaj trpeli za celo vrsto metaboli~nih in psihi~nih te‘av.

Ker hrana v veliki meri vpliva na pravilne odlo~itve, bi to v vesolju pomenilo visoko stopnjo tveganja. Intelektualni pristop naj bo le sredstvo, ki nas pripelje do polnovredne in naravne prehrane, znanje o hranljivih snoveh pa naj prispeva k na{emu popolnej{emu razumevanju sveta.

Socialno prehranjevanje Ponavadi vsak takoj pore~e – Za malo denarja malo muzike! Res je, da je na{a hrana v precej{nji meri pogojena z na{o pla~ilno sposobnostjo. Toda to je le ena oblika socialnega prehranjevanja. Druge oblike so na primer restavracije dru‘bene prehrane oziroma menze, dru‘inska sre~anja, sve~anosti, poslovne ve~erje in kosila in podobno. Na na{e odlo~anje o tem, kaj bomo jedli, vplivajo tudi propagandna sporo~ila na radiu in televiziji ter v tisku. Seveda vpliva tudi vladni program za gospodarsko stabilizacijo in tr‘na politika. Socialno prehranjevanje je stalen okvir bolj ali manj vidnih zunanjih vplivov, iz katerega te‘ko izstopimo. Tak{no prehrano delno opredeljuje tradicija, ki je v nekaterih vidikih pozitivna, toda tokovi znanj in spoznanj so v nenehni dinamiki in jih je potrebno ob~asno osve‘iti z novimi razumevanji.

Ideolo{ko prehranjevanje O ideolo{kem prehranjevanju govorimo, kadar se hranimo glede na verska prepri~anja oziroma toga stali{~a, ki iz-

H RANA

ZA

‘ IVLJENJE

klju~ujejo vedno obstoje~o mo‘nost sprememb. Dobra stran ideolo{kega prehranjevanja so ob~asni posti oziroma obdobja, ko se moramo za~asno odre~i ‘ivilom, kot so meso, alkohol in podobno. Stare svete knjige so poleg duhovnega sporo~ila imele tudi izobra‘evalno vlogo za varovanje zdravja ljudi. Mnogi njihovi nasveti so {e danes aktualni in bi bilo zelo koristno, ~e bi se jih povsem dr‘ali. Toda ~e jih razumemo dogmati~no in se preve~ togo dr‘imo njihovih na~el, potem ne upo{tevamo resni~nih potreb organizma in slabo vplivamo na svoje zdravje. In ~e ob zagovarjanju svojih prepri~anj o tem, kaj je zdravo (na primer vegetarijanstvo), nismo strpni in

Bit makrobioti~ne prehrane so organsko in biolo{ko pridelana ‘ivila, ki so ~im manj procesirana, brez aditivov in v glavnem rastlinskega izvora. razumevajo~i do ‘ivljenjskega sloga tistih, ki so se zaradi okoli{~in prisiljeni hraniti druga~e, tedaj na{ odnos nikakor ni vreden spo{tovanja. Taka stali{~a po nepotrebnem ideologizirajo prehrano, ki je bit ‘ivljenja in ne politi~na strategija, ~eprav se zlorablja tudi v te namene.

Prehranjevanje v skladu z naravo Temu na~inu prehranjevanja bi lahko rekli tudi prosto. Delati in jesti, kar nam pade na pamet, zagotovo ni skladno z naravo. Anarhi~nost pri jedi velikokrat pri~a o odvisnosti od ‘e navedenih na~inov prehranjevanja, pod vplivom enega ali ve~ na~inov hkrati.

Neodvisno ali prosto prehranjevanje, ki je v skladu z naravo, upo{teva osebne potrebe, menjavanje letnih ~asov, mikroin makroklimati~ne pogoje, prisotnost rastlinskih vrst v okolju in dedne lastnosti ~lovekovega organizma. Tradicio-

Makrobioti~ni obrok.

nalne oblike prehranjevanja so nekdaj v celoti upo{tevale vse te postavke, pod razli~nimi vplivi pa so njihovi sistemi za prilagajanje s~asoma okosteneli, tako da je izku{nja tradicije v nekaterih primerih prerasla v dogmo.

PREHOD NA MAKROBIOTI^NO PREHRANO Kak{en je smisel sedmih stopenj prehranjevanja? Prvih {est ve~inoma govori o slabostih v na{em prehranjevanju in na~inu ‘ivljenja. Pogosto v enem samem dnevu nezavedno gremo skozi vseh prvih {est in pri tem mislimo, da je vse v redu. Tako zjutraj na hitro, ko se {e obla~imo, stla~imo nekaj v usta (mehani~no prehranjevanje). Ko pridemo v slu‘bo, nam zadi{i kavica in jo z u‘itkom popijemo (~utilno prehranjevanje). Med odmorom gremo v restavracijo dru‘bene prehrane in pojemo nekaj, kar je ta dan na jedilniku, ~eprav tega sicer ne bi jedli, a nimamo druge izbire (socialno prehranjevanje). Po slu‘bi spotoma obi{~emo babico in pojemo njen jabol~ni zavitek (emotivno-sentimentalno prehranje-

vanje). Na poti domov si kupimo revijo z nasveti o prehranjevanju in ker se dobro zavedamo, da smo tega dne pretiravali, se odlo~imo upo{tevati prebrani nasvet (intelektualno prehranjevanje), da je za dobro prebavo koristno jesti otrobe. Ker pa to le delno pomaga in tudi ni najbolj okusno, se odlo~imo za {tiriindvajseturni post (ideolo{ko prehranjevanje). In tako se skoraj vsak dan ponavlja drama za pre‘ivetje in ko naposled zbolimo, se za~udeno spra{ujemo, kako se nam je to lahko zgodilo, ko pa smo tako pazili!? ^e beremo o zdravi prehrani, to {e ne pomeni, da se tako tudi hranimo ali da zdravo ‘ivimo. Med prehodom na makrobioti~no prehrano je koristno, da ugotovimo, kateri skupini od sedmih stopenj prehranjevanja pripadamo in od katerih ‘ivil smo odvisni (za~imbe, sladkor, meso ipd.).

Slika ‘ivljenja se vsak dan pomika pred na{imi o~mi in v mno‘ici privla~nosti se skrivajo sporo~ila za na{e dobro, vendar jih moramo znati prebrati.

Za to pa ni potrebna velika ve{~ina, temve~ zgolj pripravljenost na sprejemanje.

D

- avgust 04 -

Misteriji 43

Majhne in velike ogro`ene vrste vplivajo na poru{en ekosistem

Ogro‘eni kiti in groze~e mravlje A

vtopsija desetih kitov septembra 2002 na eni od pla‘ na Kanarskih otokih je odkrila po{kodbe, ki so podobne posledicam zaradi dekompresije. Slednje nastanejo zaradi prehitrega dviga na povr{ino, ko v krvi raztopljen kisik med potapljanjem nenadoma za~ne tvoriti mehur~ke, ki povzro~ijo hude po{kodbe.

Ekipa {panskih in britanskih veterinarjev in biologov je na{la povezavo med smrtjo teh sesalcev in uporabo mo~nih sonarjev na voja{kih ladjah, ki so imele na tistem podro~ju manevre.

Tony Patterson, veterinar s [kotskega kmetijskega kolid‘a pojasnjuje, da sam pojav ni ni~ novega, prvi~ pa so pri

Ekipa {panskih in britanskih veterinarjev in biologov je na{la povezavo med smrtjo kljunastih kitov in uporabo mo~nih sonarjev na voja{kih ladjah, ki so imele na tistem podro~ju manevre. kitih opazili mehur~ke, ki so zna~ilni za du{ik. Torej je treba pojasniti samo {e povezavo s sonarjem. Prisotnost sonarja po vsej verjetnosti ‘ival prepla{i, da se na hitro dvigne proti povr{ju. Ali pa zvo~ni valovi sami tvorijo mehur~ke v krvi kitov, ki spro‘ijo razplinjenje, ki je za ‘ivali usodno. Ti odli~ni potaplja~i v velike globine so torej mo~no izpostavljeni nevarnosti dekompresije.

MRAVLJE UNI^UJEJO EKOSISTEM

Vsi poginuli kiti so kazali znake dekompresije.

44 - avgust 04 -

Mravlje vrste Anoplolepis gracilipes ogro‘ajo celoten ekosistem Velikono~nega otoka ju‘no od Jave.

Mravlje, ki so jih tja po nesre~i zanesli med leti 1915 in 1934, so od leta 1989 pod nadzorom avstralskih raziskovalcev z univerze v Monashu. Njihova ugotovitev je naravnost zastra{ujo~a: v pribli‘no desetih letih so se velikanske kolonije mravelj raz{irile kar na ~etrtino tropskega pragozda tega otoka oziroma na 25 kvadratnih kilometrov.

Posledica tega je, da je zaradi mravljin~ne kisline podleglo deset do petnajst milijonov kopenskih rak-

cev. Ti vsejedi pa so pomembni za celoten ekosistem, ker pospe{ujejo razkroj organskih odpadkov na zemlji.

Na podro~jih, kjer so se naselile mravlje, se je koli~ina semenja pove~ala kar za tridesetkrat, vegetacija pa kolonizira ni‘je eta‘e gozda. Zaradi mravelj se je pove~alo tudi {tevilo listnih u{i, ki izlo~ajo poseben med, katerega nabirajo mravlje. Med, ki se nabira na listih in vejah, pospe{uje razvoj plesni, ki onemogo~a fotosintezo in s tem ogro‘a drevje.

Zaradi tega so ogro‘ene prav vse vrste v nacionalnem parku tega otoka. Avstralske oblasti so se morale zate~i k skrajnemu ukrepu: na ogro‘eno podro~je so razpr{ili 13 ton fipronila, mo~nega insekticida, katerega uporaba je zelo sporna.

An. TP

D

Dolgonoge mravlje na sliki so uni~ile celoten ekosistem na Velikono~nem otoku.

Kozmi~ni vplivi planetov, ki bodo avgusta 2004 bistveno vplivali na na{e ‘ivljenje

Planetni horoskop LUNA Najmo~neje vpliva na rojene v znamenju Raka in na vse rojene ob lunini fazi (prazni ali polni luni). Vpliva na po~utje ljudi, prek tega na vsakovrstne odnose. Prve tri dni bodo najmo~neje ~utili nemir, kot posledico zadnje polne lune 31. julija. ^ustveno zmedo, razo~aranje in vremenske spremembe bodo najbolj ~utili Vodnarji, Levi, Biki in [korpijoni. Okoli mlaja 16. avgusta ne sprejemajte pogubnih odlo~itev, ki bi lahko zamajale partnersko zvezo, dru‘inski prora~un ali odnose s sorodniki. Enako velja pred polno luno 30., ko bodite previdni povsod, kjer se boste zadr‘evali. Tedaj ne kri‘arite ne po morju ne po gorah, razpravljanje z ‘eno pa raje prelo‘ite.

SONCE Vpliva na zdravje, vitalnost, uveljavljanje v zunanjem svetu, slu‘bi ter odnosih s {efi in mo{kimi. Poseben vpliv ~utijo Levi. Prvih osem do deset dni bo bolje, ~e se boste namakali v slani vodi, po~ivali in izogibali hudim vremenskim vplivom. Jejte zmerno in sezonske jedi, ~im manj soljene in mastne hrane. @enske bodo ~utile, da se jim mo‘je odmikajo, da niso ve~ idealni, v nekoga bodo platoni~no zaljubljene. Mo~nej{i boste sredi meseca, samo ~e se ne boste po{kodovali. Prilo‘nosti za slednje bo ve~ po 23., ko pazite tudi na svoje imetje, krvni tlak, o~i, srce in denarnico. V slu‘bi bo noro, {ef pa siten. Ne izpostavljajte hrbta vplivnej{im od vas!

MERKUR Vpliva na komunikacije, prevoze, potovanja, prenose informacij, trgovanje in drugo. ^utimo ga vsi, {e zlasti pa Device in Dvoj~ki. Ker bo 11. v znamenju Device obrnil smer in bo do za~etka {olskega leta v bolj ali manj te‘avnih aspektih, se pripravite na neljube dogodke

povsod, kjer boste. Raje po~nite stvari, ki jih ‘e dolgo niste, odpotujte v ‘e znane kraje ali tiste, ki ste jih ‘e pred ~asom hoteli raziskati. Veliko berite ali pi{ite in analizirajte. Ne izpostavljajte se nevarnostim, strelam, ostrim predmetom, neurju in slabi hrani. Vozite in hodite previdno, pazite na druge udele‘ence v prometu in bodite pripravljeni na nagle spremembe situacije.

VENERA Vzbuja potrebo po prijateljstvu, ljubezni, lepoti, harmoniji, veselju in zabavi.

Najmo~neje jo ~utijo Biki in Tehtnice, do 7. pa bo povezovala rojene v zra~nih in ognjenih znamenjih. Od 8. do konca meseca bo v Raku, zato bodo vsi, ki so ‘e navezali nova prijateljstva ali partnerstva, za~utili globoka ~ustva pripadnosti. @eleli bodo ustvariti topel dom in se poro~iti. Tokrat bo ljubezen zares {la tudi skozi ‘elodec, zato povabite drago ali dragega na okusno ve~erjo, ki naj bo zna~ilna za kraj, kjer po~itnikujete. Ogledujte si etnolo{ke zna~ilnosti in kupite kak{no starino tudi za svoje doma~e in sr~ne prijatelje. U‘ivajte in ljubite se v naravi, lahko v tolmun~ku!

MARS Daje delovno mo~ in energijo, potrebo po {portu, tekmovanju in seksu. Posebno mo~no ga ~utijo Ovni in [korpijoni.

Do 9. avgusta bo spodbujal tudi Leve, Strelce, Dvoj~ke in Tehtnice, nato pa ves ~as vsa zemeljska in vodna znamenja.

Vsi, ki imate ‘e sicer zdravstvene te‘ave, pazite, da se pretirano ne izpostavljate v odnosih s stresnimi ljudmi, ker se vam bo dvignil adrenalin in poslab{al stanje.

Po 11., ko bo Mars stopil v znamenje Device in imel te‘ak aspekt, pri~akujmo te‘ave z vozili, motorji in elektri~nimi vodi. Mo‘ne so po{kodbe, zlomi, udari strele, kratki stiki, po‘ari. Kdor je zelo

umirjen, lahko to energijo koristno uporabi pri fizi~nem delu, {ahiranju ali kartanju.

JUPITER Planet velike sre~e, ki ugodno vpliva na poslovanje, potovanja po tujini in zanimanja za duhovne vrednote. Najmo~neje ga ~utijo Strelci in Ribe. To poletje je v znamenju Device, zato bodo njegovo pozitivno kozmi~no energijo ~utili tudi Biki, Raki, [korpijoni in Kozorogi druge in tretje dekade. Izkoristite mo‘nost za napredovanje v karieri, sprejmite novo delo, bolj{i zaslu‘ek, ve~jo vsoto denarja ali kak{en drug donos ali nepremi~nino. Pravne in uradne zadeve boste la‘je pozitivno uredili. Zdravje se utegne izbolj{ati in stabilizirati. Moralno oporo boste imeli v duhovno bogatem ~loveku. Pozitivno razmi{ljajte, filozofirajte in se zanimajte za religijo. @enskam prihaja v ‘ivljenje nov pomemben mo{ki, mo{kim pa se obeta sodelovanje s poslovnim partnerjem iz tujine.

SATURN Ohlaja, izolira, razdvaja, povzro~a staranje in odmiranje, a tudi u~i. Njegove energije najbolj ~utijo Kozorogi in Vodnarji. Zdaj je {e v znamenju Raka, zato bo vplival omejevalno na vsa kardinalna znamenja, torej tudi na Ovne in Tehtnice druge in tretje dekade. S tem prina{a vsem ~udovito prilo‘nost, da se soo~imo z novimi ‘ivljenjskimi preizku{njami, da iz njih potegnemo zaklju~ke in modrosti ter spremenimo ‘ivljenje.

Zdravstvene te‘ave nas bodo prisilile v premi{ljevanje, kaj smo doslej po~eli proti sebi. Bolj bomo znali ceniti zdravje in bolj bomo pripravljeni pomagati bolnim in ostarelim. Zau‘ijmo ve~ sve‘ega sadja in zelenjave. pripravlja Stane Pade‘nik

- avgust 04 -

Misteriji 45

Astrolo{ko svetovanje Na vpra{anja odgovarja astrolog terapevt in pedagog, prof. Stane Pade‘nik

Kdaj bom spoznala svojega bodo~ega partnerja in kdaj bom postala mati?

SANDRA Zanimivo dvodelno vpra{anje. Drugi del je odvisen od uresni~itve prvega dela, to pa v va{em primeru ni tako preprosto. Na partnerskem podro~ju vam v karti usode ka‘e, da boste kar nekaj ~asa, {e posebno pa do za~etka drugega Saturnovega ciklusa, iskali ustreznega partnerja, ki naj bi bil tudi vam sorodna du{a. Nekatere ‘enske ga i{~ejo tudi {e potem, ko so ‘e poro~ene, ker ugotovijo, da tisti, s katerim ‘ivijo, ni v skladu s pri~akovanji. Vam ka‘e, da boste najprej morali izgrajevati svojo osebnost, postati bolj gotovi vase, imeti ve~ samozaupanja in samozavesti, ~eprav se vam zdaj morda dozdeva, da imate vsega tega zadosti. Morali boste hoditi naprej po svoji ‘ivljenjski poti in ne nazaj tako kot v~asih, ko ste srame‘ljivi. Ne boste smeli pristajati na polovi~ne re{itve ter na polovi~ne ali nejasne odnose. To se vam ‘e vrsto let lahko dogaja, med drugim zato, ker idealizirate mo{ke, gojite idealno predstavo o o~etu, s katerim niste mogli biti prav zadovoljni. V mo{kih morda zato i{~ete lik o~eta, tako da se vam lahko dogaja, da v svoje ‘ivljenje privabljate nezanesljive ali ~ustveno vezane mo{ke, ki s~asoma ne morejo zadovoljiti va{ih predstav, zato ste razo~arani. Premi{ljujte o sebi, o vzrokih za neusli{ano ljubezen in hrepenenje, preberite si kak{no

knjigo s podro~ja duhovne rasti, pa boste morda pripravljeni na pravega partnerja! Mo‘nosti, da ga spoznate, imate ‘e nekaj ~asa, {e posebno pa od 25. septembra 2004 naprej. Materinstvo se vam obeta kasneje kot vidite, ve~je mo‘nosti pa bodo od oktobra 2005 naprej.

Zanima me, kaj lahko spremenim pri sebi? O~eta sem izgubila pri dveh letih, mater pri sedmih. V {oli mi je {lo dobro, imela sem izreden spomin in bila sem dokaj bistra. Osebno sre~o sem na{la {ele pri {tiridesetih in pred tremi leti se je za~ela krhati zaradi mo‘eve bolezni in z njegovo smrtjo letos januarja ugasnila. Nato so me prizadele {e razne zdravstvene te‘ave in nikakor ne morem ozdraveti. Komaj se re{im ene nadloge, me zadene druga. Poleg tega imam finan~ne te‘ave zaradi dolgotrajnega postopka na sodi{~u in hudo brezbri‘nega odnosa mojih dol‘nikov do svojega dolga. V ‘ivljenju sem naredila mnogo napak, nisem kon~ala {tudija, ~eprav bi lahko, zamenjala sem kar nekaj poklicev, kjer sem bila bolj ali manj uspe{na, skratka eno samo sivo povpre~je z manj{im odklonom v negativno smer. Za svoje napake iz mlaj{ih let sem vedno tudi po{teno pla~ala. Sedaj bi rada vedela, kaj sploh {e lahko naredim s seboj, da bodo dnevi, ki so mi {e namenjeni, imeli kak smisel.

MOJCA Draga bralka. Pozabili ste navesti kraj

Vpra{anja za astrologa Staneta Pade‘nika po{ljite na naslov Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana ali na e-mail ara@zalozba-ara.si Kratko in jasno opredelite svoj problem in postavite eno do dve vpra{anji.

Pismo podpi{ite le s svojim imenom, lahko tudi s {ifro. Razen rojstnega kraja in datuma navedite {e uro in minuto rojstva iz va{ega rojstnega lista.

46 - avgust 04 -

rojstva. ^e je ura kolikor toliko to~na, potem je jasno razvidno, kako so vas spremljale hude te‘ave skozi ‘ivljenje.

Travme iz otro{tva zaradi izgube star{ev se vam lahko poznajo {e sedaj, ~eprav ste ‘e precej prekaljeni. Vse kar ste do‘ivljali pa je lahko va{e bogastvo, ~e boste ~ustvene bole~ine in duhovne rane, ki vam jih je povzro~il tudi planetoid Kiron, znali tako tudi sprejeti. Razumem, da vam ni lahko, toda naprej boste morali ‘iveti. @ivljenje, kakr{no ste imeli, vam je bilo usojeno, zdaj je pri{el ~as za veliki preobrat. Tega morate dose~i najprej na mentalni ravni. Spremeniti morate dosedanje miselne vzorce in zastaviti ‘ivljenje na novo. Recite si, da ho~ete samo naprej z bogastvom izku{enj, ki ste si jih nabrali. Vse, kar je v vas, je dragoceno, razen misli, da ne morete biti ve~ sre~ni in zadovoljni. Kljub zdravstvenim te‘avam si morate zastaviti nove cilje, ki jih boste lahko dosegli. Ka‘e vam, da bi se lahko vklju~ili v kak{no neformalno obliko izobra‘evanja ali kro‘ek vam enakih, lahko v okviru tretje univerze, ali kak{nega {tudijskega kro‘ka. Poti do teh skupin lahko najdete tudi preko kak{nega doma za starej{e ob~ane ali centra za socialno delo in {e kako. Ve~je mo‘nosti za to boste imeli ‘e v oktobru letos, septembra pa boste la‘je re{ili svoje pravne in finan~ne zadeve. Tudi zdravje bi se vam moralo ‘e nekoliko popraviti, {e bolj pa se bo, ko boste na{li zadovoljstvo v komunikaciji z novimi in optimisti~nimi ljudmi. Vidim, da ste ‘e na dobri poti duhovne prenove, ki se je za~ela ‘e letos spomladi, se stopnjuje v avgustu in do‘ivi vrhunec v decembru.

Zaupajte vase in v ljudi. Ve~krat zamenjajte okolje!

D

Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

O

dkar pomnim, je moj problem pomanjkanje samozavesti. @e v otro{tvu sem se stalno primerjal z drugimi in vedno se je izkazalo, da imam slab{e mo‘nosti od njih. Tudi star{i so me vedno primerjali z bolj{imi so{olci, ki jih po uspehu nisem mogel dohiteti, ter s starej{im bratom, ki je bil vedno bolj iznajdljiv in pametnej{i od mene. Zdaj pa je postala situacija naravnost nevzdr‘na, kajti ‘e tretje dekle me je zapustilo, ker da sem premalo samozavesten. To sicer posku{am skriti, tako da se delam karseda samozavestnega, toda slej ko prej pride resnica na dan – ponavadi ‘e ob prvi zavrnitvi, saj mi to vzame ves pogum in samozaupanje. Spet sem se zagledal v dekle, ki mi je zelo v{e~, toda ker se je pojavil tekmec, sem se umaknil. ^utim, da tonem vedno globlje. Kako naj razvijem zaupanje vase?

Milan Problem si ustvarjate sami. Ljudje smo razli~ni, toda v tem je ~ar ‘ivljenja. Primerjanje nas lahko samo onesre~i. Opustite ga. Edinstveni ste in povsem v redu. S tem ko pri~akujete slabo, prikli~ete slabo. Uspeh oziroma tisto, kar ljudje imamo za uspeh, niti ni pomembno. Pomembno je, da smo se pripravljeni vsak trenutek u~iti in iti naprej po svoji poti.

Najbr‘ mi te‘ko verjamete. Mogo~e vam lahko pomaga zgodba nem{kega psihoterapevta Roberta Dorscha o dveh macesnih, ki jo uporablja za zdravljenje podobnih stanj, kot je va{e.

Na robu iglastega gozda sta rasla dva macesna. Macesen na levi je zelo trpel, ker je bil druga~en od drugih, pravih iglavcev. Ni se namre~ po~util kot pravi iglavec, temve~ se je v mnogo~em obna{al kot listavec. Njegove iglice so bile mehke in ne‘ne, medtem ko so imeli njegovi sosedi, smreke, jelke in borovci trde in bodi~aste iglice. Vsako jesen bi se najraj{i

pogreznil v tla, ko je opazil, da za~enjajo njegove iglice ‘e spet rumeneti, da bodo potem druga za drugo odpadle. Celo zimo je stal popolnoma gol poleg zelenih iglavcev in se po~util nevrednega in podrejenega. Tudi to, da je njegov sovrstnik, macesen na desni strani, imel enako usodo, mu ni bilo v tola‘bo, kajti tudi v primerjavi z njim se je po~util podrejenega in manjvrednega, saj je ~util, da le-ta zaradi svoje usode ne trpi.

Ta ob~utek je bil povsem pravilen, saj je bil desni macesen celo sre~en, da je macesen. Ljubil je svoje pokon~no in ravno deblo, kakr{nega imajo le redki drugi iglavci. Poznal je tudi lepoto svojih mehkih iglic, ki so bile nanizane kot ‘are~e zvezde spiralasto na vejah. Posebej sre~en je bil v jeseni, ko je njegova obleka iz iglic postala ‘are~e rumena in oran‘na, in nosil jo je s ponosom. Pozimi je pogosto so~ustvoval z drugimi iglavci, ki se niso mogli znebiti svojih iglic in so pod bremenom snega je~ali in stokali, v~asih pa so se celo zadu{ili pod njegovo te‘o.

Kako lepo se je bilo v zimskem ~asu omejiti na bistveno ter se svoboden in lahek odpo~iti, potem pa te pomlad okrasi z novo obleko. Preden pa se je ogrnil v novo obleko, je u‘ival ~as cvetenja in se veselil ~udovitih rde~ih in rumenih, neopazno majhnih cvetov, katerih lepota se razkrije le tistim, ki natan~no opazujejo.

Ko je neke pomladi spet cvetel in opazil, da se njegov sosed zelo slabo po~uti, se je odlo~il, da ga nagovori. @e pogosto je opazil njegovo ‘alostno razpolo‘enje.

Zelo boje~e je za~el levi macesen Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

to‘iti o svojem trpljenju in pripovedovati, kako zelo si ‘eli, da bi postal pravi iglavec kot vsi drugi v gozdu in kako bedno se po~uti, ko pri tem vedno znova odpove.

Desni macesen je bil za~uden, ko je opazoval svojega soseda in videl njegove cvetove, ki so bili prav tako lepi kot njegovi lastni, a potem mu je postalo jasno, da oni tega ne zaznava. In mu je rekel: »Poglej se vendar, brat moj, poglej, kako si lep! Onesre~uje{ se, ko vedno znova gleda{ samo to, kar nisi, ~esar nima{ in ne zna{ in sploh ne opazi{, kdo si, kaj ima{ in kaj zna{.« »Toda jaz sem vendar ni~e, nimam ni~ in ne znam ni~,« mu je odvrnil brat.

Ob tem se je desni macesen zelo za~udil, saj se je po~util tako bogato obdarjenega z lepoto in sposobnostmi. In za~el je sosedu pripovedovati o tem, koliko veselja in sre~e mu podarja lastno bitje.

Levi macesen je prav tako za~udeno poslu{al in menil: »Prav ima{, vidim tvojo lepoto in razumem, da se veseli{, toda jaz …« »Poglej se vendar,« je odvrnil sre~ni macesen, »v ni~emer se ne razlikuje{ od mene, razen v tem, da ‘eli{ biti druga~en kot si.« Ve~ nista govorila, toda levi macesen je dolgo premi{ljal o tem, kar mu je povedal brat. In postopoma je za~el spreminjati svoj odnos. @e naslednjo jesen, ko so njegove iglice spet spreminjale barvo, se ni ve~ boril proti temu, ampak je opazil lepoto njihovih barv, ki so skupaj z bratovimi ‘arele na robu gozda. In po~util se je enakovrednega sosedu in drugim iglavcem, ki zdaj niso ‘areli, njihovo druga~no bistvo pa je predstavljalo veli~astno ozadje za njune barve.

V naslednjih letih je razvil vse ve~ zaupanja vase in se nau~il deliti z bratom veselje ob tem, da je macesen.

D

- avgust 04 -

Misteriji 47

Salesalute – zdrava sol Avtor: Stane Sev~nikar Zalo‘ba: Salesalute Slovenija Obseg: 64 strani + 2 plastenki soli Format: 15 × 21 cm [ivano kot zvezek Cena: 5.000 SIT Knjiga, ki je spravljena v {katlo skupaj z dvema plastenkama soli, je nekak skupek razmi{ljanj, ki naj bi vas napeljala k stalnemu in kontroliranemu u‘ivanju soli. ^eprav se veliko zdravni{kih nasvetov za~enja z omejevanjem porabe soli, avtor iz [entjan‘a pri Dravogradu misli druga~e. V knjigi sicer ne navaja virov, iz katerih povzema, da je za dobro zdravje treba redno jesti ve~ soli kot meni {olska medicina, toda o soli in njenem vplivu na zdravje misli druga~e tudi vse ve~ zdravnikov. Sr‘ problema okrog soli, ki ga odkriva Stane Sev~nikar, je v njeni kakovosti; avtor se zavzema za prehrano z morsko soljo in mo~no odsvetuje u‘ivanje standardne kuhinjske soli. Ni podlegel modnim muham in ne opeva soli s Himalaje, priporo~a

48 - avgust 04 -

in knjigi prilaga slovensko, to je piransko morsko sol. V knji‘ici razlaga, da redno u‘ivanje soli, ki je prilo‘ena knjigi, pomaga pri huj{anju in da je v pomo~ tudi pri preganjanju angin, plju~nic, nahodov, glavobolov, migren, imunske neodpornosti, da prepre~uje stres … Zagotavlja, da je vzrok {tevilnih tegob prav pomanjkanje zdrave soli v telesu.

Knji‘ica s {tevilnimi nasveti je hkrati tudi dnevnik. Na {katli je zapisano: »^e boste svoje ugotovitve posredovali zalo‘bi na spletno stran www.salesalute.com ali v pismu, boste lahko koristili 100odstotni popust v smislu, da za enako ceno dobite dva paketa, enega poklonite prijatelju, vam pa va{ ostane brezpla~no.« Avtor je dosegljiv na naslovu biodieta@salesalute.com

Latinski reki in pregovori / 1800 ve~nih modrosti Izbrala in priredila: Iva Novak Zalo‘ba: Mladinska knjiga Obseg: 216 strani Format: 14,5 × 20,5 cm Trda vezava Cena: 3.900 SIT Ve~ne modrosti, v knjigi jih je zbranih 1.800, so res ve~ne in se niti ne zavedamo, da so nekateri »stari slovenski pregovori« ni~ drugega kot dva tiso~ in ve~ let stare domislice, ki so jih sicer zapisovali stari Latinci in jih pri tem pridno zajemali iz vseh prej{njih in vzporednih civilizacij. ^e ~lovek ne vzame v roke knjige Ive Novak, skoraj gotovo ne ve, da so reki kot »Vrana vrani ne

izkljuje o~i«, »Kuj ‘elezo, dokler je vro~e«, »Vr~ hodi po vodo, dokler se ne razbije«, »Ni vse zlato, kar se sveti«, »Nesre~a nikoli ne pride sama«, »Ena lastovka {e ne prinese pomladi« in {e mnogi drugi stare latinske mojstrovine, ki jih je mogo~e najti v knjigi zapisane, recimo tisto o vrani, takole: »Cornix cornici numquam oculos effodit« (Macrobius), kar ka‘e na dejstvo, da je znan celo avtor znamenitega reka. Macrobiusu, pisatelju iz petega stoletja pripisujejo, da je prvi zapisal ta »slovenski« pregovor. Takih dejstev je v knjigi vse polno in je pravo spoznavno branje, saj nam odkrije mno‘ico besed, ki bi se morale imenovati druga~e, ~e ne bi bilo latin{~ine.

Nenazadnje pa nam odkriva pomen mnogih latinskih rekov, ki jih sre~ujemo iz dneva v dan in jih kot nelatinci vedno ne razumemo povsem. Ljubiteljem latin{~ine pa naj bi bila, kot pravi avtorica, spodbuda, da bi si pridobili oziroma osve‘ili znanje tega temeljnega in lepega jezika.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1.

Zdravje iz stopal Ana Koro{ec

2.

Polje – po sledi nevidnih sil v vesolju Lynne McTaggart

3.

Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Thomas Chalko

4.

Kako zdravimo z barvami Ted Andrews

5.

Kako odkrijete va{a prej{nja ‘ivljenja Ted Andrews

6.

Kako pove~amo samozdravilne sposobnosti dr. Thomas Chalko

7.

Potovanje du{ Michael Newton

8.

Osnove radiestezije in bioenergije Igor Ziernfeld

9.

Zdravilni ~aji in nasveti Jo‘e Toma‘in~i~

10.

Kako beremo usodo z dlani dr. Josef Ranald

Mali oglasi

Izidi `rebanja za nagradno kri`anko {t. 113

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, DHARMI^NI, LETNI - pisno izdelam. Brezpla~en vzorec! Astrolog Armand Armand, GSM 041/568 340, www.astrologarmand.fr.st Astro s. p., Koper

PRVA

@ELITE POKUKATI V PRIHODNOST? Storite to z izku{enimi. Vede‘evanje in svetovanje na 090/43 85. 0,5 min/125 SIT.

NAGRADA

(20.000 SIT):

Bo{tjan Drempeti~, Pintarjeva ulica 8 A, 4000 Kranj

Horvath in ostali d.n.o., Kvedrova 3, 1000 Ljubljana.

ZAKAJ NE BI VEDELI VE^? Angelski blagoslovi, numerologija, tarot, ciganske karte.

Tel 090/44 39, 1 min/252 SIT.

DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji):

Uriela s. p., Zimica 36, Zg. Korena

Milka Zupan, Mestni trg 8, 4220 [kofja Loka

Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke, vr~e in posodo za izbolj{anje vode in hrane, telefonske za{~ite Norad in Minihydronice, narejene po originalni tehnologiji Hydronic, zastopa in prodaja trgovina Aurea v BTC, hala A v Ljubljani, tel. in faks: 01/541 17 60; www.btc-city.com/aurea.

Izdelki so naprodaj v trgovinah: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in Trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovini SANOLABOR in Galerija DARILA DON; Celje: Trgovina BIOTOP, Trgovina @ELEZNINAR, Trgovina SANOLABOR; Dom‘ale: Trgovina SANOLABOR; Idrija Trgovina TIMMLAKAR; Izola: Trgovina REVITA (Hotel Delfin); Jesenice: Trgovina SANOLABOR; Koper: Trgovina MIA (Tr‘nica), Trgovina SANOLABOR; Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET-Zdravilna zeli{~a v pasa‘i, Trgovine SANOLABOR - Cigaletova, Citypark, Koseze, Dravlje; Maribor: TC City - trgovini DARVEL in SANOLABOR, Trgovina NEGA, Prodajalna SONCE; Murska Sobota: Trgovina SANOLABOR; Nova Gorica: Manufaktura-NARODNA UMETNOST, trgovina MEDIGO, trgovina SANOLABOR; Novo Mesto: Trgovina SANOLABOR, Trgovina MEDIS; Postojna: Trgovina SANOLABOR; Radovljica: Trgovina META-zdravo ‘ivljenje; Ribnica: Trgovina SANOLABOR; Roga{ka Slatina: Industijska trgovina STEKLARSKE [OLE; Sevnica: Trgovina SANOLABOR; Se‘ana: Trgovina KLASJE; Slovenj Gradec: Trgovina SANOLABOR; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; [kofja Loka: Trgovina SANOLABOR-HLADNIK, Trgovina SIVKA; Trbovlje: Trgovina SANOLABOR, trgovina PORTESS; Velenje: Trgovini NITKA in SANOLABOR. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

TRI TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA): Tatjana Gro{elj, Cankarjeva 2 A, 3320 Velenje Eva Petersen, Majaronova 20, 1000 Ljubljana Ana Skok, Delpinova 24 A, 5000 Nova Gorica Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri`anke {t. 113: VODORAVNO: tarok, eta, Akaba, rek, cof, rtina, Heraklit in Demokrit, BM, lev, oda, Olio, ribez, Talbot, sestrelitev, Celle, kolovrat, Vi~, Ta, Anan, Ant, starosta, Remec, ona, ara, Tom, Ilir, element, mu, Ops, kopriva, Golar, Metelko, Arve, ki~, el, Saale, orglavec, Golem, okapi, otava, Adana, gara~, marof NAGRADNI POJMI: HERAKLIT IN DEMOKRIT, BRERA, MILANO

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-0011412222.

Informacije po tel.: 01/ 231-93-60.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo`eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. avgusta 2004 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 114 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz`rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

- avgust 04 -

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (114) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. transakcijskega ra~una:

50 - avgust 04 -

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Priloga Podarjamo vam osem dodatnih strani zanimivih nenavadnih do`ivetij, ki jih je zbral Sebastjan Kole{a.

Pogovor z njim objavljamo na straneh 39 in 40.

Je varu{ki vzel du{o?

V

se do dana{njih dni nisem nikoli nikomur omenil nenavadnega prizora, ~eprav sem se ga pogosto spominjal in ga hote ali nehote povezoval z dejstvom, da se je moja varu{ka nekaj dni po ~udnem sre~anju zna{la v du{evni bolni{nici. Nenadoma se je za~ela obna{ati zelo ~udno, postala je zelo napadalna in se je spravljala nad druge. Ko so jo odpeljali v bolni{nico, mi je bilo zelo hudo, a ker sem bil takrat zelo mlad, nenavadnega sre~anja nisem povezoval z njeno hospitalizacijo.

Star sem bil kakih {est let, ko sem v spremstvu svoje varu{ke gazil po zasne‘enem hribu navzgor in za seboj vlekel lesene sani. Spominjam se, da je bilo precej mrzlo. Na vrhu hriba sva nenadoma ugledala nenavadno pora{~enega in popolnoma golega mo{kega, ki je nemo stal tam v snegu in zrl v naju. Bil je ~lovek, a hkrati je v meni pu{~al vtis neke ‘ivalskosti in divja{tva. Pomislil sem, da je privid. Ko pa sem pogledal svojo {estnajstletno varu{ko, sem presene~en opazil, da je ~isto bleda in prestra{ena. Uzrl sem se nazaj proti vrhu, kjer je {e vedno stal »Divji mo‘«, ki je zdajci proti nama iztegnil desnico ter nama s kazalcem pomignil, naj prideva k njemu.

Brez pomisleka sem krenil brez kakega posebnega strahu. Preveval me je celo ob~utek radosti in popolne brezskrbnosti, morda otro{ke zvedavosti in radovednosti. A varu{ka me je sunkovito pograbila za roko, da kar sem trznil, in zakri~ala: »Pridi! Teci, br‘!!« In ‘e me je naglo vlekla proti domu. Ozrl sem se nazaj proti hribu, da bi videl, ali mo‘ stoji, gre za nama ali po~ne kaj drugega. Toda nenavadnega okosmatenega bitja ni bilo ve~ tam.

- avgust 04 -

Misteriji 51

- a VGUSTOVSKA

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

Na poti domov in {e posebej doma mi je varu{ka zabi~ala, da nenavadnega sre~anja ne smem nikomur niti omeniti, kaj {ele opisati: »Nor~evali se bodo iz naju in govorili, da sva nora,« je opravi~ila svojo prepoved.

Vse do dana{njih dni zares nisem nikoli nikomur omenil nenavadnega prizora, ~eprav sem se ga pogosto spominjal in ga hote ali nehote povezoval z dejstvom, da se je varu{ka nekaj dni po ~udnem sre~anju zna{la v du{evni bolni{nici.

Nenadoma se je za~ela obna{ati zelo ~udno, postala je zelo napadalna in se je spravljala nad druge. Ko so jo odpeljali, mi je bilo zelo hudo, a ker sem bil takrat zelo mlad, nenavadnega sre~anja nisem povezoval z njeno hospitalizacijo. Ob~asno jo obiskujem v bolni{nici, kjer je ‘e ve~ kot deset let, a ji najinega sre~anja s kosmatim po~love~enim bitjem nisem nikoli omenil.

V letih, ki so brzela mimo mene in z menoj, sem nenavadno sre~anje nosil v sebi; nekako me je nagovarjalo, naj ga razvozlam. Za~el sem se zanimati za vse, kar je povezano s paranormalnim ali vsaj neobi~ajnim. Prebiral sem knjige in revije in v eni izmed njih zasledil opis, ki je bil na las podoben najinemu sre~anju!

Razlaga dogodka iz knjige pravi, da je prikazen ‘elela du{o tistega, kateremu se je prikazala in ga z gibi rok vabila k sebi.

Oseba se ji je le ste‘ka uprla in pobegnila domov. Po tej razlagi naj bi prikazen ‘elela mlade du{e, ker se z njimi hrani. ^e oseba stopi k prikazni, brez sledu za vedno izgine. ^e pa se napadeni osebi uspe upreti, se ji pomra~i um, ker naj bi del du{e ‘e od{el s prikaznijo, in kasneje zaradi sre~anja v stra{nih mukah umre.

Je Divji mo‘ ‘elel mojo du{o?

Je du{o vzel moji varu{ki, ker ga je prepre~ila v njegovi nameri?

Nikoli ne bom izvedel!

D

Kaj mi je sporo~ila svetloba

N

atan~no poslu{anje me je pripeljalo do okna. Zdelo se mi je, da je tu zvok najmo~nej{i. Pri oknu ni bilo ni~esar, zato sem ga odprl, da bi videl, ali morda ne piska kje na dvori{~u. Ko sem se ozrl po vrtu, je moj pogled okamnel. Nekaj metrov stran od hi{e je pod drevesom zopet sijala tista modrikasta svetloba. Tedaj je zoprno piskanje prenehalo in imel sem ob~utek, da me svetloba kli~e k sebi.

Bil je topel poletni ve~er, kot marsikateri poprej, a vendarle je nekaj v zraku najavljalo dogodek, ki mi je za vselej

52 - avgust 04 -

spremenil ‘ivljenje. Odlo~il sem se, da se z Ronijem, na{im doma~im pasjim ljubljencem, podam na dalj{i sprehod. [la sva dale~ naokrog in vse je bilo kot ponavadi, dokler se ‘e v popolni temi, ob uri, ko sem bil obi~ajno ‘e v postelji, nisva vrnila skoraj do doma~ih vrat. Ubogljivi in dobrodu{ni Roni je nenadoma, brez kakega vidnega vzroka, za~el cviliti. Zdelo se mi je, da ga je strah.

Pogledal sem naokoli in zrl v temo, da bi ugotovil, kaj je tako prestra{ilo sicer mirnega psa. Tedaj se je precej blizu mo~no zabliskalo. Sli{ati ni bilo ni~esar in nehote sem pomislil, da je nekdo spro‘il bliskavico fotoaparata. Toda tam, kjer je blisknilo, se je iz teme izvil modrikast sij. Naredil sem korak, dva bli‘e, da bi videl, kaj se dogaja.

Ob visokem hrastu se je {irila modrikasta svetloba in po~asi uga{ala, dokler se ni povsem izgubila. Vse skupaj je bilo lepo, a nenavadnega pojava si nisem znal razlo‘iti. Ni me bilo posebno strah, pa vendar me dogodek ni pustil ravnodu{nega. Zavil sem proti domu in Roni ni ve~ cvilil. [e nekajkrat sem mu zalu~al palico, a ni bil razpolo‘en za igro. Menil sem, da ga je podalj{an sprehod utrudil in da si ‘eli samo {e briketov in vode. @ena je ‘e spala, sina ni bilo doma. Oprhal sem se, v kuhinji spil malo soka in legel. Preden sem zaspal, sem v duhu podo‘ivljal svetlobo, modrikasti dim, razmi{ljal in po~asi zdrsnil v spanec. A ne za dolgo. Zbudil me je zoprni pisk, ki mi je odzvanjal po u{esih. Menil sem, da je kaj narobe z mojo glavo. Vstal sem in {el v kuhinjo, da si nato~im kozarec vode in vzamem aspirin, toda v kuhinji je piskanje v u{esih prenehalo. Zato sem spil le vodo in {el nazaj v posteljo.

Toda v spalnici je spet piskalo. »Morda piska kak{en aparat,« sem premi{ljeval in napel u{esa, da bi odkril, kje in kaj piska.

Natan~no poslu{anje me je pripeljalo do okna. Zdelo se mi je, da je tu zvok najmo~nej{i. Pri oknu ni bilo ni~esar, zato sem ga odprl, da bi videl, ali morda ne piska kje na dvori{~u.

Ko sem se ozrl po vrtu, je moj pogled okamnel. Nekaj metrov stran od hi{e je pod drevesom zopet sijala tista modrikasta svetloba. Tedaj je zoprno piskanje prenehalo in imel sem ob~utek, da me svetloba kli~e k sebi. Odtenki barv so se menjavali, ob~util sem, da svetloba kar nekako seva proti meni, kot da mi nekaj govori. Po~util sem se nevsakdanje in ko mi je svetloba postala prijetna, se je v trenutku stemnilo. Sploh nisem vedel, kaj se dogaja.

Sedel sem pred televizijo in buljil v ekran do jutra. Kaj je bilo na programu, ne vem, saj so se mi po glavi podile ~udne misli okrog nenavadnih dogodkov. Roni, ki je bil ob meni, se ni vedel obi~ajno. Zvil se je v svojem kotu in tiho pogledoval proti meni.

Od tedaj sem redno pogledoval proti hrastu. Pri~akoval sem, da bom morda {e kdaj opazil nenavadno svetlobo, a se ni nikoli ponovila. @eni nisem povedal ni~, saj mi ne bi verjela.

- a VGUSTOVSKA

[krat prepre~il nesre~o

T

o~no pred nama je stalo ~loveku podobno bitje vi{ine pol metra, oble~eno v jelenovo ko‘o, sku{tranih las in jeznega pogleda. Njegove o~i so bile kakor prazne in zguban obraz je dajal videz starca, ujetega v otro{ko telo. Ren~alo je na naju in za~elo kriliti z rokama, kot da nama ho~e prepre~iti nadaljevanje poti.

Kazalo je na lep dan, zato sem se odlo~il, da jo z osemletnim sinom pe{ mahneva na Veliko planino. Ve~krat sem ‘e prehodil to pot in jo seveda dobro poznal. Prijalo nama je, ko sva stopila pod zavetje dreves in nadaljevala po hladni gozdni poti. Oprtana z nahrbtniki, v katerih sva imela hrano in pija~o, sva vestno sledila markacijam, ki so varno vodile do cilja.

Vmes sva se na kratko ustavljala, da bi kaj prigriznila in si odpo~ila. Na enem teh postankov pa se je pri~elo dogajati nekaj ~udnega.

Okoli naju popolna ti{ina, ~e od{tejem prijetno pti~je ~ebljanje, ki naju je spremljalo vso pot. Po{teno so nama teknili mali

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

sendvi~i, ko naju je presenetilo nenavadno {umenje. Sam {umom nisem posvetil kaj dosti pozornosti, zato pa je sina povsem prevzelo. Ugibal je, kak{na ‘ival bi lahko bila in je z odprtimi usti gledal naokoli. Vstal je in pokukal za prvo drevo. Ker ni opazil ni~esar, je pogledal {e v bli‘nje grmovje. Tudi ni~. Nato pa je nenadoma pridu{eno zavpil, da vidi pal~ka. Nasmehnem se mu in re~em, naj ne klobasa neumnosti. [e bolj je posko~il in usmeril prst nekam v gozd. Nerad sem vstal s {tora, na katerem sem sedel, in stopil k sinu. Po~asi sem stopal proti njemu in si ~istil smolo s hla~, ki se je zoprno prilepila zanje. Prijel sem sina za ramo in ga vpra{al, kje ima sedaj tistega pal~ka. Kazal je proti nizkemu {toru, izza katerega naju je za~uda res opazoval par majcenih o~esc. Kar zmrazilo me je po celem telesu, a sem vseeno trdil, da gre za neko ‘ival. Ko me je sin vpra{al, katera ‘ival stoji na dveh nogah in se obla~i, me je povsem presekalo v mo‘ganih in {e podrobneje sem pogledal proti {toru.

O~esi sta se zganili in se za~eli premikati. Izbuljil sem o~i in ~akal, kaj bo. Izza {tora se je na pol pokazalo bitje, ki ni bilo podobno nobeni ‘ivali. [e najbolj je spominjalo na mini ~loveka, oble~enega v ‘ivalsko ko‘o. Okamnel sem in nisem vedel, kaj bi. Bitje si naju je ogledovalo z zastra{ujo~e grozljivim pogledom in zdelo se mi je, da celo ka‘e svoje majcene za{iljene zobe. Potegnil sem sina nazaj. Po~asi in previdno sva se pri~ela pomikati proti nahrbtnikom. Nisva se ve~ ozirala nazaj, le pograbila sva stvari in zelo zlagoma krenila naprej. ^eprav sva hodila po~asi, me je pot oblival v potokih in sem komajda dihal. Sin ni spregovoril niti besedice in videti je bilo, da se je po za~etnem navdu{enju tudi on prestra{il.

Ne da bi premaknil glavo, sem z o~mi pregledoval okolico in molil k Bogu, da naju bitje ne bi zasledovalo. Kak{nih petnajst minut sva tako mol~e hodila dalje in pri{la na jaso.

Tedaj sva se ustavila in se po{teno razgledala naokoli. O bitjecu niti sledu. Sedla sva v travo in se spopadla z mislijo o tem, kar sva videla. Sinu nikakor nisem mogel razlo‘iti, kaj je ti~alo za tistim {torom, on pa je prepri~ano trdil, da je videl {krata in konec. [krat gor ali dol, ‘elel sem ~imprej do ko~, kjer bi prespa-

- avgust 04 -

Misteriji 53

- a VGUSTOVSKA

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

la pri kak{nem pastirju. Hitro sva nadaljevala pot, ko se mi je zazdelo, da nekdo te~e za nama. Sunkovito sem se obrnil in s koti~kom o~esa opazil senco, ki je smuknila za drevo. Delal sem se, kot da nisem ni~esar opazil in stopal dalje. Toda lomljenje vejic in {elestenje listja me je spravljalo v strah in bes hkrati. Obra~al sem se prek obeh ramen in se trudil najti nadle‘ne‘a. Pograbil sem debelo palico za vsak slu~aj in odlo~no udrihal po bli‘njih drevesih, da bi prestra{il nenavadno bitje. Potem se mi je zazdelo, da je lomastenje za nama izginilo in sem se malce pomiril. Pri~elo se je ‘e mra~iti in bil sem presre~en, ko sem ugledal prve ko~e in krave, ki so leno mukale okoli njih. Misle~, da sva re{ena vsega hudega.

To~no pred nama je stalo ~loveku podobno bitje vi{ine pol metra, oble~eno v jelenovo ko‘o, sku{tranih las in jeznega pogleda. Njegove o~i so bile kakor prazne in zguban obraz je dajal videz starca, ujetega v otro{ko telo. Ren~alo je na naju in za~elo kriliti z rokama, kot da nama ho~e prepre~iti nadaljevanje poti.

Po{teno povedano, bil sem prestra{en kot {e nikoli v ‘ivljenju, sin pa je mi‘al in se stiskal k meni. Bitje je izdavljalo nekaj podobnega kot »ragh, ragh«. Ko je krenilo proti nama, sem ves pani~en pograbil sina za roko in stekla sva po drugi strani proti prvi ko~i. Vmes sva pohodila vse kravjake in za~ela divje razbijati po vratih. Kon~no nama je odprl osiveli mo‘akar, ki je po{teno zaudarjal po hlevu, a je bilo to povsem nepomembno. Izrazil sem ‘eljo po preno~i{~u in stari nama je brez te‘av ugodil. Bila sva tako o~itno prestra{ena, da naju je vpra{al, ~e sva videla duha ali gozdnega {krata.

Ko sem ga povsem resno vpra{al, ali je tudi on tod okoli opazil kak{nega {krata, mi je nasmejano odvrnil, da ne, saj vendar ne obstajajo. Nisem ‘elel nadalje odkrivati najinega dogodka, zato sva sedla za mizo in si privo{~ila kos kruha s kislim mlekom, ki nama ga je starec prijazno ponudil. Vseeno pa se nisem mogel znebiti ob~utka, da so star~eve o~i vedele precej ve~. Ko nama je resno dejal, naj se vrneva raje z vle~nico, ker bo bojda de‘, me je zopet streslo. Za cel teden je bilo napovedano lepo vreme in prav nobenega obla~ka ni bilo na no~nem nebu.

Kljub temu sem se tudi sam ‘e poprej tako odlo~il. Naslednje jutro, ko sva stopila oprtana pred ko~o, nama je doma~in na hitro razlo‘il, da je ena njegovih krav pono~i stopila v past, ki jih nastavljajo divji lovci. Kravo so morali ubiti na mestu, kjer je stopila v past. Truplo ‘ivali je za~uda le‘alo to~no tam, kjer naju je {krat prestregel in naju groze~e odganjal. @ena najini pripovedi seveda ni verjela, sam pa {e danes trdno verjamem, da bi, ~e ne bi bilo tistega malega bitjeca, nekdo od naju s sinom zagotovo stopil v past.

D

54 - avgust 04 -

Mislim, da sem letel

O

trok nenadoma pri~ne vre{~ati, da sem jaz tisti stric, ki je takrat letel nad obalo. Mama mu prisoli zau{nico in ga okara, naj se primerno obna{a. Fantek za~uda niti ne ~uti zau{nice in pri~ne siliti vame. Stric gor, stric dol. Spra{uje, kje sem se nau~il leteti, ker bi to tudi sam rad po~el in me prepri~uje, naj mamici povem, da sem bil prav zares jaz tisti stric v zraku, ki mu je mahal.

Bil je tretji dan dopusta na Hrva{kem primorju. Stopil sem iz prikolice in vdihnil tisti prekrasen sve‘i, morski, z eteri~nimi olji obdarjen zrak. ^udovito! Pomislim na prelep dan in kaj vse bomo lahko po~eli brez skrbi, da je treba iti v slu‘bo ali na obisk k ta{~i. Pokukam v prtlja‘nik avtomobila in brskam po potaplja{ki opremi. Sedem spredaj in si pri‘gem radio. V ogledalu se za~udeno opazujem, kako sem razku{tran.

Tak{en nisem bil {e nikoli. Nasmehnem se in za to okrivim morsko klimo. Skozi okno opazim ‘eno, ki v kopalkah obe{a perilo in se vpra{am, zakaj tak{na ne obe{a tudi doma. Vidim jo, da se huduje nad polomljenim le‘alnikom, zato stopim iz avta, da pogledam, kaj je narobe.

Naenkrat me pre{ine misel, da znam leteti. Hopla, od kod pa to? Prepri~anje je bilo neverjetno. Bil sem popolnoma prepri~an, da sem pred nekaj urami letel nad obalo in si ogledoval seksi dekleta. Pomislil sem, da so to le sanje in ‘elja, ker je bil to {ele prvi kopalni dan brez de‘ja. Prej{nji dan je bil sicer bolj topel, vendar smo se raje odlo~ili za ogled mesta in kopanje v ogrevanem bazenu. Toda kako sem se potem lahko tako ‘ivo spominjal vseh podrobnosti?

Na pla‘i, na kateri nisem bil {e nikoli poprej, sem videl trafiko s sladoledom. Jasno sem videl reklamno tablo z razli~nimi vrstami sladoledov. Ob pomolu je bil privezan modrobel ribi{ki ~oln, na njem pa se je dolgo~asil starej{i gospod v sme{nih zelenih hla~ah.

Pogledal sem okoli sebe in nekajkrat lahkotno posko~il, kot da bi ‘elel preveriti, ali morda resni~no ne znam leteti.

Sme{no? No ja.

Z dru‘ino se odpravimo na pla‘o in prav previdno stopamo po vklesanih stopnicah, ki so mi bile neverjetno znane. Ko sem letel, sem jih videl kot nekak{no ka~o med borovci.

In prav zares so bili okoli stopnic sami borovci, stopnice pa so vijugale zdaj levo, zdaj desno. Na pla‘i sem kar obstal, ko sem pred seboj ugledal prodajalno – trafiko s sladoledom.

Poleg je stal reklamni pano. Razprostremo brisa~e in se za~nemo mazati s kremo, ko malce ni‘e vidim pomol, ki ga zelo dobro poznam. Pogledam proti odprtem morju in opazim nekak{no plovilo. Hitro se‘em v nahrbtnik in ven potegnem daljnogled. Mu~im se z nastavitvijo in kon~no le ujamem ~isto sliko.

Glej ga zlomka!

- a VGUSTOVSKA

Proti obali pluje ribi{ki ~oln modrobele barve, na njem pa se ponosno postavlja mo‘ v sme{nih zelenih hla~ah.

Kako za vraga sem vse to vedel? Sem mar res letel, ali sem le jasnoviden?

Kje pa! Prepri~ujem se, da gre za gola naklju~ja. To pa tudi ne! Ni~ mi ni jasno.

Odlo~im si razbistriti um v hladni vodi, skozi katero je mo~ videti na dno prelepe gladke in plo{~ate kamne. Zazebe me, ko stopim v vodo, a se opogumim in se vr‘em v ledenico. Pri tem nerodno po{kropim meni za~uda zelo znano ‘ensko. Otrok, s katerim plava, nenadoma pri~ne vre{~ati, da sem jaz tisti stric, ki je takrat letel nad obalo. Mama mu prisoli zau{nico in ga okara, naj se primerno obna{a. Fantek za~uda niti ne ~uti zau{nice in pri~ne siliti vame. Stric gor, stric dol. Spra{uje, kje sem se nau~il leteti, ker bi to tudi sam rad po~el in me prepri~uje, naj mamici povem, da sem bil prav zares jaz tisti stric v zraku, ki mu je mahal. Zmeden sem in ne vem, kaj bi. Srame‘ljivo se obrnem in se napotim na pla‘o, medtem ko se ‘enska za menoj opravi~uje zaradi sinovih trapastih vpra{anj. Odmahnem z roko, ~e{ da je ‘e v redu in odkorakam na brisa~o. Le‘em na trebuh pod ‘go~e sonce in premi{ljujem. Otroka ho~eta v vodo, sladoled, pija~o, ‘ena ‘eli, da ji nama‘em hrbet, jaz pa si za‘elim le malce miru, da o vsem skupaj dobro premislim. @ena jezna odide z otrokoma v vodo in me pusti samega.

Premi{ljujem in premi{ljujem, pa ni~ ne ugotovim. Otroci ne la‘ejo, si pravim. In ugibam, kako je fantek vedel za moje letalske sanje. Toda kako sem jaz vedel za pomol, pa za ~oln in kapitana z zelenimi hla~ami. Pa trafika s sladoledom in {e in {e.

Pograbim denarnico in odidem na pivo. Natakar se mi prijazno nasmehne in vpra{a, ~e bom isto kot v~eraj.

Toda – ljudje bo‘ji – jaz sem danes prvi~ na tej pla‘i!!!

Natakar se ~udi in spra{uje, mar nisem jaz v~eraj spra{eval po La{kem pivu in sem nato pil hrva{ko pivo, ker Uni-

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

ona, ki ga imajo, ne maram. To o pivu ‘e dr‘i, vendar ga tam {e nikoli nisem pil. Prepri~eval me je, da nisem bil videti vinjen, sem pa za~uda govoril neke traparije, kako lepo je leteti, kadar ni vro~ega sonca. ???!!!

Zdaj sem imel dovolj. O~itno je bilo, da sem letel. Toda le v sanjah. Kako pa so me videli vsi ti ljudje, pa~ ne vem. Vpra{am natakarja, kdaj sem bil tam. Odvrne mi, da malce po kosilu.

Aha! Po kosilu sem zaspal kot ubit in se pozno popoldan spra{eval, ali nisem zaspal v prikolici.

Zbudil sem se namre~ zunaj v le‘alniku, ki se je pod menoj sesedel. Sem mar padel nanj iz zraka?

Ljudje, pomagajte mi, sem si mislil. Kaj se mi je zgodilo? Pa saj to fizikalno ni mogo~e. Pa tudi ‘ena bi morala kaj opaziti.

Ne verjamem v podobne pojave in si jih tudi nikoli nisem izmi{ljal. Toda kaj tak{nega je enostavno nemogo~e prezreti.

Toliko povezav in pri~, ki trdijo, da so me videle. @al pa me je leteti videl le mali fantek, kateremu pri teh letih seveda nih~e ne verjame. Sem morda hodil v spanju? Toda de~ek me je videl leteti! [e dandanes sem zmeden in ne vem, kaj se je v resnici pripetilo. Nekaj je zagotovo bilo na vsej stvari, ob‘alujem pa, ker se mi to ni pripetilo nikoli ve~, kajti ob~utek letenja, te svobode, je enostavno fantasti~en. Pa tudi dokazal bi si rad enkrat za vselej, tako pa bo v meni za vedno ostalo vpra{anje, kako za hudi~a se mi je to lahko pripetilo?

D

Vonj po smrti

N

enadoma pa sem dobil v nos spet tisti ogabni vonj.

Sploh nisem razmi{ljal, od kod spet ta nenavadni smrad, saj se je prav tedaj zgrudila pokojnikova mama. Nezavestna je oble‘ala ob grobu in pozneje v bolni{nici umrla.

Opravljal sem svoja vsakdanja dela, ko se je v pisarni pojavil, prav v trenutku, ko je vanjo stopil moj sodelavec in dober prijatelj, nenavaden vonj. Beseda nenavaden je premila; zasmrdelo je odvratno, nenavadno odurno. Bilo mi je zelo nerodno, a sodelavec ni z ni~emer pokazal, da kaj smrde~ega vonja tudi on. Kakor hitro je pisarno zapustil in sem si malo oddahnil, pa je izpuhtel tudi smrad. »Je smrdel on?« sem se vpra{al in nadaljeval z delom, kot da se ni ni~ zgodilo.

Naslednjega dne me je njegova ‘ena presenetila z neprijetnim sporo~ilom, da je mo‘a pono~i zadela kap in da je umrl.

Bilo mi je zelo hudo, saj smo bili zelo dobri dru‘inski prijatelji. Potrt sem premi{ljeval, kak{no ‘ivljenje imamo in kaj vse lahko doleti tudi mene. Naporno delo, stres, kap in adijo. Brrr, kar strese me, ko pomislim, kako krhki smo in odvisni od narave.

- avgust 04 -

Misteriji 55

- a VGUSTOVSKA

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

Pogreb je bil zelo ~ustven, poln joka in tola‘be. Dr‘al sem se bolj zadaj, kajti nisem bil sposoben pametnih besed, ki bi na{le mesto v du{ah ‘alujo~ih.

Nenadoma pa sem dobil v nos spet tisti ogabni vonj. Sploh nisem razmi{ljal, od kod spet ta nenavadni smrad, saj se je prav tedaj zgrudila pokojnikova mama. Nezavestna je oble‘ala ob grobu in pozneje v bolni{nici umrla. ^lani dru‘ine niso imeli ve~ mo~i za dodatno ‘alovanje, podiral se jim je svet, meni pa se je za~ela ogla{ati misel, da je smrt morda nekako povezana s tistim nadle‘nim vonjem, ki me je obakrat zmotil tik pred smrtjo osebe, ki je bila v bli‘ini. ^ez kak mesec dni je bil moj sum dokon~no potrjen.

Imel sem poslovni obisk v mestu. Ste‘ka sem na{el parkirni prostor in nato hitro krenil proti podjetju, kamor bi moral priti ~ez deset minut.

Stal sem na plo~niku ob semaforju za pe{ce in ~akal zeleno lu~, ko mi je v nos po dolgem ~asu zopet udaril tisti neprijeten vonj. Prestra{en sem se pri~el ozirati naokoli. Slike so se gibale zelo po~asi, postalo mi je slabo in za~el sem se nenormalno potiti. Spomnim se, da me je skrbelo, kako bom smrdel po potu med sestankom in kje naj se sedaj na hitro umijem. Misel mi je poudarjal val nadle‘nih nenavadnih vonjav, ki je bil tokrat {e mo~nej{i kot v prej{njih primerih.

Smrt?

Le nekaj metrov stran od mene je neka ‘enska z avtomobilom zbila kolesarja, ki je grozovito poletel preko kolesa in povsem nemo~no z glavo tr~il ob robnik. Vsi prisotni so utihnili in razlo~no je bilo sli{ati, kako se je zlomil kolesarjev tilnik.

Bili smo kot hipnotizirani in nih~e ni vedel, kako naj reve‘u pomaga. Ko so se pribli‘ale sirene re{ilca in policistov, je vonj izginil. Dvoma ni bilo ve~.

Zakaj? Zakaj si je smrt izbrala mene za ta nehvale‘en »dar«?! Sem mar izbran, da tem ljudem nekako pomagam?

Sem mar jaz njihov angel varuh? [e dandanes ne vem, kaj mi je storiti. @elim si le, da bi ta vonj izginil za vekomaj. Za to bi dal vse svoje premo‘enje.

D

Bosanski pi{~alkar

P

i{~alkar ni bil halucinacija, temve~ prekletstvo, ki ga poznajo ‘e mnogi rodovi tamkaj{njih vasi. Tudi moj najditelj je maminim besedam prikimal, zato sem poslu{al dalje. Mama je dejala, da pi{~alkar ‘e stoletja preganja osamljene ljudi, ki zaidejo na njegovo pot. Bog pomagaj tistemu, ki bi si dovolil slediti njegovi pi{~ali! Ko sem povedal, da sem jaz storil prav to in da je pi{~al igral ~isto blizu mene, je mama zgrmela na tla.

Zgodilo se je ‘e kar precej let nazaj med dopustom, ki ga redno pre‘ivljam pri sorodnikih v Bosni. Po vaseh tam kro-

56 - avgust 04 -

‘ijo {tevilne legende in grozljive zgodbe. Nisem pa si mislil, da bom eno od teh imel prilo‘nost do‘iveti v ‘ivo.

Bilo je vro~e kot v peklu, ko sem se vra~al s polja proti domu. Dale~ naokoli ni bilo ‘ive du{e, zato sem se {e toliko bolj za~udil, ko sem zasli{al oddaljeno glasbo. Zdelo se mi je, da nekdo igra na pi{~al. A nisem bil prepri~an. Upal sem, da je tam kak{en pastir, ki bi mi imel ponuditi malo vode.

Zven pi{~ali je postajal vse bli‘ji in jasnej{i, muzikanta pa nikjer. [e natan~neje sem si ogledal okolico in ugotovil, da bi po zvoku moral biti pi{~alkar povsem ob meni, pa ni~. Kar naenkrat pa mi je za~elo vibrirati celo telo. Pa ne zunaj, temve~ od znotraj. ^util sem, da se mi drobovje me{a po trebuhu in kot da mi srce rine ven skozi prsi. Na smrt sem se prestra{il in pri~akoval najhuj{e. Padel sem v nezavest in se zbudil v neznani sobi, toda ob postelji je sedela moja mama. Dr‘ala me je za roko in me s solznimi o~mi vpra{ala, kaj se je zgodi-

- a VGUSTOVSKA lo. Bil sem za~uden in zmeden. Spra{eval sem, ali sem ‘iv in kje sem. Mama mi je razlo‘ila, da me je na{el in prepoznal nek va{~an, ki me je nalo‘il na vpre‘ni voz in me doma polegel v posteljo. Nato je oddirjal po mamo in najbli‘jega zdravnika. Ta je ocenil, da sem podlegel vro~ini, sam pa sem se pri~el spominjati, kaj se je v resnici zgodilo.

Ko sem jim zaupal svojo zgodbo, je zdravnik dejal, da je bila vse skupaj le halucinacija, posledica dehidracije. Dejal je, naj postopoma popijem veliko teko~ine in naj se ne izpostavljam soncu, ter od{el svojo pot. Mama pa je bila po zdravnikovem odhodu {e bolj vznemirjena, saj je o~itno vedela precej ve~.

Razlo‘ila mi je, da pi{~alkar nikakor ni bil halucinacija, temve~ prekletstvo, ki ga poznajo ‘e mnogi rodovi tamkaj{njih vasi. Tudi moj najditelj je maminim besedam prikimal, zato sem poslu{al dalje. Mama je dejala, da pi{~alkar ‘e stoletja preganja osamljene ljudi, ki zaidejo na njegovo pot.

Bog pomagaj tistemu, ki bi si dovolil slediti njegovi pi{~ali!

Ko sem povedal, da sem jaz storil prav to in da je pi{~al igral ~isto blizu mene, je mama zgrmela na tla. Doma~in jo je vso onemoglo spravil na posteljo in ji prinesel kozarec vode.

Mama je nekaj trenutkov mol~ala in nato hitela razlagati, da je to zelo slabo. Nedvomno bo pri{lo do smrti v dru‘ini, kajti sam sem pre‘ivel, to pa se dogaja zelo poredko. ^util sem, da je nekaj na tem, vseeno pa nisem ‘elel verjeti, da bo do tragedije tudi zares pri{lo. ^ez nekaj dni sem se s prijateljem iz Slovenije, ki je pri{el za menoj, odpravil na njivo. @e prej sem mu razlo‘il, kaj se mi je pripetilo, a mi ni verjel. Dejal je, da so to va{ke zgodbice, ki jim on ne bo nasedel. Kar stisnilo me je pri srcu, ko sem v daljavi zopet zasli{al pi{~al. S prijateljem sva se spogledala, nakar se je on nasmehnil in krenil proti glasbi. @elel mi je dokazati, da zvok proizvaja navaden ~lovek iz krvi in mesa. Sku{al sem ga odvrniti od namere, a se ni dal, zato sem ho~e{ no~e{ krenil za njim.

Bli‘ala sva se neki zapu{~eni kolibi, v kateri ne bi prebival niti pes, kaj {ele ~lovek, toda zdelo se je, da glasba vendarle prihaja iz nje. Tokrat so se, za razliko od prej{njikrat, poleg pi{~ali ogla{ali tudi ljudje, ki so se o~itno zelo zabavali. Jasno sva sli{ala ‘venket kozarcev, celo njihovo razbijanje in ‘enski smeh. Prijatelj se je privzdignil, da bi pogledal skozi razbito okno, jaz pa sem ga potegnil nazaj in ga rotil, naj tega ne stori. Odmahnil je z roko, ~e{ kaj pa mi morejo, in se zopet privzdignil. Ves ~as sem opazoval njegov nasmejan obraz, ki je milimeter za milimetrom po~asi polzel proti oknu. @e so bile njegove o~i v vi{ini okna, ko je po~asi in za~udeno razprl o~i, ter usta. Bal sem se kot {e nikoli, pa ne neupravi~eno. ^util sem, kako prijatelju klecajo noge. Njegov obraz je izrisal obli~je groze, glasba in veselja~enje pa sta utihnila, kot bi glas nekdo odrezal. Prijel sem ga za roko, on pa je le {e padel pod moje noge in na mestu umrl. Bil sem v {oku, se

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

pognal nad okno in zakri~al na ves glas. V prostoru ni bilo ‘ive du{e, le nekaj starih kozarcev in prazna steklenica ‘ganega, prepredena s paj~evino. Pretresen sem tekel domov in jokajo~ povedal doma~im, kaj se je zgodilo. Mama je le nemo prikimavala, kot da bi kaj tak{nega pri~akovala. Dejala je, da je bil prijatelj pa~ mo‘ moje sestri~ne in tako z menoj v sorodu, kar je pomenilo, da mora umreti, ker je videl tisto, kar sem sam sli{al. Bojda sem sam pre‘ivel zato, ker je bil pri prvem sre~anju pi{~alkar sam in kadar je sam, ne ubija in ni viden.

Legende pravijo, da se prikazni prika‘ejo v skupini le kadar nekaj praznujejo in o~itno sva s prijateljem zmotila eno teh praznovanj. Jezni, ker sva prekinila njihovo veselja~enje, so mu vzeli du{o, da ne bi pripovedoval o njih in kak{ni so videti. Tako naj bi tedaj tudi prijatelj postal eden izmed njih in poslej sejal grozo in strah med okoli{kimi prebivalci. Od takrat nisem nikoli ve~ stopil na bosansko zemljo. Z materjo se sli{iva po telefonu in vesela je, ker ve, da sem ‘iv in zdrav.

Zaupala pa mi je tudi, da iz dneva v dan ‘ivi v strahu, kajti ‘e ve~krat naj bi se zgodilo, da je pono~i pod oknom zasli{ala pi{~al, ki se je sli{no bli‘ala njeni postelji. Nikoli ni ‘elela odpreti o~i, vse dokler zvok ni izginil. Prisegla je, da je neko~ sli{ala tudi prijateljev glas, ki je v sloven{~ini govoril, da me pogre{a in spra{eval, kdaj pridem. Naro~il naj bi ji celo, naj me pokli~e, da pridem na eno njihovih veselic. V~asih je glas za~el jokati in moledovati za odre{itev tega trpljenja, spet drugi~ pa se je po vsej hi{i razlegel smeh. @al mi je mame, zato sem jo vabil k meni v Slovenijo, pa se stara ne da.

Pravi, da pred seboj nima ve~ dosti ‘ivljenja niti volje, da bi se prilagajala na novo okolje.

Nekaj prikazni je pa~ ‘e ne bo pregnalo.

D

Izgubljena v ~asu

P

omislila sem ‘e celo, da potujem v druge svetove, ker nekako vplivam na dolo~ene stvari, ki odpirajo vrata tja. Toda zakaj se potem ni~esar ne spomnim?

Nisem nora, le v~asih ne vem, kje sem bila kar nekaj ~asa.

Izgubila sem tudi slu‘bo in bila prisiljena ‘iveti od socialne podpore. Ve~krat sli{im ljudi, ki pravijo, da sedmice na lotu ni. Sme{no! Zakaj sem jo potem zadela jaz?

6. april 1995, ~etrtek: Dan kot vsak drugi, ko se zjutraj z avtomobilom odpravim na delo. Zavijem proti Ljubljani, pri‘gem radio in poslu{am poro~ila. Vse normalno, kot se spodobi. Pridem pred bolni{nico, za~uda niti enega prostega parkirnega mesta, ~eprav tam ponavadi ni te‘av s parkiranjem. Re~em si, da je pa~ poseben dan in zapeljem malce dlje, kjer je vedno kak{no prosto mesto. Izstopim iz vozila, ga zaklenem in se odpravim na oddelek. Tam me pri~akata jezna

- avgust 04 -

Misteriji 57

- a VGUSTOVSKA

PRILOGA NENAVADNIH ZGODB

-

sodelavka iz no~ne izmene in na{a {efinja. Planeta name, zakaj nisem sporo~ila, da bom zamudila, na doma~ telefon se ne ogla{am in sploh, kaj je narobe z menoj. Za~udena pogledam na uro in ne morem verjeti!

Vsaki~ za isto pot na delo porabim pol urice, minutka gor ali dol. Tokrat pa …

Prepri~ana sem, da sem od doma krenila ob 5:20, ura na moji roki ka‘e 6:50. Nemogo~e!

Pogledam {e uro na steni oddelka in ugotovim, da z mojo uro ni ni~ narobe. Ob stalnem negodovanju sodelavke in glavne sestre na hitro {e enkrat preletim pot v slu‘bo in ugotovim, da ne bi smelo biti te‘av. Toda kje sem se obirala uro in pol?!

Prepri~ujem se, da je do pomote pri{lo doma pri budilki, se iz srca opravi~im in sodelavki ponudim uro prej{nje menjave pri naslednjem de‘urstvu.

9. oktober 1998, petek: Ura je 5:15, v kuhinji posrebam vro~o kavico in odidem proti avtu. Na cesti me zmotijo dolge lu~i brezbri‘nega voznika, a se mu izognem. Parkiram avto, za~uda komajda najdem parkirno mesto, saj so vsa rezervirana za osebje. Pridem na oddelek in podo‘ivim 6. april iz leta 1995.

Seveda se preteklega dogodka spomnim in se vpra{am, ali morda ne sanjam. Spet preletim vso pot v glavi in edina nenavadna re~, ki se mi je pripetila, je voznik z dolgimi lu~mi.

Pogledam na mobilni telefon. Budilka nastavljena na pravi ~as. Ura na steni, to~na, kot moja na roki. Nikjer napake, jaz pa zopet eno uro prepozna. In, da bi bilo vse skupaj {e huj{e, ista sodelavka, ista {efinja, enaki izgovori.

2. avgust 2000: Spet sem v slu‘bi eno uro prepozno. Ista sodelavka in vse ostalo do izgovorov. [efinjo pri~ne skrbeti, da morda boleham za kak{no boleznijo, pa ~eprav tega ne storim pogosto. Za~udena je bila nad mojim odlo~nim prepri~anjem, da sem vse storila ob pravi uri. Spra{uje me, ali se mi je na poti pripetilo kaj nenavadnega. Zatrdim, da ne. Razen tistega bliska na nebu, ki se je pojavil od nikoder. [efinja neodlo~no pogleda de‘urnega zdravnika na oddelku, ki resno pove, da je o podobnih stvareh bral v neki reviji. ^lovek se pelje z avtomobilom po cesti, brez te‘av pride na cilj, le da v nekaterih primerih manjkajo cele ure ‘ivljenja teh ljudi. Spra{ujem, kaj je to, nih~e ne ve. Zmedena sem. Kasneje se mi to {e ve~krat ponovi. V~asih za nakup v trgovini porabim {est ur. Mo‘ negoduje in mi ne verjame. Pride do lo~itve. Izgubim otroke in skorajda pristanem v psihiatri~ni bolni{nici, ker trdim, da me verjetno ugrabljajo Nezemljani.

Se pred menoj morda odpirajo zvezdna vrata? Zakaj me nikoli nih~e ne sre~a in mi ne pove, da sem povsem izgubljena tavala po polju ali sredi mesta? Zakaj vedno, tik preden se izgubim, do‘ivim pojav neke svetlobe?

Pomislila sem ‘e celo, da potujem v druge svetove, ker nekako vplivam na dolo~ene stvari, ki odpirajo vrata tja. Toda zakaj se potem ni~esar ne spomnim? Nisem nora, le v~asih

58 - avgust 04 -

ne vem, kje sem bila kar nekaj ~asa. Izgubila sem tudi slu‘bo in bila prisiljena ‘iveti od socialne podpore.

Ve~krat sli{im ljudi, ki pravijo, da sedmice na lotu ni.

Sme{no! Zakaj sem jo potem zadela jaz?

In kaj naj z denarjem? Ho~em mo‘a in otroke nazaj. Kupila sem si novo hi{o na samem in nekako uspela prepri~ati dru‘ino, da lahko ‘ivimo skupaj. Pravzaprav me niso nikoli zapustili, le mir so mi hoteli dati. Tega pa sem imela tako in tako ‘e preve~.

Nek bioterapevt iz Hrva{ke mi je po seansi dejal, da po povedanem ve~ kot o~itno potujem v preteklost in prihodnost, ~eprav za slednjo ni ravno prepri~an, ker naj {e ne bi obstajala. Dejal mi je, da zaradi dolo~enih travm iz otro{tva odpiram smrtnikom nevidne kanale v drug prostor in ~as ter se tam skrivam pred svojimi te‘avami. Po njegovem mnenju sem ravno v prihodnosti izvedela za dobitno kombinacijo na lotu.

Neeeee! To je pa ‘e preve~.

Ali pa~ ne?

Prek interneta sem doslej spoznala ‘e blizu petdeset oseb s podobnimi izku{njami in priznati moram, da mi klepet z njimi dobro dene, ker vem, da nisem sama. Ve~ina jih, tako kot jaz, omenja bliske in druge svetlobne pojave. Nek gospod iz Mehike pravi, da je bojda izginil za petnajst let in se po tem ~asu enako oble~en in istih misli pojavil pred svojimi.

Vsi so ga ‘e pokopali, ‘ena se je ponovno poro~ila. Pravi, da ni norel, ker bi sam na njenem mestu verjetno storil isto.

Nih~e, niti on sam, ne ve, kje je bil in ne razume, zakaj se mu to dogaja. Bojda se je moral presneto potruditi, preden je lahko dobil nazaj vse dokumente in novo slu‘bo, saj je bil uradno mrtev.

Sama ne vem, kaj naj storim. Trudim se ostati normalna in prosim dru‘ino za razumevanje. @e kar nekaj ~asa nisem izginila in opa‘am, da ‘ivimo brez prepira in stresov, ki so se poprej dogajali v slu‘bi in doma.

Kasneje sem ugotovila, da so 5. aprila 1995, 8. oktobra 1998 in 1. avgusta 2000 umrli trije pacienti med mojo slu‘bo, vsaki~ en dan preden sem izginila. Za vse tri sem si nekako o~itala, da nisem pravo~asno opazila poslab{anja, ~eprav je zdravnik potrdil, da ne bi mogla storiti ni~esar.

Spra{ujem se, ali nisem mar zopet be‘ala pred ob~utkom krivde in se podzavestno raje podala v drug svet oziroma ~as, kot pa v slu‘bo?

In ali nisem morda iz obupa zaradi izgube rednega dohodka in dru‘ine odpotovala v prihodnost in si ogledala ‘rebanje {tevilk lota? @elela sem si ‘e. In to ve~krat.

Znanstvena fantastika?

Morda. Toda vem, da se mi nekaj dogaja in vem, da sem od zadnjega izginotja bogatej{a za kar nekaj milijonov. Od tedaj dalje nimam ve~ tako mo~nih kriz, da bi se zatekala v svoje svetove in mislim, da je to vzrok, da od tedaj ‘ivim veliko bolje.

D

ZALO@BA ARA

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

SPORO^ILO VODE ^udovito sporo~ilo, ki ga odkrivajo prve fotografije kristalov zamrznjene vode na svetu, posredno dokazuje spomin vode in njeno sposobnost informiranja. Vsebuje tudi slike kristalov slovenskih voda.

Cena: 7.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

Riba je okusen in zdrav obrok.

Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta preprosta in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZNANSTVENI PRISTOP K PRIDOBIVANJU BOGASTVA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

Cena: 5.500 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.300 SIT

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore ...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI

Cena: 4.900 SIT

Barvna terapija ni ~arobno zdravilo za vsa obolenja, vendar barve na nas vplivajo bolj kot si mislimo. Barvna terapija je preventivna nega, s katero odgovorneje in aktivneje sodelujemo pri vzdr‘evanju lastnega zdravja.

Cena: 3.500 SIT

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Ves svet vibrira v skrivnostnem kvantnem polju neizmerne energije, ki je klju~ za pojasnitev telepatije, telekineze in bioenergije, obeta pa tudi mo`nost ~rpanja neskon~nega vira energije in vesoljska potovanja na velike razdalje.

USODA DU[

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

Priro~nik je namenjen vsem, ki se `elijo nau~iti uporabljati nihalo in druge radiestezijske instrumente ter sebi in svojim pomagati z bioenergijo. Knjiga je dobrodo{la tako izku{enim radiestezistom, ki bodo v njej zagotovo na{li kaj novega, kot tudi novincem. Cena: 3.900 SIT

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Knjiga prina{a preprost in popoln pristop k spreminjanju ‘ivljenja v bogato in vznemirljivo obliko. V njej najdete modrost za vse ~ase in za postopno bogatenje.

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

POLJE - PO SLEDI NEVIDNIH SIL V VESOLJU

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti.

Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

OSNOVE RADIESTEZIJE IN BIOENERGIJE

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTI

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

KAKO BEREMO USODO Z DLANI

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje.

Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdravja.

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost.

Priro~nik iz~rpno opisuje, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in `ivljenjska obdobje.

Dlan razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje, temperament in celo usodo.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Kako naro~imo knjige, kozarce, vr~e, telefonsko za{~ito ... Izbrano naro~imo po telefonu (med 8. in 15.uro): 01/549 17 92 ali 051/307 777, faksu: 01/230 16 27; e-po{ti: ara@zalozba-ara.si ali pisno na naslov: Ara zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Pla~ilo po povzetju.

KNJIGA, KI JE MNOGIM PRINESLA ZDRAVJE

HRANA ZA

@IVLJENJE uvod v makrobioti~no kuhinjo Knjiga vsebuje poleg zbirke receptov tudi razumljivo razlago, zakaj in kako naj bi hranili svoje telo, da bi se lahko uprlo bolezni in jo premagalo.

Knjigo HRANA ZA @IVLJENJE lahko naro~ite po telefonu 01/549 17 92 ali e-mailu: ara@zalozba-ara.si Kupiti jo je mogo~e tudi v knjigarnah, cena je 3.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, 1000 Ljubljana