Page 1

LETNIK 11. - [T. 130 - MAJ 2004 - 790 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Koliko tehta du{a? Naprava za sporazumevanje z onstranstvom Izdelava Joejeve celice

Napotki za izdelavo motorja brez uporabe konvencionalnih goriv

Odkuhavanje zdravja Ple{o~e krste

Prehrana in ‘ivljenjski slog vplivata na zdravje

Na Barbadosu {e vedno niso odkrili vzroka za premikanje krst v dru‘inski grobnici

Medzvezdni migranti Me{anje ~loveka in neandertalca

BARVNE PODOBE ZDRAVJA


ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: 2.900 SIT

N

O

V

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

DIETA Z IZGOREVANJEM Avtor je na osnovi 15–letnega raziskovanja in uspe{nega zdravljenja tiso~ih pacientov razvil individualen pristop, ki zadovolji na{e biolo{ke in psiholo{ke potrebe. Ta pristop nam pomaga natan~no dolo~iti prehrano in gibanje ter omogo~a vzdr`evanje te`e brez nezdravega nihanja. Cena: 7.300 SIT

O

SPORO^ILO VODE

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

^udovito sporo~ilo, ki ga odkrivajo prve fotografije kristalov zamrznjene vode na svetu, posredno dokazuje spomin vode in njeno sposobnost informiranja. Vsebuje tudi slike kristalov slovenskih voda.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke. Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 7.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok. Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

1.500

NOVA KNJIGA NA[E ZALO@BE Refleksoterapevtka Ana Koro{ec je s svojimi dlanmi v dolgoletnem raziskovanju razkrivanja govorice najbolj »oddaljenega« dela telesa objela mno‘ico razli~nih stopal in tiso~em ljudem o~istila telesa ter odpravila te‘ave in napetosti. Bogato znanje in izku{nje predstavlja v tej knjigi. Preglednemu besedilu so v oporo nazorne ilustracije, ki predvsem za~etnikom pomagajo, da se hitro in natan~no seznanijo s to~kami in conami, ki imajo povsem dolo~eno nalogo in so povezane z dolo~enimi organi. Refleksoterapevt z masiranjem in pritiski na dolo~ene predele ter iz odziva na te pritiske lahko ugotovi, kak{no je stanje organizma. ^e je odziv bole~ina, gre verjetno za fizi~no te‘avo, ~e pod prsti zaznamo ob~utek drobljenja, gre verjetno za dalj{e ~ustveno stanje, ki bremeni tudi na{e telo. Bralec se iz knjige nau~i skozi stopala pregledati celoten organizem ter zaznavati tudi morebitne ~ustvene te‘ave in po~utje. Ko si pridobi spretnost prepoznavanja in med ne‘nim ljube~im glajenjem, bo‘anjem in masiranjem prepozna, kaj se s ~lovekom dogaja, lahko sebi in drugim ustrezno pomaga. Prek masa‘e stopal se telo ves ~as ~isti in obnavlja. Skozi Knjiga ima 136 strani, stopala se pre~i{~ujejo ~ustva, travme in napetosti, ki se format 125/195 mm, jih pogosto niti ne zavedamo. Zato je masa‘a tudi prevenje bro{irana in nazorno ilustrirana. tivna. Cena: 3.900 SIT Prilo‘ena sta plakata z nazornimi ozna~bami con in to~k.

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as, trda vezava, {ivano. Cena posamezne knjige: 3.490 SIT

-10 %

SANJE

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

^lani Kluba za zdravo ‘ivljenje, naro~niki na revijo Zdravje in Misteriji, imajo 10 % popust.


LETNIK 11. - [T. 130

maj 2004

7

35

Odkuhavanje zdravja I.

Medzvezdni migranti

Prehrana in ‘ivljenjski slog vplivata na zdravje in bolezni

Je program SETV primernej{i za odkrivanje zunajzemeljske inteligence od SETI-ja?

15

39

Izdelava Joejeve celice I.

Koliko tehta du{a?

Orgonska energija poganja motorje brez uporabe konvencionalnih goriv

Dinamistograf, nenavadna naprava za sporazumevanje z onstranstvom

19

43

Ple{o~e krste

Smo bitja lu~i

Na Barbadosu {e vedno niso odkrili vzroka za premikanje krst v dru‘inski grobnici

Fotoni zagotavljajo prenos informacij v celice celotnega organizma

21 Barvne podobe zdravja Pogovor z zdravilko Nata{o Pergar

32 Me{anje ~loveka in neandertalca V romunskem gorovju na{li najstarej{e doslej odkrite ostanke ~loveka

Pisma bralcev .................................................................................................... 4 Zanimivosti ........................................................................................................... 5 Zaklad kralja Jube ..................................................................................... 11 Ptice tanzanijskega gozda .............................................................. 24 Kamen se spremeni ................................................................................ 28 Nenavadno svetlikanje morja ...................................................... 29 Narobe evolucija ......................................................................................... 33 Pravi~ne opice ............................................................................................... 38 Lene ubijalke so ogro‘ene .............................................................. 42 Tajne energijskega zdravljenja .................................................. 45 Psiholo{ke dileme ..................................................................................... 46 Novi knjigi ........................................................................................................... 47 Nenavadna do`ivetja - Pozdrav ................................................. 48 Nagradna kri`anka - 111 .................................................................... 50

- maj 04 -

Misteriji 3


P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231 93 60 fax: 01/230 16 27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231 93 60 Direktorica: Eva Jeseni~nik

[MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA

DELAVNICA GDV V RUSIJI

F

ebruarja je bila v Sankt Peterburgu delavnica z naslovom »GDV tehnologije v dana{njem ~asu«, na kateri so poleg ruskih gostiteljev sodelovali udele‘enci iz Belgije, Velike Britanije, Zdru‘enih Arabskih Emiratov, Avstrije, ZDA, Ju‘ne Koreje, Nem~ije in Slovenije. Na{o dr‘avo so zastopali Janez Pelko ter Katja in Drago Vrhovnik. Na delavnici so bili predstavljeni novi programi GDV (vizualizacije praznjenja plinov) za biomedicinski in‘eniring, merjenje avre in

podobno. Vsi udele‘enci so uspe{no opravili preizkus znanja in dobili GDV diplome. Pri dr. Korotkovu je mogo~e dobiti prvostopenjsko diplomo za za~etnike v delu z GDV kamero in drugostopenjsko diplomo za napredne uporabnike. Naslednja tovrstna delavnica bo v okviru VIII. Kongresa »Znanost, informacije in duh«, ki bo od 3. do 7. julija letos v Sankt Peterburgu.

SPREJMIMO NARAVNE DAROVE

V

eliko se v zadnjem ~asu govori in pi{e o uradni {olski medicini in zdravilcih – ljudeh, ki jim je dan

Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431 43 83 Tajni{tvo, naro~nine in oglasno tr`enje: Lilijana Knez Tel.: 01/231 93 60; 051/307 777 Prodaja po po{ti: Tel.: 01/431 20 25; 051/307 777 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529 42 44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 7300 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 790 SIT. Prodaja v kolporta`i: Delo-Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473 88 41. V naro~nini, ki se pla~uje letno (8.532 SIT) ali dvakrat letno (4.266 SIT) je 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

4 - maj 04 -

Katja in Drago Vrhovnik iz Slovenije, Dr. S. K. Ramesh iz Emiratov, Guenther Kraibacher iz Austrije.

Vabimo bralce, da sami preizku{ajo delovanje informiranih kozarcev in skodelic ter vr~a. Fotografske posnetke in kratek opis poskusa po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Na ovojnico pripi{ite »Poskus«. Vse avtorje prispelih prispevkov (ne pozabite napisati svojega telefona) bomo simboli~no nagradili, avtorji objavljenih prispevkov pa bodo dobili v dar komplet (globok, nizek in ju{ni kro`nik) informirane posode.

30

31

1 13:48

2

3

4 22:32

5

6

7

ALI

ara@zalozba-ara.si

naravni dar, da pomagajo ljudem z bioenergijo – energijo, ki prihaja iz vesolja. Moj mo‘ je zbolel za rakom. Bil je ve~krat operiran, obsevan, nazadnje {e transplantacija ko‘e na sencih 10 × 15 cm. Ves ~as zdravljenja sva se strogo dr‘ala navodil le~e~ih zdravnikov, vendar se je mo‘evo zdravstveno stanje poslab{alo. Postal je nepokreten v moji doma~i oskrbi 24 ur na dan. Po dveh mesecih negovanja sem bila psihi~no in fizi~no povsem uni~ena, a sem le z veliko muko in pro{njami dosegla namestitev mo‘a na negovalni oddelek v bli‘ini najinega doma, da sem lahko bila ob njem od jutra do ve~era {e dva meseca do njegove smrti. Vse to sem zdr‘ala le s pomo~jo dobrih ljudi, ki imajo naravni dar. To nam podarjajo vsem, ki to ‘elimo sprejemati in znamo ceniti. Poudarjam, da za to pomo~ nisem pla~ala niti tolarja! Ne morem razumeti nekaterih profesorjev dr. medicine, da tako trmasto vztrajajo na svojih stali{~ih in no~ejo sprejeti dokazov, da v nekaterih dr‘avah Evrope v bolni{nicah sodelujejo zdravniki in zdravilci. Kako dolgo bodo ti gospodje v belih haljah {e bogovi v malem? Mogo~e le toliko ~asa, dokler ne bodo sami rabili pomo~ nekoga, ki je nad nami vsemi! Rada bi povedala {e o kozarcih, lon~kih in kro‘nikih (Nadaljuje se na 6. strani.)

8 03:50

9

10

11 13:05

12


Z ANIMIVOSTI

SPIRIT POSNEL NLP NA MARSU

N

asin robot Spirit je s povr{ine Marsa posnel nenavadno fotografijo, na kateri neznani lete~i predmet z veliko hitrostjo leti prek neba, javlja BBC. Astronomi pravijo, da bi to lahko bil prvi meteor, posnet s povr{ine nekega drugega planeta, ali pa katera izmed raziskovalnih sond, ki so jih pred tridesetimi leti z Zemlje poslali na Mars in ki {e vedno kro‘ijo okoli rde~ega planeta. Toda glede na gibanje neznanega predmeta znanstveniki sklepajo, da to zagotovo niso ruske sonde Mars 2, Mars 3, Mars 5 in Fobos 2, niti ameri{ki vesoljski ladji Mariner 9 in Viking 1. Edini preostali kandidat je Viking 2, saj ta leti v polarni kro‘nici, ki se ujema z gibanjem posnetega NLP-ja v smeri sever-jug. D

SUMATRSKI TIGRI NA PRAGU IZUMRTJA

D

ivji lov in nezakonita trgovina resno ogro‘ata obstoj zadnje vrste tigra v Indoneziji. Po podatkih WWF divji lovci vsako leto pobijejo okoli 50 sumatrskih tigrov, tako da je v divjini ostalo manj kot 500 teh mogo~nih ‘ivali. Sumatrski tiger je sicer zakonsko za{~iten, vendar gro‘nje z globami in zapornimi kaznimi o~itno niso dovolj, da bi zaustavile trgovino s tigrovimi deli. Številne dele uporabljajo v tradicionalni lokalni medicini, zlasti zobe in kremplje, ki jih prodajajo kot talismane ali nakit, zelo cenjene pa so tudi tigrove ko‘e. D

ALI DELUJE TUDI NAKNADNA MOLITEV?

O

bstaja ‘e veliko raziskav, ki dokazujejo, da molitev lahko pospe{i bolnikovo okrevanje. Toda dr. Larry Dossey ima {e bolj drzno teorijo: da je z molitvijo mo`no vplivati tudi na pretekle dogodke. Temu v prid govori raziskava Leibovicija, objavljena v znanstveni reviji British Medical Journal. Leibovici je zbral 3393 pacientov iz obdobja od 1990 do 1996, ki so jim v eksperimentu leta 2000 naknadno po{iljali pripro{nji-

{ke molitve. Smrtnost je bila v eksperimentalni skupini le malo manj{a kot v kontrolni, zato pa je bila statisti~no pomembna razlika pri zapustitvi bolni{nice: prejemniki molitve so bili hospitalizirani dvakrat manj ~asa, ~etudi so zanje molili {ele {tiri do deset let pozneje. Fiziki {e ne poznajo delovanja ~asa in ~lovekove zavesti, zato »ne bi smeli prenagljeno zavre~i retroaktivne molitve, ki vklju~uje oba fenomena,« pravi Dossey. D

NEDRU@ABNI HR^KI

P

rofesor Rolf Gatterman z nem{ke univerze Halle-Wittenberg odvzame sami~ki hr~ka bris no‘nice, da bi preveril, ali ‘ivalca ovulira oziroma ~e je pripravljena na parjenje. Kadar si samice ne ‘elijo pozornosti samcev, jim poka‘ejo zobe. V svetu hr~kov pa boj med spoloma ni edina oblika nasilja. Hr~ki so samotarska bitja, ki ‘ivijo v lo~enih brlogih, da bi se izognili medsebojnim stikom. Celo hr~ki, starej{i od osmih tednov, ki so se skotili v ujetni{tvu, raje ‘ivijo lo~eno od drugih predstavnikov svoje vrste, ~e imajo mo`nost. D

13

14

15 06:27

16

17

18

19 06:51

20

21

22

23 10:04

24

25

26

27

28

29

30

09:55

31

1

2

00:25

- maj 04 -

Misteriji 5


PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

BREZ DLAKE NA JEZIKU za EVROPSKEGA POSLANCA

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A

Spo{tovani! Evropa je tukaj in ho~e{ no~e{ se bo treba z njo bosti. Idrij~ani smo tega vajeni iz zgodovine, ko smo se morali pogovarjati s cesarjem na Dunaju. Kar so znali na{i dedje, bomo po~eli tudi mi, le da bomo dodali nova podro~ja, ki jih prina{a sodobni ~as. V pristopnem obdobju smo usklajevali zakonodajo na vseh mogo~ih podro~jih, pozabili pa smo na izzive, ki nam jih prina{a dana{nji ~as, predvsem pa prihodnost. Slej ko prej bo treba urediti status komplementarne medicine, katere obstoj in delovanje na~rtno zavira farmacevtska industrija, da ji naravni na~ini zdravljenja ne bi zmanj{evali ekstradobi~kov pri proizvodnji kemikalij, s katerimi nas pitajo. Vem, da mi bodo tudi nekateri alternativni zdravilci poskusili metati polena pod noge. Predvsem tisti, ki izkori{~ajo lahkovernost ljudi in bodo v bojazni za svoj posel svojim zdravljencem odsvetovali podporo ideji zakonske ureditve teh metod. A prav taki zmanj{ujejo kredibilnost vseh naravnih na~inov zdravljenja, {e celo zeli{~arstva. Prej ali slej bo tudi treba zahtevati, da se javnost seznani z ugotovitvami vseh posebnih oddelkov pri obve{~evalnih slu‘bah, ki se ukvarjajo z nenavadnimi pojavi v na{i okolici, tudi z NLP. V ~asu, ko znanost vse bolj ugotavlja, da so {e celo v na{em oson~ju zelo realne mo‘nosti za ‘ivljenje, bo treba ustvariti tudi eti~nomoralne in pravne norme obna{anja pri sre~anju z novimi izvenzemeljskimi oblikami ‘ivljenja, pa ~eprav bi to bile samo alge ali ~rvi; da ne bomo ponavljali napak, ki smo jih storili v bli‘nji preteklosti pri odkrivanju novih celin. Prav na tem podro~ju je Slovenija tista, ki lahko prinese v evropsko skupnost narodov nov veter in novo idejo, pa naj se ‘e danes sli{i {e tako znanstvenofantasti~no – ‘e jutri bo to lahko nenadna resni~nost. Zatorej bodimo pripravljeni. Ta izziv bi hotel tudi sam uresni~iti. Vendar: ZA KANDIDATURO POTREBUJEM VA[ PODPIS Ker nameravam kandidirati samostojno, moram zbrati 3000 podpisov somi{ljenikov. Trdno verjamem, da mi dovolj zaupate, da vam ne bo te‘ko iti na va{o upravno enoto in izpolniti obrazec, ki ga potem po{ljete na naslov:

MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE

Ivan Mohori~, p.p. 45, 5280 IDRIJA. Z va{o pomo~jo lahko upam, da mi bo na volitvah uspelo in da bomo Slovenci suvereno dvignili svoj glas v skupnosti evropskih ljudstev. Hvala vam vnaprej za va{o podporo Va{ Ivan Mohori~ P. S.: Vabimo vse bralce, da podprejo idejo na{ega sodelavca pisatelja Ivana Mohori~a in mu po{ljejo svoj glas podpore ter idejo, da bi imeli svojega poslanca za to podro~je, raz{irijo tudi med svojimi prijatelji.

6 - maj 04 -

Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker:

• • • • • •

je za naro~nike vedno cenej{a jo dostavimo na dom v vsakem vremenu jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih boste kupovali v prodaji po po{ti vedno po ni‘jih klubskih cenah boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila? Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov, ki vam lahko pomaga, da varno shuj{ate. Prvih pet novih naro~nikov v maju bomo spet nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi.

V aprilu so magic life dobili v dar: Sonja Grlica iz Ljubljane, Miha Tr{ar iz Logatca, Milan David Jeli~ iz Ankarana, Majda Zim{ek iz Vrhnike in Peter Cerar iz Doba. ^estitamo! Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/66 20 92, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si

Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja.

s tako imenovano informacijo. Iz kozarca z modro oznako pijem vodo ve~ kot {tiri leta. To vodo uporabljam tudi pri pripravi hrane in zalivanju ro‘. Uporabljam tudi lon~ke za tople napitke in kro‘nike. Vsaka jed je veliko bolj okusna. Poznam gospoda, ki je moral shuj{ati iz zdravstvenih razlogov. Pri~el je piti vodo iz kozarca z zeleno oznako in v mesecu in pol shuj{al za {tiri kilograme. Ni u‘ival dietne hrane, le ‘elja po velikih obrokih hrane ga je minila. [e vedno pije vodo iz tega kozarca, njegova te‘a pa je sedaj normalna. Dodala bi {e nekaj za vse, ki pripravljate hrano zase ali za druge: pri pripravi hrane je zelo pomembno, da jed obra~amo (me{amo) v ponvi le v smeri urinega kazalca, to je v desno. Poskusite – obrestovalo se bo! Marica


Prehrana in ‘ivljenjski slog vplivata na zdravje in bolezni

Odkuhavanje zdravja I. K

o si neka skupina ljudi prizadeva za premo~ in prevlado nad prebivalstvom, si lahko za legitimno tar~o izbere tudi zdravje. Manipuliranje z zdravjem ali namerno povzro~anje bolezni s spreminjanjem prehrane omogo~a vzpostavitev »zdravstvenega« sistema, ki navzven daje vtis, da skrbi za ljudi, v resnici pa slu‘i milijarde na ra~un bolezni, ki bi jih bilo relativno lahko prepre~iti ali zdraviti ‘e s spremembo prehranjevalnih navad. ^e se dolo~ena industrija opira na ve~ milijonov dolarjev kapitala, lahko z lahkoto diskreditira vsak alternativni predlog uveljavljenim na~inom zdravljenja preprosto tako, da ga ozna~i za »babje ~en~e« in »{arlatanstvo« oziroma mu o~ita »pomanjkljivo znanstveno podlago«. Ta ~lanek je nastal v ZDA in ga je objavila revija Nexus. Ker na poteh zdravja v Evropi in seveda tudi v Sloveniji sledimo ameri{kim zgledom, ga objavljamo v nekaj nadaljevanjih z enim samim namenom: da bi vam pomagal pri ukrepanju za ohranjanje va{ega zdravja.

Presno hrano lahko prebavimo le s pomo~jo encimov, ki jih taka hrana vsebuje. S kuhanjem pa se encimi uni~ijo, ~emur lahko pripi{emo glavno krivdo za nagel porast alergij in kroni~nih degenerativnih bolezni v zadnjih letih. kimi mo‘nostmi in skupine nebelih prebivalcev; • ve~je koristi so dolgoro~ne … pravo~asno spreminjanje prehranjevalnih navad lahko prepre~i razvoj neza‘elenih dolgoro~nih posledic; • te‘ave, povezane s prehrano, se

razlikujejo glede na geografske in regionalne danosti. Toda zvezna vlada je takoj po objavi zasegla vse izvode poro~ila. Šele med sprejemanjem zakona o zdravstveno prehranski vzgoji in prehrambnih dopolnilih (Dietary Health Education and

POVEZAVA HRANA – BOLEZEN Avgusta 1971 je ameri{ko ministrstvo za kmetijstvo objavilo izsledke raziskave o prehranjevanju ljudi v ZDA. Za analizo soodvisnosti med prehrano in boleznimi je ameri{ka vlada porabila pribli‘no 30 milijonov dolarjev. Iz {tudije izhajajo naslednje ugotovitve: • resnej{e zdravstvene te‘ave so povezane s prehrano; • izbolj{anje prehrane lahko pomaga prepre~evati bolezni; • koristi bi bili dele‘ni vsi … {e zlasti skupine prebivalcev s slab{imi ekonoms-

Atkinsova dieta prisega na visoko zastopanost beljakovin in ma{~ob ter nizko koli~ino ogljikovih hidratov.

- maj 04 -

Misteriji 7


ODKUHAVANJE

ZDRAVJA

I.

Supplement Act) je civilna organizacija Citizens for Health po neformalnih poteh prejela kopijo tega poro~ila, s priporo~ilom, naj pomaga prepre~iti, da bi Agencija za prehrano in zdravila (FDA) uvrstila prehrambna dopolnila med droge. Poro~ilo zveznega urada za prehrano in zdravje se je leta 1988 ukvarjalo z vse bolj verodostojnimi dokazi o povezanosti prehrane in kroni~nih bolezni. Tedanji vodja urada C. Everett Koop je zapisal: »Osebna odlo~itev dveh tretjin odraslih Ameri~anov, da ne kadijo in ne pretiravajo z alkoholom, pomembneje kot katerakoli druga vpliva na

dolgoro~ne obete za njihovo zdravje … Te‘a teh dokazov in pomembnost problema, s katerim se sre~ujemo, ka‘eta, da je pri{el ~as za delovanje. V imenu zdravja vseh dr‘avljanov pozivam vse segmente ameri{ke dru‘be, da podprejo v tem poro~ilu vsebovana priporo~ila.« Kot smo lahko prebrali v Journal of the American Medical Association ({t. 280, 11. november 1998), je vsedr‘avna raziskava o uporabi alternativnih zdravstvenih terapij pokazala, da so se »izdatki za usluge izvajalcev alternativne medicine med 1990 in 1997 pove~ali kar za 45,2 % in so po previdnih ocenah leta 1997

zna{ali 21,2 milijarde dolarjev, od katerih so najmanj 12,2 milijarde dolarjev krile zdravstvene zavarovalnice. Avtor je ~lanek kon~al z mislijo, da »so se uporaba alternativne medicine in izdatki zanjo v obdobju 1990 do 1997 bistveno pove~ali, kar lahko pripi{emo pove~anemu dele‘u prebivalcev, ki i{~ejo alternativne oblike terapij, ne pa pogostej{im obiskom posameznih pacientov pri alternativnih zdravnikih.« Sicer pa ljudje tudi v drugih dr‘avah, ne le v Ameriki, ka‘ejo vse ve~jo naklonjenost »alternativnim terapijam«. Ljudje, ki se odlo~ajo za naravne terapije, bolj kot urad-

ni medicini zaupajo tradicionalni zdravilski dedi{~ini ter svojim lastnim razmi{ljanjem in prepri~anjem. K tem terapijam pri{tevamo akupunkturo, zdravljenje z zdravilnimi zeli{~i (vzhodne in zahodne tradicije), homeopatijo, reiki ter druge »energijske terapije« in na~ine prehranjevanja.

KAJ JE ZDRAVA PREHRANA? Vedno bolj jasno postaja, da prehrana in ‘ivljenjski slog vplivata na zdravje in bolezni. In vendar, ko i{~emo odgovor na vpra{anje, kaj sploh je zdrava prehrana, so tudi

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTI

P

oglavitni napad na zdravje je prav {kodljivo prehranjevanje. To je osnovna misel knjige Kako pove~amo samozdravilne sposob-

8 - maj 04 -

nosti. Napisal jo je avstralski poznavalec zdravega ‘ivljenja dr. Tom J. Chalko (znanstvenik, ki pa ni zdravnik). V sloven{~ini je iz{la lani pri zalo‘bi Ara. Avtor dokazuje, da je ~love{ko telo napol zdravitelj, bolezen pa opozorilo, da zanemarjamo svoje telo in duha. Knjiga je zbir napotkov, kaj lahko storimo sami, da si povrnemo zdravje. Avtor v knjigi na preprost na~in in z logi~nimi argumenti, podprtimi z navedki iz znanstvene literature, odgovarja na vpra{anje, zakaj je vedno ve~ bolezni in zakaj nas zdravljenje stane vedno ve~. Namen knjige ni kritika sedanjega sistema zdravljenja, pa~ pa ponuja kriti~no izbrane informacije, kako si lahko vsak sam pomaga, da postane bolj zdrav, vesel in ljube~. Podatki in dokazi v knjigi so skrbno izbrani iz mnogih knjig in ~lankov. Glavno sporo~ilo knjige je, da je vsakdo sam pri sebi popolnoma odgovoren za stanje svojega zdravja in da imamo mo~, da si zdravje izbolj{amo

do najbolj{e mo‘ne ravni. Po mnenju avstralskega znanstvenika neozdravljivih bolezni ni, obstajajo le popa~eno znanje, napa~ni podatki ter omejeno razumevanje o delovanju telesa in duha. Knji‘ica Kako pove~amo samozdravilne sposobnosti, najdemo jo v knjigarnah in v Prodaji po po{ti v reviji Misteriji za ceno le 1.900 SIT, nas skozi kratka in zelo preprosto napisana poglavja (Kaj je narobe z ortodoksno medicino, Alternativna medicina, ^love{ko telo – popoln zdravitelj, Kako se bolezni razvijejo, Toksini v na{em ‘ivljenju, Detoksikacija: predpogoj pri zdravljenju, ^i{~enje ~revesja, Post, Kisikove terapije, Telesna vadba, Savna, Koliko pojesti, Kdaj naj bi jedli …) vodi po poteh do zdravja brez zdravil. Preden pa se lotite ukrepanj, ki jih opisuje knji‘ica, se prepri~ajte, da ste napisano resni~no povsem razumeli, va{e zdravstveno stanje pa naj {e naprej spremlja zdravnik.


ODKUHAVANJE pri nutricionistih mnenja zelo deljena. O tem pri~a veliko {tevilo poljudnoznanstvenih knjig o prehrani, ki so preplavile knjigarne po svetu. Je bolj ustrezna nizkoma{~obna in nizkobeljakovinska prehrana z ve~ kompleksnimi ogljikovimi hidrati, ki jo je zagovarjal Pritikin? Ali je bolj{a Atkinsova dieta z visoko zastopanostjo beljakovin in ma{~ob ter nizko koli~ino ogljikovih hidratov? Naj se prehranjujemo glede na tip krvi? Kaj pa presna hrana v nasprotju s kuhano? Je soja koristna ali {kodljiva? Ali mediji z ogla{evanjem vplivajo na na{o izbiro? Kaj pa prijazni zdravnik, ki nas gleda s televizijskega ekrana in nam dopoveduje, kako {kodljivo da je neko zeli{~e ali dolo~en vitamin? So dodatki k prehrani u~inkoviti ali ne? Zdi se, kot da debata nima konca. V zadnjem desetletju so izdatki za prehrambne dodatke v svetovnem merilu navrgli kar {tiri milijarde dolarjev. Skoraj vsak mesec nam kak{na nova dru‘ba oznani, da je odkrila magi~no formulo za vse na{e tegobe. Dru‘be, ki delujejo na podlagi tako imenovanega mre‘nega multilevel marketinga, se hitro odzovejo in pridru‘ijo karavani, saj dobro vedo, kak{ne mastne profite si lahko obetajo od pripadnikov generacije, rojene v obdobju 1946-65, ki se pona{ajo s svojim »mladostnim videzom« in zdravjem, pri ~emer cena ni pomembna. Farmacevtske dru‘be vse po vrsti tekmujejo za vodilno vlogo pri izdelavi novih zdravil iz zdravilnih zeli{~, ki jih odkrivajo v dr‘avah tretjega sveta.

ENCIMSKA TERAPIJA Modni hit na prehranskem podro~ju je postala beseda »encimi«. Vsaka dru‘ba ‘e ima lastno »super koncentrirano encimsko formulo« in se hvali, ~e{ kak{na bomba je to, saj vsebuje encime, ki so desetkrat mo~nej{i od encimov v izdelkih drugih proizvajalcev. V resnici za razumevanje encimov in njihove vloge v ~lovekovi prehrani ne zado-

{tevamo fermentirane mle~ne izdelke, kot so jogurt, kefir in razni izdelki iz kislega mleka, potem fermentirano zelenjavo, na primer evropsko kislo zelje in korejski kim ~i (prav tako iz zelja), ter sojine izdelke, kot sta miso in tempeh, ki izvirata iz Azije. V tropskih de‘elah so nekatere sade‘e, ki vsebujejo visoko koncentracijo encimov, na

Rde~a krvna telesca se morajo pregibati, da bi skozi milijone `ilic dostavila nujno potreben kisik. Pri u‘ivanju presne hrane so rde~a krvna telesca zelo ‘ivahna in niso stla~ena skupaj (slika levo). Ob u‘ivanju kuhane hrane pa se rde~e krvni~ke zaradi pomanjkanja encimov zbirajo v gru~e (slika desno), tako da elementi za shranjevanje kisika ne dose‘ejo mnogih delov telesa. ^e ta podro~ja ne dobijo kisika, se tam ustvari ugodno okolje za nastanek sto petdesetih bolezni, vklju~no z rakom.

stuje le znanje kemije. Potrebno je poznati tudi zgodovino in pionirje, ki so zaslu‘ni za razvoj encimske prehranske terapije, ter na~ela, na katerih sloni klini~na uporaba encimov. Iz zgodovine vemo, da so nekatere kulture v svojo prehrano vklju~evale ‘ivila z bogato koncentracijo encimov. Povsem verjetno je, da so pripadniki teh kultur koristi tovrstne hrane postopno spoznavali s posku{anjem in v~asih sre~o, ko so hrano pu{~ali na odprtem, kjer je bila izpostavljena delovanju bakterij. Med ‘ivila te vrste pri-

primer papajo in mango, tradicionalno uporabljali za lokalno zdravljenje ran in opeklin. Vendar je bilo treba po~akati do za~etka dvajsetega stoletja, ko je {kotski embriolog John Beard precedil pankreasov sok pravkar zaklanih ‘ivali, da bi preveril vsebnost aktivnih encimov. Na podlagi opazovanj je sklepal, da morajo imeti mlade ‘ivali ve~jo in mo~nej{o koncentracijo encimov, saj potrebujejo ve~ energije za rast. Beard je to koncentracijo vbrizgal v ‘ile, zadnji~ne mi{ice in v~asih neposredno v tumor rakavih

ZDRAVJA

I.

bolnikov. Opazil je hitro skr~enje mase tumorja in upo~asnjeno rast rakavih celic. Nekateri pacienti so dobili alergijske reakcije zaradi nepre~i{~enega soka, ki je vseboval tuje proteine, kljub vsemu pa je ve~ kot polovica tumorjev popolnoma izginila, medtem ko se je stanje ostalih bolnikov izbolj{alo, njihovo ‘ivljenje pa bistveno podalj{alo. Beardovo zdravljenje z encimi je v alopatski zdravni{ki skupnosti v Angliji povzro~ilo veliko razburjenje. Ozna~ili so ga za {arlatana ter od njega zahtevali, naj svojo prakso zapre. A kaj, ko so za~eli pacienti drugih zdravnikov povpra{evati po Beardovi encimski terapiji. Da bi zadovoljili paciente, so zdravniki naro~ali pankreasov sok pri lokalnih lekarnarjih, ki si niso znali pomagati druga~e, kot da so hodili ponj v klavnice. Zdravnikom so tako prodajali tudi pankreasov sok starej{ih ‘ivali, ki je vseboval neaktivne encime. Rezultati tako niso vedno izpolnjevali pri~akovanj in pacienti so bili zelo razo~arani. Beard je zdravil vsega 170 rakavih bolnikov in je svoje izku{nje opisal v knjigi »The Enzyme Treatment of Cancer and its Scientific Basis« (Encimska obravnava raka in njeni znanstveni temelji), ki je iz{la leta 1907. V prvih treh desetletjih dvajsetega stoletja se na podro~ju encimske terapije ni skoraj ni~ premaknilo. Šele leta 1930 je klini~na uporaba encimov ponovno pritegnila zanimanje nekaterih zdravnikov.

- maj 04 -

Misteriji 9


O DKUHAVANJE

ZDRAVJA

I.

PREBAVNA LEVKOCITOZA Leta 1930 se je prve mednarodne konference mikrobiologov v Parizu udele‘il tudi {vicarski zdravnik Paul Kouchakoff. V svoji razpravi z naslovom »Posledice kuhanih ‘ivil na sestavine ~love{ke krvi« je razlo‘il, da vsaki~, ko posamezniki razli~nih starosti in spolov zau‘ijejo kuhana ‘ivila, pride do »prebavne levkocitoze«. Ta pojav so pri pacientih opazili ‘e leta 1843, a so ga imeli za naraven proces. Prebavna levkocitoza je drasti~no pove~anje koli~ine in dejavnosti levkocitov v krvi zaradi dolo~enega stimulusa, ki je v tem primeru prehajanje neprebavljene kuhane hrane skozi ~revesno steno. Pri konzervirani in kuhani hrani je bilo pove~anje zmerno. Pri mo~no predelanih ‘ivilih, kot so pakirano meso in mesni izdelki, pa je bilo pove~anje enako kot pri zastrupitvi s hrano! Edina razlika je bila odsotnost bakterij, ki so prisotne pri zastrupitvi. V kuhanih ‘ivilih manjkajo ‘ivljenjsko pomembni encimi, kar prepre~uje pravilno prebavo. Kouchakoff je opazil, da do pove~anja {tevila levkocitov ni prihajalo pri ljudeh, ki so jedli izklju~no presno hrano. To lahko pripi{emo dejstvu, da vsa presna hrana vsebuje encime, ki nam pomagajo popolnoma prebaviti vse, kar pojemo.

POSKUS Z MA^KAMI V obdobju od leta 1932 do 1942 se je zdravnik Francis Pottenger iz Monrovie v Kali-

10 - maj 04 -

V zadnjem desetletju so izdatki za prehrambne dodatke v svetovnem merilu navrgli kar {tiri milijarde dolarjev. forniji lotil ene najzanimivej{ih klini~nih {tudij, kar jih je bilo kdaj opravljenih na podro~ju prehrane. Raziskava je trajala kar deset let in je pokrivala {tiri generacije ma~k oziroma ve~ kot 900 ‘ivali. Pottenger je zgolj spremljal, kaj so ma~ke jedle. Prva skupina ma~k je u‘ivala le presno, nepasterizirano mleko, ribje olje in kuhane ko{~ke mesa. Prvo od naslednjih dveh skupin so hranili s surovim mesom in pasteriziranim mlekom, drugo pa s kuhanim mesom in pasteriziranim mlekom. ^etrta skupina je dobivala le nekuhano, surovo meso in presno, nepasterizirano mleko. Pottengerjeve ugotovitve so bile tako {okantne, da bi morale zatresti same temelje sodobne medicine. Kljub temu pa je zdravni{ka srenja njegovo delo, tako kot delo mnogih drugih, ve~inoma prezrla. Pottenger je svoja opa‘anja vestno zapisoval ter jih opremil z natan~nimi meritvami in fotografijami. Sku{ali vam bomo na kratko obnoviti njegova odkritja. V skupini ma~k, ki so jedle le presno hrano, ni bilo nobenih kroni~nih degenerativnih bolezni! Ma~ke so do‘ivele visoko starost in niso imele vedenjskih te‘av. Umirale so ve~inoma od starosti, ‘ivele pa so veliko dlje od ostalih ma~k. Prva generacija ma~k iz skupin, ki so jih hranili s kuhano hrano, je dobila nam dobro poznane simptome kro-

ni~nih degenerativnih bolezni: alergij, astme, revmati~nega artritisa in osteoartritisa, raka, bolezni srca, jeter in {~itnice, zobnih bolezni in osteoporoze. Druga generacija je dobila iste bolezni, le v huj{i obliki. Ve~ina mladi~ev je bila mrtvorojenih ali bolnih. V tretji generaciji so vsi mladi~i po {estih mesecih poginili. Pri ~etrti generaciji se je raziskava kon~ala, saj so bile ma~ke neplodne in se niso mogle ve~ razmno‘evati. Pottenger je {tudijo zaklju~il z ugotovitvijo, da je prehranski dejavnik, ki pri tem igra odlo~ilno vlogo, po vsej verjetnosti »toplotno nestabilna snov«. Na ‘alost pa ni pri{el do sklepa, da so ta dejavnik encimi, saj je bilo v tistem ~asu o njih zelo malo znanega. V zgodnjih tridesetih letih prej{njega stoletja so v krvi zdravih ljudi odkrili »posebno snov« s sposobnostjo, da napade in uni~i rakave celice. Pri pacientih, ki so ‘e zboleli za rakom, je bila ta snov prisotna v zanemarljivih koli~inah ali je sploh ni bilo. Zdravnik Max Wolf, ki je takrat delal v New Yorku, je postal eden najbolj proslavljenih zdravnikov svojega ~asa. Ko je sli{al za to skrivnostno snov, se je odlo~il, da jo bo prou~il. K sodelovanju je pritegnil {e Helen Benitez, zdravnico z oddelka za nevrokirurgijo na univerzi Columbia. Skupaj sta opravila na tiso~e poskusov, da bi natan~no dolo~ila, kaj je

ta snov. Naposled sta ugotovila, da so to encimi. Po tem si je Wolf prizadeval dolo~iti, kateri od ve~ ducatov znanih encimov je odgovoren za dolo~eno dejavnost, na primer za zaustavljanje vnetij, uravnavanje degenerativnih motenj in razkroj rakavih celic. Po letih preizkusov razli~nih encimskih me{anic na ‘ivalih, ko ni bilo nobenih {kodljivih reakcij, je lahko Wolf za~el ponujati svojo encimsko terapijo. Ugled si je pridobil z obravnavo mnogih znanih osebnosti iz politike in umetnosti. Po pomo~ k njemu je pri{lo celo nekaj ameri{kih predsednikov in evropskih voditeljev. Razvil je enega najbolj raz{irjenih izdelkov na osnovi encimov Wobenzyme. V ~asu, ko je Pottenger delal svojo klini~no {tudijo v Kaliforniji in ko je Wolf eksperimentiral v New Yorku, je zdravnik Edward Howell iz ^ikaga raziskoval uporabo kuhanih, predelanih ‘ivil v ~love{ki prehrani. Odkril je, da 15-minutno segrevanje hrane na 245 °C uni~i prav vse encime. ^e je to res, potem se encimi uni~ijo tudi kadar so ‘ivila za kraj{i ~as izpostavljena visokim temperaturam. Dober primer za to je tehnologija hitre ali visoke pasterizacije mleka in sokov, ki je trenutno v uporabi. Encimi so edina snov, ki je sposobna razgraditi hrano. Najdemo jih v presni hrani, njihova naloga pa je, da to hrano prebavijo oziroma razgradijo. Prihodnji~: Pomanjkanje encimov in degenerativne bolezni

D


Predkolumbovske najdbe v ZDA pri~ajo o starodavnih potovanjih Afri~anov ~ez veliko lu•o

Zaklad kralja Jube V

eliko je znanih, {e ve~ pa neraziskanih ali zamol~anih dokazov, da obe Ameriki pred »odkritjem« nista bili osamljena, od drugih svetov lo~ena celina. Uradna arheologija in zgodovina skozi stisnjene zobe {e dopu{~ata kak{no izgubljeno vikin{ko ladjo nekje na severu, kaj ve~ pa raje ne. Zgodba Franka Josepha »Izgubljeni zaklad kralja Jube«, ki temelji tako na najdbah kot na poznavanju zgodovine in ne nazadnje veliko odprtosti in domi{ljije, pripoveduje o najdbi v ameri{ki dr‘avi Illinois leta 1982, ki do danes {e nima pravega epiloga. Ju‘ni Illinois je relativno redko naseljena poljedelska pokrajina, kjer je najti kar nekaj naravnih jam s sledovi indijanskih staroselcev. V eni takih jam se je leta 1982 zna{el Russell E. Burrows, veteran korejske vojne, ki je ljubiteljsko zbiral in-

Burrows je, kot bi najbr‘ reagiral vsak, napolnil ‘epe z zlatom in dragimi kamni ter odnesel na povr{je tudi nekaj ~rnih poslikanih plo{~. dijanske starine in ostanke zgodnjih evropskih priseljencev. Jama, ki je bila videti kot delo narave, ga je pritegnila, da je za~el trkati po stenah in odkril zna~ilen votel odmev. Po napornem delu se je stena zru{ila in odprlo se je podzemlje. Kot v kak{ni zgodbi o Aladinu so se pred njim odpirale sobe: v prvi je na{el poldrugi meter visok zlat kip, v drugi sarkofag z zlato krsto, pa posode z zlatniki in surovimi diamanti. Ob stenah je bilo nalo‘enih veliko {tevilo ~rnih kamnitih tablic z vrisanimi portreti na prvi pogled povsem neindijanskih fiziognomij. Burrows je, kot bi najbr‘ reagiral vsak, napolnil ‘epe z zlatom in dragimi kamni ter odnesel na povr{je tudi nekaj ~rnih poslikanih plo{~. Ko je bil spet na prostem, se je zavedel, da mora svojo najdbo za{~ititi. Res je bil kraj samoten, a vedel je, da po jamah v~asih le brskajo nedeljski izletniki. Nekdanjemu vojaku ni bilo te‘ko primerno kamuflirati vhoda v votlino, ki se zdaj po njem imenuje Burrowsova jama. Pod prisego mol~e~nosti je Burrows o svoji najdbi povedal prijateljici, amaterski arheologinji, ki ga je potem spoznala z Jackom Wardom. Ward po poklicu sicer ni bil arheolog, vendar je ‘e od mladih let sodeloval pri raznih najdbah indijanske dedi{~ine in postal celo upravnik lokalnega muzeja. Ko si je ogledal nekaj tablic s portreti in zlatih

Russell Burrows ka`e v smer domnevnega vstopa v votlino, kjer naj bi pred sedemnajstimi leti odkril zaklad afri{kega kralja Jube.

kovancev, je hitro uvidel, da ne gre za indijanske izdelke in da so predmeti stari, kaj ve~ pa ne. Ko je sli{al, da je v jami ve~ tiso~ portretnih tablic ter neprece-

Tablica z Aleksandrom Velikim v Illinoisu.

- maj 04 -

Misteriji 11


Z AKLAD

KRALJA

J UBE

nljiva koli~ina zlata, je kot pravi ameri{ki poslovne‘ skupaj z Burrowsom in {e enim zaupnim prijateljem ustanovil podjetje »Artifact Recovery Exchange« (Posredni{tvo odkritih artefaktov). V nekaj letih naj bi raznim ljubiteljem prodali veliko {tevilo portretnih plo{~, zlato pa

Egip~anska boginja

pretapljali v ingote. Morda so to le zlobne govorice, ker je neizpodbitno, da so si ves ~as prizadevali dobiti strokovno oceno predmetov oziroma celotne najdbe.

STALIŠ^E URADNE ZNANOSTI Uradni arheologi in zgodovinarji so se do zadeve obna{ali zelo »strokovno«. Ve~ina je vse skupaj ozna~ila za prevaro, ne da bi izgubljala ~as s prou~evanjem. Saj to vendar ni mogo~e, da bi se v Ju‘nem Illinoisu zna{li artefakti staroegiptovskega oziroma sredozemskega porekla pred Kolumbom! Na poreklo naj bi namre~ kazali portreti in znaki oziroma napisi na njih. Portreti, ki bi lahko

12 - maj 04 -

bili spominski kamni za umrle, nikakor ne morejo biti pristni, ker so tako raznovrstni: prikazujejo Rimljane, Egip~ane, Sirce, Karta‘ane, @ide in menda, po simbolnih oznakah sode~, celo prve kristjane. Taka mena‘erija likov je lahko le goljufija. Drugi so bili bolj korektni. Lotili so se dokaj natan~nih analiz: tako snovi, iz katere so portretne plo{~e, kot tudi vsebine slik in napisov. Nekaj plo{~ je bilo iz marmorja, ki bi bil lahko tako sredozemskega kot ameri{kega porekla. Ve~ina (teh je na tiso~e!) pa je argilitnih. Argilit je dejansko okamnela ilovica in ilovice je na podro~ju najdi{~a v izobilju. Njeno oblikovanje oziroma risanje nanjo je mogo~e le, dokler je mehka. Ko se posu{i, je njena povr{ina drobljiva in ni ve~ primerna za risanje. Torej so bile plo{~e obdelane, ko so bile {e mehke. Ne ka‘ejo pa nobene druge obdelave, denimo pe~enja. ^e so se plo{~e »su{ile« oziroma okamnele naravno, je to trajalo kar nekaj ~asa. Desetletja, stoletja, tiso~letja … kdo ve. Glede vsebine portretov in simbolov ob njih so bila mnenja strokovnjakov deljena. Ve~ina je menila, da gre za ponaredke, ki jih je izdelal nekdo, ki zelo povr{no pozna staro sredozemsko kulturo. Drugi strokovnjaki, ki so ve~ina ‘eleli ostati anonimni, da ne bi ogrozili

Nekateri strokovnjaki menijo, da je iz znamenj na portretih razbrati skrivne simbole religij ali vladarskih hi{, ki bi jih morebitni ponarejevalec zelo te‘ko mogel poznati. svojega strokovnega ugleda, pa nasprotno menijo, da je iz znamenj na portretih razbrati tako globoke, celo skrivne simbole religij ali vladarskih hi{, da bi jih morebitni ponarejevalec zelo te‘ko mogel poznati. In glede na res veliko {tevi-

lo portretnih tablic bi moral imeti ponarejevalec pravo kerami~no delavnico; le zakaj bi se ubadal s tem, ~e je v podzemlju ogromna koli~ina zlata?! Zlato je gotovo ena spornih plati Burrowsove najdbe. Trije partnerji prej omenjenega podjetja so se ve~krat zanimali, kak{ni so pogoji za prodajo ve~jih koli~in zlata v ZDA, predvsem dr‘avni za-

Zgoraj: zlati kovanec – spodaj: zlata mumija kralja Ptolomeja.

kladnici. Koliko in v kak{ni obliki je bilo res prodanega, vedo le partnerji. O~itke, da je zlate artefakte pretapljal in v obliki ingotov prodajal ter denar nakazoval v tujino, Burrows zanika. Zagotavlja, da je del zlata, predvsem kovance, prinesel iz jame le za prou~evanje in fotografiranje, nakar jih je vrnil v votlino. Celo tisti, ki verjamejo v obstoj najdbe, tej zgodbi ne verjamejo.


Z AKLAD

Pogosti so tudi `ivalski motivi.

KJE JE PRAVLJI^NA VOTLINA? Najve~ja ovira za priznanje in pravilno ovrednotenje najdbe je najditelj sam. Burrows namre~ ljubosumno ~uva lokacijo jame, v katero naj bi vstopili razen njega le {e trije, njegova partnerja in svak, a tudi oni {ele po ve~ varnostnih ukrepih. Zato ni tako nenavadno stali{~e strokovnjakov, ki so ocenjevali nekatere predmete ali celo le fotografije. Predmeti so, po najbolj ugodnih ocenah, sicer lahko starine iz starega sveta, niso pa dokaz za predkolumbovske obiske Amerike, ~e niso bili res tako dolgo v zemlji. Arheologija na splo{no priznava avtenti~nost predmetom, ki so bili najdeni pod dolo~enimi pogoji. Zelo va‘no je pri najdbah preiskati najdi{~e v celoti, saj le tako lahko uporabljamo moderne metode ugotavljanja starosti, ki na primer delujejo le na organskih ostankih, na kamnih ali kovini pa ne. Burrows lokacije votline nikakor

no~e izdati. Nekajkrat je celo pristal na sodelovanje, a je v zadnjem trenutku pustil ljudi na cedilu, tako da je ve~ina dvignila roke od njega. V tem ~asu se je v ZDA zaostrila zakonodaja v zvezi z najdi{~i, v glavnem starimi indijanskimi pokopali{~i. Na mo~ne pritiske nanovo ozave{~enih indijanskih plemen je vsako najdi{~e potrebno prijaviti. Najdene kosti in druge ostanke prevzamejo pripadniki plemena, ~igar dedi{~ina so, neidentificirane ostanke pa prevzame dr‘ava. Zakon predvideva precej stroge kazni za kr{itelje, celo nekajletni zapor. Burrows se je zakona prestra{il oziroma si ga je najbr‘ razlagal {e bolj dobesedno, zato je leta 1989 naredil neverjetno potezo: razstrelil je vhod v svojo jamo in tako onemogo~il komurkoli odkriti njegovo najdi{~e. Taka je vsaj njegova zgodba. Nekateri pa menijo, da je Burrows tudi po tem letu {e vedno zahajal v votlino oziroma iz nje prina{al predmete. Ni odve~ omeniti, da v Illinoisu to ni

KRALJA

J UBE

edina tovrstna najdba. Manj{e oziroma posamezne artefakte neznanega porekla in starosti, ki vsekakor niso indijanski, nahajajo ljudje od prvih evropskih priseljencev in kmetov do dana{njih dni. Po drugi strani pa so se pojavile najdbe, zelo podobne Burrowsovim poslikanim plo{~am, tudi v drugih delih ZDA in Srednje Amerike. Kljub ve~ neuspelim poskusom priti v jamo je lokacija ve~ ali manj znana. Ne gre pozabiti na lastnika zemlje, ki ni ‘elel biti znan in ni ‘elel, da kopljejo po njegovi posesti. Burrowsu pa ni delal te‘av. Zadnja resna skupina ljudi, ki je uspela zbrati dovolj sredstev za izkopavanje, se je lotila dela leta 2002. Ugotovili so, da so pod povr{jem prostori, pa tudi to, da je bila okolica pred ~asom minirana, morda zaradi Burrowsove kamufla‘ne akcije. Delati so morali zelo previdno, saj bi nadaljnja ru{enja pod zemljo lahko uni~ila najdi{~e. Vrtali so vzporedne rove in se bli‘ali cilju. Takrat pa se je zgodila nepri~akovana nesre~a: vse skupaj je zalila voda. Zavoljo tega in zaradi zelo drage specialne mehanizacije, ki je takrat niso mogli dobiti, so nadalje-

Ena redkih `enskih podob.

- maj 04 -

Misteriji 13


ZAKLAD

KRALJA

J UBE

Kontroverzna tablica z nekak{no `ensko nezemljanko na levi in nenavadnim bitjem na desni.

vanje izkopavanja prelo‘ili na leto 2004. Sedaj pa je ~as, da zgodbo spoznamo {e z druge plati, kakor si jo zami{lja zgodovinar in publicist Frank Joseph.

RIMSKO CESARSTVO PO KLEOPATRI IN MARKU ANTONIJU Po Kleopatrinem samomoru so ostale {tiri sirote. Cezarion, Kleopatrin sin z Julijem Cezarjem, je kasneje umrl nasilne smrti. Kleopatro Seleno, Aleksandra Heliosa in Ptolemeja (tri Kleopatrine otroke z Markom Antonijem) pa je v varstvo in vzgojo vzela Antonijeva rimska vdova. V Rimu je v istem ~asu odra{~al {e en potomec premagane severnoafri{ke Numidije: princ Juba II. Mladeni~ je bil znan kot ljubitelj knjig in znanja. Pridobil si je prijatelje med visoko rimsko dru‘bo in izobra‘enci. Cesar Avgust ga je poslal vladat rimski koloniji Mavretaniji, pribli‘no na ozemlju dana{njega Maroka. Pred odhodom se je Juba poro~il s petnajstletno lepotico Kleopatro Seleno.

14 - maj 04 -

Mladi par je bil zelo uspe{en. Iz Mavretanije, ki je bila takrat domovina mnogih polnomadskih, med seboj sprtih plemen, sta zgradila bogato, uspe{no dr‘avico, ki je slovela tudi po veliki strpnosti. Tako so se tam naselili upokojeni rimski vojaki, feni~anski oziroma karta‘anski trgovci in pomorci, rokodelci iz vseh sredozemskih de‘el. Ne gre pozabiti egiptovskih sve~enikov, saj je Selena nadaljevala materin kult boginje Izide. Princu Jubi je prav pri{lo pridobljeno znanje in zbrana knji‘nica. Izkoristil ju je pri gradnji cest, vodovodov, ladjevja. Zelo pomembna so bila stara feni~anska geografska in morjeplovna znanja. Znano je, da so Feni~ani davno pred Rimljani ne le obvladali Sredozemsko morje, temve~ tudi obpluli Afriko, trgovali z Britanskimi in Kanarskimi otoki. Mnogi pa so prepri~ani, da so ve~krat obiskali tudi Ameriko. Svoje znanje in zemljevide so ~uvali v strogi tajnosti. Kralju Jubi II. in kraljici Kleopatri Seleni se je rodil samo en sin, Ptolomej. Na dvoru v mavretanskem glavnem mestu Cezareji se je dru‘ini pridru‘il Selenin brat Aleksander Helios. Selena je umrla {e dokaj mlada, Juba pa si je s sinom {e kar nekaj ~asa delil oblast. Toda v Rimu so se razmere spremenile. Dolgoletno naklonjenost do Mavretanije sta zamenjali zavist in pogoltnost.

Odpluli so s severozahodne afri{ke obale in verjetno urezali pribli‘no enako pot kot veliko pozneje Kolumb s svojimi tremi barkami. Do ameri{ke celine naj bi pri{li v Mehi{kem zalivu. Najbr‘ se je nekaj ladij potopilo, kak{na se je ustavila v Karibskem morju, saj je bilo za mornarje iz »~rne« Afrike tam podnebje mamljivo. Ve~ina pa naj bi po reki Mississippi plula proti severu. Iz stare feni~anske dokumentacije naj bi vedeli, da so to podro~ja, kjer so domorodci do tujcev na splo{no prijateljsko razpolo‘eni. To je bilo zelo pomembno, ~e so hoteli ustanoviti novo dr‘avo ali vsaj pre‘iveti. Ustavili naj bi se v dana{njem Ju‘nem Illinoisu. Kar kmalu so zgradili podzemno shrambo za s seboj prinesene

Mnogi so prepri~ani, da so Feni~ani ve~krat obiskali tudi Ameriko.

Kamniti zemljevid iz Burrowsove jame prikazuje potovanje do{lecev iz Afrike v novem svetu.

Znano je bilo, da si je pokojni kralj Juba nabral ogromno bogastvo. V spletkah izku{eni Rimljani so naslednika Ptolomeja obto‘ili izdaje in ga usmrtili, Mavretanijo pa napadli. Zavzetje je trajalo kar nekaj ~asa, toda dovolj, da je Selenin brat Aleksander Helios prevzel obrambo in organiziral {tevilno ladjevje. Nanj so nalo‘ili kraljevo bogastvo in del knji‘nice ter nekaj tiso~ ljudi. Vkrcali so se najbr‘ tisti, ki niso od Rimljanov pri~akovali ni~ dobrega ter tisti, ki so si tak beg lahko pla~ali.

zaklade in posmrtne ostanke svojih preminulih: ~e ‘e ne teles, pa vsaj njihovih portretov. Kaj se je z begunci godilo kasneje, je nerazre{ena uganka. So jih uni~ile neznane bolezni, sovra‘ni domorodci, ali so se pome{ali s prijaznimi domorodkami, saj so svojih ‘ensk vzeli s seboj zelo malo? V Burrowsovi jami je ostalo za njimi neprecenljivo bogastvo, predvsem v kulturnozgodovinskem smislu, tako vsaj trdi Frank Joseph. Al. Ju.

D


Orgonska energija poganja motorje brez uporabe konvencionalnih goriv

Izdelava Joejeve celice I. V

prej{nji {tevilki Misterijev smo na splo{no opisali, kaj je Joejeva celica in kako deluje. [e vedno velja razpisana nagrada 200.000 SIT za tistega, ki se mu bo prvemu posre~ilo izdelati delujo~o pripravo na podlagi te tehnologije. Da bi bralcem olaj{ali delo, v tej {tevilki objavljamo prakti~na navodila za izdelavo celice, ki naj bi poganjala razli~ne motorje zgolj z uporabo vode, informirane z orgonsko energijo. Joe, izumitelj te nenavadne celice, ki se zaradi gro‘enj establi{menta ne pojavlja s celim imenom, je ugotovil, da dobimo najbolj{e rezultate z izdelavo dveh razli~nih energijskih celic. Manj{o, »avtomobilsko« celico montiramo v avto, ve~jo, »polnilno« celico pa uporabljamo za energiziranje vode, obe pa delujeta po istem principu.

AVTOMOBILSKA CELICA Za avtomobilsko celico s celi~no posodo iz nerjavnega jekla je dimenzija slednje 4 do 5 in~a (10 do 12 cm) notranjega premera, pri stekleni ali plasti~ni posodi pa zadostuje premer 6 in~ev. Celi~no posodo lahko naredimo iz nerjavnega jekla, stekla ali akrilne plastike, toda tu bomo podali opis nerjavne jeklene posode, ki je zaradi mo~i in odpornosti najprimernej{a za uporabo v avtu.

Preverjanje magnetizma Vsak kos nerjavnega jekla (vklju~no z vijaki in maticami) mora imeti ~im manj{o magnetno privla~nost. To preverimo z neodimijem, redkim zemeljskim magnetom, ki ni ve~ji od zrna graha. Magnet prive‘emo na 30-centimetrsko vrvico ali laks ter ga zanihajmo ali dr‘imo ob nerjavnem jeklu. Opazujmo velikost magnetnega odklona in izberimo nerjavno jeklo z najmanj{o magnetno privla~nostjo.

Vodo za Joejevo celico moramo dobiti iz naravnega izvira, kjer je ~lovek {e ni onesna‘il ali speljal po vodovodu, ki ubija ‘ivljenjsko mo~ naravnih energij. Sestava plo{~ Posodi iz nerjavnega jekla pravimo tudi anoda ali anodna posoda (pozitivni pol avtomobilskega akumulatorja je povezan z anodo). Avtomobilska celica upo-

rablja tri ali {tiri nerjavne jeklene valje oziroma cevi. Njihovi premeri so 1, 2, 3 in 4 in~ev v koncentri~nih krogih, postavljene so ena v drugo in ume{~ene znotraj anodne posode (ohi{ja). Te cevi so med seboj izolirane v obliki ~rke ipsilon s tremi gumijastimi izolatorji (iz ebonita ali teflona), ki so lo~eni med seboj v 120-stopinjskih razmikih okoli cevi ter so pri~vr{~eni na dno in vrh med sosednji cevi. Ti gumijasti vmesniki so izolatorji med cevmi, hkrati pa cevi dr‘ijo skupaj ob trenju in pritisku. Pomembno je, da so vrhovi cevi povsem to~no izravnani, sicer celica ne bo delovala pravilno.

Vzdr‘evanje ~istosti Preden cevi sestavimo, jih temeljito o~istimo z ocetno kislino (vinskim kisom), pome{ano z juvenilno vodo. [e pred ~i{~enjem pa nerjavne jeklene valje spolirajmo, znotraj in zunaj. Ne uporabljajmo agresivnih ~istilnih sredstev. Vedno delajmo s ~istimi rokami, saj je ~isto~a osnoven pogoj za delovanje celice.

Sornik iz nerjavnega jekla Avtomobilska celica ima sornik, ki ga potisnemo v spodnji del srednje, enoin~ne cevi. Nabavimo sornik iz nerjavnega jekla (preverimo magnetizem) s {esterokotno glavo, ki omogo~a tesen stik z enoin~no cevjo (najbolj{i je polin~ni do tri~etrtin~ni sornik iz nerjavnega jekla 316L). Sornik in enoin~na cev skupaj tvorita katodo avtomobilske celice, ki je povezana z negativnim polom akumulatorja prek {asije. Posoda avtomobilske celice ima na dnu izvrtano luknjo za sornik, ki je povezan z enoin~no cevjo. To luknjo izoliramo z gumo ali teflonom, da prepre~imo dotik kovine sornika s kovino posode energijske celice. Sornik z notranje in zunanje strani pri~vrstimo z nerjavnimi maticami. Matice se tudi

- maj 04 -

Misteriji 15


IZDELAVA JOEJEVE

CELICE

I.

dotikajo robov gumijaste oziroma teflonske za{~ite, skozi katero prehaja vijak, da ne bi ustvarile stik kovine s kovino posode celice. Del sornika, ki gleda iz dna posode, nato privijemo na {asijo. Gumijasto podlago obvezno namestimo med dnom pozitivne anode (posode) in negativnim polom avtomobilske {asije, da ne pride do stika kovine s kovino. Dol‘ina cevi znotraj posode avtomobilske celice je odvisna od skupnega {tevila valjev, uporabljenih za plo{~e. Priro~no pravilo je, da uporabimo 7-in~ne dolge valje (cevi) za tridelno avtomobilsko celico oziroma 8-in~ne dolge cilindre za {tiridelno avtomobilsko celico (posoda za celice naj bo za okoli 2 in~a dalj{a od notranjih valjnih plo{~). Pomembno je da je dol‘ina vsakega valja pribli‘no enaka, ne glede na izbrano dol‘ino. Dvo-, tri- in 4-in~ne cevi elektri~no niso povezane z akumulatorjem ali drugimi plo{~ami, vendar igrajo klju~no vlogo pri delovanju energijske celice. Joe jim pravi nevtralne plo{~e. Negativni pol akumulatorja je torej povezan s sredi{~em enoin~ne cevi prek nerjavnega sornika (katoda), ki je povezan s {asijo avtomobila. Pozitivni pol akumulatorja pove‘emo z nerjavno posodo avtomobilske celice (anode) prek enoin~ne aluminijaste cevi, pritrjene na sto‘~asti vrh avtomobilske celice.

Anodna posoda Sestavljene plo{~e namestimo v notranjost anodne posode. Plo{~e dr‘i lo~ene od dna posode sornik, ki prehaja skozi luknjo, zvrtano na dnu posode. Anodno posodo pokrijemo s sto‘~asto oblikovanim pokrovom. V ta namen uporabimo nerjavno jeklo ali aluminij. Kupljeni reduktorji iz nerjavne kovine ali aluminija so ~isto v redu, recimo reduktor 5" do 1" ali 6" do 1". Kot sto‘ca naj bo najmanj 45 stopinj, {e bolj{i pa je sto‘ec s kotom 52 ali 54 stopinj. Privarimo eno-

16 - maj 04 -

in~ni kompresijski kotni nastavek na vrhnjo, enoin~no luknjo reduktorja, skozi katero bo enoin~na aluminijasta cev prevajala orgon v razdelilnik motorja. To aluminijasto cev moramo od znotraj spolirati, ker orgon deluje kot opti~ni val. Idealno je, da aluminijasta cev vodi do uplinja~a pod kotom. Vodoravna namestitev cevi je tudi dobra, nikakor pa ne obrnimo cevi navzdol. Orgon se ‘eli vzpenjati in ~e je cev zakrivljena navzdol, mu to ne bo uspelo. Konec aluminijaste cevi ni neposredno povezan z motorjem. Ohi{je uplinja~a pove‘emo s koncem aluminijaste cevi z deset centimetrov dolgo gumijasto ali

vse pod pozitivnim 12-voltnim tokom, torej se cev ne sme dotikati motorja ali {asije (sicer lahko povzro~imo kratek stik in spraznimo akumulator). Vstavimo 5-ampersko varovalko v povezavi s pozitivno v‘igalno ‘ico, ki je povezana z aluminijasto cevjo, in izolirajmo aluminijasto cev s plasti~nim nastavkom ali z izolirnim trakom.

Nabita voda Za delovanje avtomobilske celice vanjo vlijemo »nabito« vodo, pridobljeno iz velike polnilne celice oziroma iz preizkusne celice, saj je to preprosteje in la‘je kot ~e posku{amo vodo nabiti v sami avtomobilski celici. Ko v pravilno pripravljeno in privajeno avtomobilsko celico dodamo nabito vodo in se elektrika iz akumulatorja za~ne dovajati v celico, le-ta za~ne delovati. 1-amperski tok iz 12-voltnega akumulatorja ustvarja idealne pogoje za elektrolizo za delovanje Joejeve celice. ^e avtomobilski celici ni treba ustvarjati nabite vode, temve~ slednjo vnaprej pripravimo in jo pre~i{~eno skozi kavni filter dodamo v celico, prepre~imo veliko mo‘nih problemov.

Voda

neoprensko cevjo. Pove‘imo 12-voltno pozitivno ‘ico iz v‘iga (ko je klju~ v polo‘aju v‘iga) z aluminijasto cevjo in jo pritrdimo z objemko (nemagnetno). Ne pozabimo, da je aluminijasta cev elektri~no v stiku z anodno posodo in da je

Energijska celica se lahko izprazni, ~e se celici preve~ pribli‘a ~lovek z zelo negativnimi ~ustvi, osebnostjo ali zna~ajem.

Izjemno pomembno je, kak{no vodo uporabimo za proizvodnjo nabite vode. Viktor Schauberger vodo upravi~eno opisuje kot »‘ivo« snov, saj lahko manifestira veliko razli~nih energijskih stanj, ki na oko niso vidne. Za na{ namen je vodovodna voda ali ustekleni~ena voda in celo destilirana voda v osnovi »mrtva«. Priskrbeti si moramo »juvenilno vodo« iz naravnega gorskega izvira. Schauberger je govoril, da voda ni pripravljena za uporabo za ‘iva bitja, dokler ni pravilno »vzgojena« v nedrih zemlje. Ko je pripravljena, ta voda naravno vznikne v gozdnih gorskih podro~jih kot izvir. Vodo za Joejevo celico moramo dobiti iz naravnega izvira, kjer je ~lovek {e ni onesna‘il ali speljal po vodovodu, ki


IZDELAVA JOEJEVE ubija ‘ivljenjsko mo~ naravnih energij. ^e v bli‘ini ni takega izvira, moramo vodo posebej tretirati, da ji povrnemo vitalne lastnosti. Ena metoda za to je, da vodo zavrtin~imo in z implozijo zajamemo orgon iz okolnega ozra~ja. Druga metoda je, da vodi dodamo snovi, ki pove~ajo njeno energijo. Tretji, morda najpreprostej{i na~in pa je, da vodi dodamo informacije, ki jo zopet »o‘ivijo«.

omogo~a reakcijo, vendar se ob njej ne porablja. Ko vlijemo predhodno nabito vodo v manj{o avtomobilsko celico, se izognemo problemu onesna‘enja avtomobilske celice z rjavo penasto go{~o, ki lahko prekrije plo{~e in gumijaste izolatorje ob praznjenju celice.

Privajena in delujo~a celica

Ve~jo polnilno enoto imamo lahko v gara‘i ali delavnici. Joe uporablja velik nerjave~ pivski sod~ek z odrezanim vrhom, ki hkrati deluje kot posoda in anoda za celico. Velikost in oblika plo{~ v polnilni enoti nista enaki kot pri manj{i avtomobilski celici. Plo{~e imajo ve~ji

POLNILNA ENOTA

Pravilno privajena in delujo~a celica proizvaja lasten majhen elektri~ni potencial tudi {e potem, ko ni ve~ priklju~ena na vir napajanja (akumulator). In ker je celica orgonski akumulator, akumulira orgon! Ko dose‘e dolo~eno to~ko nasi~enja, mora prese‘ek orgona nekam iti, torej se pretvori v elektriko, s ~imer si razlagamo majhen elektri~ni potencial, proizveden po vsej celici. Toda ta potencial, ki ga ustvarja celica, se ne ohranja v nedogled in naposled pade na ni~, ~e celice ob~asno elektri~no ne stimuliramo. ^e vsak dan celico za eno minuto priklju~imo na 12-voltni akumulator, jo tako ohranjamo pri ‘ivljenju in pripravljeno za delovanje. Avtomobilska celica vzdr‘uje to stanje pripravljenosti, ~e se celica ne izprazni. Poleg funkcije zadr‘evanja Deli polnilne celice. nabite vode je posoda hkrati tudi anoda za Joejevo celico. Ob rednem premer in obliko prirezanega sto‘ca. Za akumulatorskem polnjenju bo nabita razliko od avtomobilske celice s tremi voda v celici stalno delovala in bo ust- ali {tirimi plo{~ami ima polnilna enota varjala u~inek polja, ki ohranja elektri~- devet plo{~. V ta namen je Joe uporabil ni potencial okoli 1,5 volta med anodno nerjavni 10-in~ni sto‘ec od posnemalniposodo in katodnim svornikom, ki {trli ka za mleko. Razli~ne oblike plo{~ iz nerjavnega jekla so tudi v redu, ~e le niso iz dna celice. preve~ magnetne (na primer jeklo 317L). U~inek polja Vendar za polnilno enoto ne potrebujeU~inek »polja« znotraj celice in med plomo nujno velikega sod~ka za pivo. Manj{~ami podrobno razlaga Alex Schiffer v {i sod~ek ali celo preizkusna celica lahsvoji knjigi »The Experimenters Guide ko proizvede zadostno koli~ino nabite To Making Joe Cell«. Nabita voda se med vode za potrebe ene osebe. ustvarjanjem tretje vrste plina (o treh vrstah plina smo pisali v prej{nji {tevilki [tevilo nevtralnih plo{~ Misterijev) ne porablja, zato deluje kot Energijska celica z ve~jim {tevilom nevprevodnik, ki je po definiciji snov, ki tralnih plo{~ proizvaja ve~jo koli~ino

CELICE

I.

»plinov« in vle~e veliko manj toka iz avtomobilskega akumulatorja. Ker avtomobilska celica ne ustvarja nabite vode in ni priklju~ena na akumulator, so tri plo{~e dovolj, vendar jih je lahko tudi ve~. Izkazalo se je namre~, da v tem primeru celica manj pu{~a in bolje akumulira orgon. V 5-in~no anodno posodo lahko namestimo 4-in~no cev, zato je najbr‘ bolje, ~e naredimo celico iz {tirih plo{~.

PRAZNJENJE CELICE ^e se celica ponesre~i izprazni, preden lahko odstranimo rjavo peno z vrha, jo moramo popolnoma razstaviti in o~istiti, da bi spet brezhibno delovala, kar seveda zahteva veliko dela. Energijska celica se lahko izprazni, ~e: - hitro ne odstranimo rjave pene, ki nastane v polnilni enoti; - ponesre~i staknemo anodne in katodne plo{~e ali nevtralne plo{~e; - v nabito vodo vtaknemo prste ali roko; - je v neposredni bli‘ini energijske celice mo~no elektri~no ali magnetno polje; - se celici preve~ pribli‘a ~lovek z zelo negativnimi ~ustvi, osebnostjo ali zna~ajem. Wilhelm Reich je temu u~inku na orgonsko energijo rekel »faktor Y«.

Prenos nabite vode Ko polnilno enoto aktiviramo s priklju~itvijo akumulatorja na anodo in katodo za 30 do 60 sekund ter odstranimo rjavo peno, lahko zajamemo nabito vodo s stekleno menzuro, pri ~emer se s prsti ne smemo dotakniti vode v menzuri, niti celi~ne vode zunaj nje. 500- ali 750mililitrsko stekleno (ali pyrex) menzuro primemo s kazalcem ali sredincem na zgornjem notranjem robu. Potopimo del menzure na nasprotni strani na{e roke v vodo in zajamemo primerno koli~ino nabite vode, ki jo zlijemo v ve~jo menzuro ali velik steklen vr~. Ko tako dobimo

- maj 04 -

Misteriji 17


IZDELAVA JOEJEVE

CELICE

I.

pribli‘no liter nabite vode, jo preprosto vlijemo v avtomobilsko celico.

Prostor za namestitev avtomobilske celice Avtomobilska celica lahko preneha delovati, ~e je izpostavljena mo~nemu elektri~nemu ali magnetnemu polju. Joe namesti celico blizu motorja pri nekaterih majhnih avtomobilih, ponavadi pa jo privije na no‘ni del sovoznikove strani ali v prtlja‘nik. Namestimo debel gumijast izolator med dnom celice in {asijo. Pozor: sornik, ki prek dna celice povezuje sredinsko cev (plo{~o) v celici, izolirajmo pred stikom s celi~no posodo z gumijasto podlo‘ko. Sornik ~vrsto pritrdimo na {asijo, ker predstavlja negativno katodo (in {asija je negativna). Celi~na posoda se ne sme dotikati {asije, ker predstavlja pozitivno anodo in bi dotik s {asijo ustvaril kratek stik.

kisli oziroma alkalni celici. ^e ‘elimo, da bo celica delovala, ne smemo pome{ati materialov od obeh tipov celic. Spodaj opisana steklena preizkusna celica je »kisla«. Stekleno posodo lahko dobimo tako, da damo steklarju odrezat zgornji del kak{ne ve~je steklene posode ali vr~a. Steklena posoda je la‘ja za izdelavo in pri njej lahko z vseh strani opazujemo dogajanje v celici. V preizkusno celico namestimo pet valjev iz nerjavnega jekla enake dol‘ine. Premeri cevi so 1, 2, 3, 4 in 5 in~ev. Cevi morajo imeti zelo malo ali skoraj ni~ magnetne privla~nosti neodimija (to je izredno pomembno). Cevi dr‘ijo skupaj gumijasti (ali druga~ni) izolatorji v 120stopinjskem razmiku na vrhu in na dnu sosednjih cevi. Vse skupaj potrebujemo osem krat tri izolatorje, ki jih namestimo pribli‘no ~etrt in~a pred konci cevi. Pazimo, da so vrhovi vseh petih cevi v isti ravnini in medsebojno izravnani.

Cevje polo‘imo v stekleno posodo, postavljeno na steklenih ali akrilnih lo~enih trakovih ali na nekaj gumijastih izoPrivajanje motorja na Joejevo celico latorjih, razvr{~enih na dnu vr~a. Zgolj aluminijast motor se na energijsko Ni nujno, da izvrtamo luknjo skozi celico privadi v nekaj urah, medtem ko dno steklenega vr~a kot pri avtomobilmotor iz litega ‘eleza za to potrebuje ~as ski celici (lahko pa jo tudi), ker lahko od enega tedna do enega meseca. Joe priklju~imo kleme z ‘icami, ki so povenajprej namesti avtomobilsko celico in zane z akumulatorjem, neposredno na nato doda nabito vodo. Bencinske cevi cevi, ki jih bomo uporabili kot anodo in pusti nedotaknjene in vozi avto, dokler katodo. Negativno ‘ico akumulatorskih ne zazna pove~an prazen tek in/ali neklem pove‘emo z dnom sredinske enoenakomerno delovanje motorja. To poin~ne cilindri~ne cevi, pozitivno ‘ico pa meni, da celica za~enja delovati, a je trez vrhom 5-in~nega valja. Pri povezovaba sinhronizacijo malo upo~asniti, doknju z dnom enoin~ne sredinske katodne ler motor spet ne ste~e gladko. Ko se mocevi lahko uporabimo jermen iz nerjavtor privaja na celico, sinhronizacijo spronega jekla, ki je u~vr{~en z zakovico iz ti reguliramo. Na koncu lahko povsem nerjavnega jekla ali trdno privit z nerizklopimo ves dotok goriva in vozimo javnim vijakom (preverimo magnetiavto samo na avtomobilsko celico. zem). Lahko uporabimo jermen {irine od ~etrt do enega in~a; to ni najbolj poPREIZKUSNA CELICA membno. Klju~nega pomena je preverPreden se lotimo izdelave avtomobiljanje nemagnetnosti. Jermen lahko speske in polnilne celice, je priporo~ljivo, da ljemo med distan~niki na dnu posode najprej izdelamo prein navzgor skozi vodo izkusno celico in si tako ob zunanjem obodu ceRevija Misteriji razpisuje nagrado 200.000 SIT za tistega, ki se mu pridobimo nekaj izkuvi, da pogleda ven iz vobo prvemu v Sloveniji posre~ilo izdelati funkcionalno Joejevo celico na {enj. Joejevo celico lahde. Negativni pol akumuorgonski pogon. @e prej pa nas zanima, kako napreduje va{e delo. ko naredimo kot kislo latorskih klem pritrdimo Javite nam v uredni{tvo! Ve~ informacij najdete na avstralski spletali kot alkalno. Alex na ta katodni jermen. Schiffer v svoji knjigi ni strani http://www.nutech2000.com/, kjer lahko tudi naro~ite vse opisuje, katere lastnosti Prihodnji~: Izdelava potrebne dele in literaturo (v angle{~ini) za izdelavo Joejeve celice. in materiali ustrezajo Joejeve celice (2)

D

18 - maj 04 -


Na Barbadosu {e vedno niso odkrili vzroka za premikanje krst v dru‘inski grobnici

Ple{o~e krste M

nogim predstavlja karibski otok Barbados romanti~no idilo in prekrasen oddih od vsakodnevnih stresov, malo manj pa je znano dogajanje na tem otoku v letih od 1812 do 1820. V tem ~asu so namre~ bele‘ili ve~kratno, nerazlo‘ljivo premikanje krst v neki dru‘inski grobnici. Meseca julija zdaj ‘e davnega leta 1807 so truplo gospe Tomasine Goddard v navadni leseni krsti kot prvo polo‘ili v misteriozno grobnico. Naslednje leto so polo‘ili vanjo {e dveletno Mary Ann Chase in 6. julija 1812 {e njeno starej{o sestro Dorcas Chase, ki je baje zaradi krutosti svojega o~eta sama sebe izstradala do smrti. Do tega pokopa je bilo vse normalno, potem se je pa za~elo.

masa Chaseja, ki jo je na pogrebu moralo nositi kar osem mo‘. Pretreseni o~ividci so krste spet polo‘ili v prvotni polo‘aj in kot prej{njikrat grobnico zape~atili. @e ~ez sedem tednov so grobnico ponovno odprli, da bi vanjo pokopali Samuela Brewsterja, ki so ga pol leta potoda begalo jih je dejstvo, da ni bilo no- prej umorili su‘nji, a je bil za~asno pokobenih sledov nasilnega odpiranja. Krste pan na nekem drugem pokopali{~u. V so postavili v prvotni polo‘aj in grobni- grobnici je zopet vladal nered, krste so bile razmetane po vsej grobnici. Krsta co skrbno zape~atili. 25. septembra 1816 so v zdaj ‘e strah Tomasine Goddard je zaradi grobega zbujajo~o grobnico pokopali slabo leto ravnanja celo razpadla na deske, zato so starega Samuela Brewsterja Amesa. Po- jo pogrebci zvezali z ‘ico in prislonili ob greba se je udele‘ilo mnogo ljudi, ki so steno. Ve~ina je bila {e vedno prepriradovedno ~akali, ali bodo krste spet ~ana, da so bili na delu vandali. Toda razmetane. Njihova predvidevanja so se vse ve~ je bilo takih, ki niso mislili tako, uresni~ila. Ko so grobnico odprli, so vi- saj niso na{li prav nobenih sledi, ki bi RAZMETANE KRSTE deli, da je bila premaknjena celo neznan- to potrjevale. Velikanska marmorna Le mesec dni kasneje je umrl Maryjin sko te‘ka, s svincem oblo‘ena krsta Tho- plo{~a, ki je pokrivala vhod v grobnico, in Dorcasin o~e, Thoje bila neoskrunjena. mas Chase. Veljal je za Ker je v grobnici prineusmiljenega ~lovemanjkovalo prostora (meri le 4 krat 2,5 meka, znanega tudi po tra), so na vrh krst z tem, da je imel v lasti odraslimi polo‘ili otsu‘nje na Barbadosu, s ro{ke krste in nato vse katerimi je ravnal zelo skupaj spet zape~atili. surovo. Ko so pogrebci Pred tem je ve~ ljudi odmaknili te‘ko marnatan~no pregledalo morno plo{~o in z lu~jo grobnico in potrdilo, posvetili v notranjost da nima skrivnega vhogrobnice, so vsi osupli da ter da so stene, tla od prizora, ki so ga viin strop trdni in nedodeli, obstali. Ena od treh taknjeni. krst v grobnici je bila prevrnjena na bok, dru@upnik Thomas Orga, v kateri je bilo truderson se je moral vse plo otroka, pa je bila bolj otepati radovedobrnjena na glavo in je ne‘ev in pri nasledle‘ala v kotu. Bili so njem pogrebu je po prepri~ani, da je grobvsem otoku zavladalo nico nekdo oskrunil, Skrivnostna grobnica na Barbadosu, v kateri so se premikale krste. splo{no razburjenje.

Nekateri trdijo, da so se krste premikale, ker druge du{e niso hotele po~ivati ob du{i samomorilke.

- maj 04 -

Misteriji 19


P LE {O ~E

KRSTE

Na tem zadnjem pogrebu 7. julija 1819 so v grobnico polo‘ili leseno krsto s truplom gospe Tomasine Clarke. Po dolgem odstranjevanju cementa, ki so ga prej{njikrat uporabili ve~, kot je bilo potrebno, se vrata niso in niso hotela odpreti. Tudi ne, ko so ga dokon~no postrgali. Ko so se kon~no le vdala, se je izkazalo, da je bila obnje prislonjena te‘ka svin~ena krsta Thomasa Chaseja. Thomasova krsta se je premaknila za dva metra. Premaknjene so bile tudi vse druge krste, razen z ‘ico povezane krste gospe Goddard. Prvi je v grobnico vstopil sam guverner otoka Barbados, lord Combermere. Ves iz sebe je nemudoma ukazal temeljito preiskavo, ki naj bi dokon~no razkrila, kaj botruje nenavadnemu premikanju, a ni obrodila nobenih sadov. Bili so na za~etku. Preden so grobnico zopet zape~atili, so tla posuli s peskom, da bi se ob morebitnem vdoru videle stopinje. Uporabili so tudi Combermerov osebni pe~at, ki ga je bilo nemogo~e odstraniti brez vidnih sledi. Grobnico so {e zadnji~ odprli 18. aprila leta 1820, ne zaradi pogreba, temve~ na predlog guvernerja Combermera, da preverijo u~inkovitost varnostnih ukrepov. Ko so se prepri~ali, da je pe~at in cement nedotaknjen, so po~asi odprli vrata v grobnico … in naleteli na popolno zme{njavo. Otro{ka krsta je le‘ala na stopnicah, krsta Thomasa Chaseja je bila zopet obrnjena na glavo, edina nedotaknjena pa je bila ponovno lesena krsta gospe Goddard. Pesek na tleh ni kazal nobenih sledi, prav tako niso ni~ novega odkrile stene, po katerih sta tolkla zidarja, da bi odkrila kak{en skrivni vhod. Odlo~nemu lordu je bilo vsega dovolj in zaukazal je, naj krste prenesejo v drugo grobnico, ta pa naj za vse ve~ne ~ase ostane prazna.

KAJ JE BOTROVALO PREMIKANJU? Teorijo o vandalizmu lahko mirne volje zavrnemo, saj kljub ve~kratnim podrobnim pregledom nikoli niso na{li

20 - maj 04 -

Krste, kot so bile polo`ene (levo) in krste, kot so jih na{li pozneje (desno).

sledi nasilnega vdora v grobnico. Tudi znotraj je bila grobnica nepo{kodovana. ^e bi jo oskrunjali ~rnski delavci, v kar je bila prepri~ana bela populacija na otoku, bi jih zagotovo vsaj enkrat kdo opazil. Naslednja znana teorija je predpostavka o poplavljanju, po kateri naj bi voda vdrla v grobnico in povzro~ila premikanje krst. Toda grobnica le‘i na podro~ju, kamor bi voda le ste‘ka pritekla. Podzemeljski vodni tokovi so prav tako izklju~eni, saj je grobnica izklesana iz trdega apnenca. Pa tudi ~e bi voda nekako le vdrla v grobnico, bi poplava zagotovo pustila vidne sledi. Odplaknila bi pesek, premaknila bi krsto gospe Goddard in te‘ke svin~ene krste vseeno ne bi mogle plavati in se tako premakniti. Premikanje zaradi potresa je prav tako izklju~eno, saj bi se v tem primeru zagotovo premaknila tudi krsta gospe Goddard in pesek bi bil raztresen vsepovsod. In taki potresi, ki bi krste kot za {alo obra~ali na glavo, bi zagotovo pustili posledice tudi drugje, ~esar pa oto~ani ne pomnijo. Eric Frank Russell v svojem delu Great World Mysteries predlaga teorijo o magnetnih silah, ki naj bi bile prisotne v neposredni bli‘ini grobnice in naj bi povzro~ale skrivnostno premikanje krst. Zanimiva je slika, ki prikazuje za~etno in kasnej{o postavitev krst. Videti je, kot da bi se krste vrtele okoli navi-

dezne sredi{~ne osi v grobnici, nekatere bolj, nekatere manj. Vendar ima tudi ta teorija svojo pomanjkljivost. Navadne magnetne sile ne u~inkujejo na svinec, kaj {ele na les, tako da bi tej teoriji te‘ko pritrdili. Krste so se za~ele premikati po pokopu deklice, ki naj bi storila samomor. Zato nekateri trdijo, da so se krste premikale, ker druge du{e niso hotele po~ivati ob du{i samomorilke. Premiki ka‘ejo na poltergeista, vendar so si strokovnjaki s tega podro~ja enotni, da poltergeist potrebuje nekak{en »vir energije«, kar nikakor ne more biti prazna grobnica. Drugi zopet menijo, da je do zme{njave pri{lo zaradi sovra{tva med Dorcas Chase in njenim o~etom Thomasom, ki naj bi se nadaljevalo {e po njuni smrti. Nekateri pa so prepri~ani, da je napetost vladala med Thomasino Goddard in ~lani dru‘ine Chase, ki so bili kasneje pokopani v grobnico. ^rno prebivalstvo otoka pa je verjelo, da je bil za nerede kriv vudu. Magijsko prekletstvo naj bi si izmislil nek ~arovnik ali ~arovnica, da bi se ma{~eval hudobnim lastnikom su‘njev. Danes velja ta razlaga za najverjetnej{o. Najbolj noro in zanimivo razlago pa je podal avtor znamenitih zgodb Sherlocka Holmesa, sir Arthur Conan Doyle: krste naj bi premikali plini, ki so uhajali med razkrajanjem trupel. Doyle je govoril, da je v telesih ljudi, ki so umrli zelo mladi, specifi~na energija. Take energije umrlih Mary Anne Chase, Samuela Brewsterja Amesa in Dorcas Chase naj bi spro‘ile mo~no kineti~no energijo, ki lahko premika celo krste. Toda le malo ljudi verjame, da je kaj takega mogo~e. In tako doma~ini na tem romanti~nem otoku {e danes ne vedo, kaj se je tedaj dogajalo v zakleti grobnici dru‘ine Chase. Danes je grobnica odprta in nekatere agencije so jo celo uvrstile v svoje turisti~ne pakete. ^e se boste kdaj potikali po Barbadosu, si le pojdite ogledat to znamenitost, morda pa vi odkrijete pravi vzrok srhljivega premikanja krst … Aleksej Metelko

D


Pogovor z zdravilko Nata{o Pergar

Barvne podobe zdravja »

N

ajprej pogledam energijsko stanje ~loveka. Potem to kar vidim nari{em, na podlagi tega pa za~nem pogovor. Ljudje po~asi povedo, kaj ‘elijo od mene. Kakor ugotavljam, se vse bolezni, vse te‘ave za~nejo v psihi. Nekaj seveda pripomorejo tudi okoli{~ine, na~in ‘ivljenja, kje ‘ivi{, kako se hrani{, v glavnem pa psiha«, pravi svetovalka in bioenergeti~arka Nata{a Pergar iz Postojne, ki je pred kratkim izdala svoj prvenec Vidne in nevidne poti. Njene pomo~i so bili dele‘ni ‘e {tevilni ljudje. Med njimi tudi alpinist Toma‘ Humar, ki jo je po tem, ko mu je pomagala pri zdravljenju polomljenih no‘nih kosti, povabil kar na odpravo, da mu je stala ob strani, ko se je spogledoval s pakistansko Nango Parbat. Ko je imela Nata{a Pergar dve leti, je padla v lonec vrele pasje hrane. Posledice so bile zelo hude, tako na telesni kot du{evni ravni. Imela je hude opekline obeh rok, trebuha in nog. Od takrat svoji mami ni ve~ zaupala, spoprijateljila pa se je z barvami in za~ela spoznavati njihov energijski pomen. »Zaradi bole~in sem jokala skoraj tri mesece,« se spominja v knjigi in opisuje pojavljanje daru, da z notranjim o~esom zazna barve, energijsko stanje telesa: »Takrat se je zame za~rtalo druga~no ‘ivljenje. V moj svet je pri{lo „nekaj”, ~esar takrat nisem razumela, sem pa tisto „nekaj” najprej ~utila kot prisotnost in ~ez ~as tudi razlo~no videla. Pogosto me je sredi spanja zbudil ob~utek, da me nekdo ne‘no pokriva z odejo in bo‘a po rokah. V takih trenutkih sem se prebudila in strah me je bilo odpreti o~i, obenem pa me je preplavljal neznan ob~utek miru, topline, varnosti in zaupanja.

Neke no~i, ko me je tisto „nekaj” zopet prebudilo, sem zbrala pogum in odprla o~i. Kar sem ugledala, je bila svetloba modre, indigo, vijoli~ne in zlate barve. Strah je v trenutku izginil, preplavil me je nepozaben ob~utek miru. To nenavadno no~no dru‘enje je imelo svoj namen in pomen in ta dva se mi {e danes postopoma odkrivata. Barve, ki sem jih videla pono~i, so se pri~ele pojavljati ob meni tudi ~ez dan. Nato sem videla razne barve tudi okoli doma~ih, pa pri psu in ma~ki …« Nata{a je kmalu spoznala, da tega, kar vidi, drugi ne vidijo. Zaskrbljeni star{i so jo zaman peljali k okulistu in poslej je ohranjala svoja videnja za sebe. Nau~ila se je vklju~iti tisti drugi vid po svoji ‘elji. Kar se ji je tedaj zdelo samo njeno in tako zelo zabavno, je postalo njeno poslanstvo, ki ga kot zdravilka namenja kakim desetim ljudem na teden.

Ve~ kot dvajset let ukvarjanja z ljudmi je gradbeno tehnico, ki je nekdaj navdu{eno sodelovala pri gradnji cest in mostov, izurilo, da sedaj gradi poti do ponovnega zdravja in dobrega po~utja ljudi, v~asih tudi ‘ivali: »^loveka najprej pogledam, da se usmerim, v kaj naj sploh dregnem, da se bodo stvari res pobolj{ale, da ugotovim jedro te‘av, saj ljudje za~enjajo obisk pri meni tako, da govorijo vse mogo~e, najprej pridejo na dan z najnovej{imi problemi in preden bi pri{li do pravega za~etka, bi predolgo trajalo. Najprej vidim energijsko matrico, ko pa zami‘im, se ~ez nekaj trenutkov za~nejo lepiti {e ostale barve. V nekaj sekundah se mi odpre notranji vid; pred seboj imam energijsko podobo bolezni … To ni avra. So le energijska polja, za pomo~ pri moji diagnostiki. ^e ho~em videti avro, moram imeti odprte o~i. To

Nata{a Pergar v svojem domu, urejenem po njenih zamislih.

- maj 04 -

Misteriji 21


B ARVNE

PODOBE ZDRAVJA

KOLIKO DOVOLI GORA?

^

lovek, ki mu je Nata{a Pergar namenila najve~ terapij, je bil Toma‘ Humar. Ne ve natan~no koliko, morda trideset, {tirideset, dokler pa~ ni povsem okreval in jo prosil, da gre z njim za vsak slu~aj, ~e se mu med osvajanjem gore Nanga Parbat kaj zgodi. Seveda je {la z njim tudi njegova zdravnica. »To je bila moja najve~ja izku{nja. @e to, da smo bili tako blizu bogu, ‘e to je bilo veli~astno. Kak{no nebo in zvezde! V ‘ivljenju {e nisem videla kaj takega. Kak{no nebo, ~isto vse je tik nad tabo, zvezde so res zvezde, na milijone jih je. Povsem druga~e kot tu. Tu je ‘iv~nost in napetost, tam se ~uti druga~na svoboda, pa kak{en potok, narava, himalajske vode. Nora izku{nja. Takoj bi {e {la v

tako slu‘bo, {e na kako ekspedicijo,« je nad svojim ~lanstvom v ekspediciji navdu{ena Nata{a, ki je imela kar dosti dela: »Stalno sem bila zaposlena, pa ne samo z njim, tudi z ostalimi ~lani odprave. Neprestano je bilo treba kaj po~eti, ker so se tako trudili, da bi jim uspelo … Vsak dan so hodili gor, pa vsak dan dol, pa so bili dva dni gor in spet dol. Vsi utrujeni, pretegnjeni in v tak{nih okoli{~inah z zdravili nima{ kaj narediti, tu lahko pomaga{ le na tak na~in. Vseskozi sem bila zasedena, ~e ne z na{imi, pa z doma~ini. Toma‘ z goro komunicira. Gora niso skale. Z goro vzpostavi poseben stik. Najprej se ji prikloni, kot bi se priklonil pred oltarjem. Je poni‘en do gore. Osvajanje gore ne pomeni, jaz te bom … Sploh ne. Gre za ~isto druga~en pristop. To posku{anje je v resnici poizkus, koliko mu gora dovoli. Ta v Pakistanu mu ni dovolila. Sploh ne. Preden smo pri{li do tabora, {e en dan vo‘nje in hoje do tja, sem jo pogledala, ker me je Toma‘ prosil. Nango Parat. Ubijalsko goro, kot ji pravijo. Triin{estdeset alpinistov je ostalo tam. Videla sem jo v zeleni barvi, v posebni zeleni barvi, kar mi je pomenilo, da ga gora ~aka z ljubeznijo. Energijska slika Toma‘a Humarja med molitvijo pred templjem, ki si ga je sam naredil, ka`e predanost cilju z jasnimi mislimi. Rumena ka‘e na jasnost misli, tukaj ni nobenega dvoma, tudi nobene druge barve ni bilo. Vijoli~asta pa je predanost.

22 - maj 04 -

Energijski zapis gore od dale~ (zgoraj) in kasnej{i, ko je bila Nata{a `e v taboru.

»Toma‘, po mojem te komaj ~aka,« sem mu rekla. Gora pa je bila jezna. To sem spoznala {ele s~asoma. Pravzaprav pa potem ni bilo tako. Sem se zmotila. Pa~ nisem vedela … Ves ~as na{ega bivanja se je gora energetsko spreminjala. Kmalu se je pokazalo, da ima gora ve~ obrazov. Da ima izjemno mo~, je kazala z veliko veliko rde~e barve. Izjemno mo~. To sem videla takoj, ko smo pri{li v bazo, ob {estih zjutraj. Veliko veliko obrazov. Spreminjala se je iz dneva v dan, odvisno od tega, kateri alpinist je {el na goro, kak{en kontakt je bil med njimi; bila je rde~e barve, pa malo sive, oran‘ne, rjave barve … Ni~ ni bila razpolo‘ena. Ko pa smo odhajali, je bila zelo zelo zadovoljna. Bila je modra. Najbr‘ je tudi Toma‘

dobil kontakt z njo, ko mu je rekla, naj se poslovi. Imam vse dokumentirano, narisano. Toma‘ je upal, da mu bo dovolila gor, na vrh, potem pa je nastalo toplo vreme in se sploh ni dalo. Je bilo preve~ slapov, kilometre vode je teklo dol, pa plazovi. Toma‘ ima ~isto druga~en pristop. ^isto druga~en. Ni~ na horuk, ni~ na silo, na nobeno silo. Zanimivo je to opazovati.

Knjigo Vidne in nevidne poti, opremljeno z barvnimi energijskimi matricami vseh sedmih ~aker in nekaterih te‘av, je mogo~e kupiti v knjigarnah in pri reviji Misteriji (01/549 17 92) za 5.900 SIT. Avtorica je dosegljiva na telefon 05/726 46 97.


je {e drug pogled na ~loveka, tedaj se pojavijo pastelne, ne‘ne barve. Moj barvni in avri~ni pogled na ~loveka si vedno nari{em, za izhodi{~e in vodilo pri terapiji.« Nata{a hitro zazna motenost ~aker, barve, ki jih zazna z notranjim o~esom, pa ji ‘e narekujejo smer pogovora: »S tem, da se za~nem pogovarjati, ~lovek ‘e za~ne prejemati energijo,« pravi. V svoji delovni sobi v Postojni ima razen mize in naprave za terapevtsko dodajanje svetlobe tudi plezalno steno, po kateri utrjujejo svojo mo~ in zna~aj dvakrat na teden. Tu jo obiskujejo ljudje s te‘avami nekajkrat zapored, da bi jim bilo bolj{e: »Koliko obiskov je potrebno, je te‘ko re~i, v glavnem ve~ kot deset seans ne potrebuje nih~e. Razen seveda pri obolenjih, ki so res te‘ka. Sama energetska obdelava je zelo hitra, velikokrat je u~inkovita ‘e po dveh terapijah, treba pa je spremeniti {e na~in ‘ivljenja. Saj ~e ta ni spremenjen, se spet vse skupaj zapaca. Kar ne sodi v ‘ivljenjski program, je treba izlo~iti …« Na pove~ano delovanje ~aker, na zmanj{anje in motenost ~aker deluje z rokami: »Usmerim se na ~akro, ki deluje moteno. Delam na vseh ~akrah, najve~ seveda na tisti, ki je motena. V glavnem se telesa ne dotikam, odvisno pa je od primera do primera.« Ljudje ~utijo spremembo delovanja ~aker kot toploto, kot gomazenje mravljincev. Tudi Nata{a zaznava svoje delovanje: »Moje roke so senzibilne, kot o~i, skozi roke zaznam vse … To pride seveda s prakso, v za~etku sem ob~utila bolj malo. Potlej pa vse ve~ in ve~ …« Ljudje prihajajo po pomo~ zaradi najrazli~nej{ih te‘av. Vzrok pa je vedno stiska: »Te‘ave so raznovrstne. Odpraviti sku{am seveda vse probleme. Veseli me, da se ljudje vse bolj zavedajo vzrokov svojih te‘av, da so vzroki v njih samih.

Dvakrat na teden se utrjuje na zidovih svoje dnevne sobe.

To mi je zelo v{e~ … je velika razlika med stanjem denimo petnajst, ali pa samo deset let nazaj in sedaj …« Nata{a ni videla sveta svojih barv vse ‘ivljenje: »Barve so zelo konkretne, tak{ne, kot jih vidijo otroci. Zaradi {oka mi je ostal stik s samo seboj. V puberteti pa nisem videla ni~esar. @iveli smo v Izoli, na morju in jaz sem ‘elela, da bi spet videla kot tedaj, ko sem bila majhna deklica. Ne da bi vedela, kaj je meditacija, sem kar dihala in dihala, globoko, pa nisem ni~ videla. [ele ko sem bila stara sedemindvajset let, sem spet videla.« Resni~ne spremembe v ‘ivljenju naredimo {ele tedaj, ko nam je dovolj hudo, kdaj in kako se lotimo sprememb, pa je odvisno od samospo{tovanja, je napisala v knjigi in razlo‘ila: »Na pot, ki me je pripeljala do zdravilke, sem krenila v ~asu lo~evanja. Lo~itev me ni prizadela, se mi zdi, da me je osvobodila … Bolni ljudje imajo v sebi prete‘no negativna ~ustva ali tak{na razmi{ljanja. Mislim, da ljudje nismo narejeni, da bi trpeli. Res sem v to prepri~ana … ^e odpusti{, da{ od sebe stran, se odve‘e{ kot ~oln na vodi in gre{ naprej …« Barve, ki jih vidi Nata{a, niso take kot jih vidimo z o~mi: »Vse barve, ki so ~iste, so v povezavi s srebrno in zlato. To vse ‘ivahno utri-

pa. Ni~ ni pri miru. Pri miru je mogo~e le nekaj sekund. To je ‘ivo … To neprestano deluje. Kjer je energijski pretok malo moten, ni niti zlate niti srebrne barve, temve~ ubita modra …« Zdravilka ne ve natan~no, koliko barv vidi, jih ni nikoli {tela. Pogosto vidi ubite barve, temne, goste barve, v katerih ni niti malo srebrne ali zlate: »Ri{em veliko modre barve, saj k meni hodijo ponavadi ljudje, ki so v stiski. Niso zdravi in veseli. Tako je pa~ naneslo, da gledam barve v glavnem bolnih ljudi. Kot bioterapevtka deluje na eteri~ni ravni in opazuje odziv na svoje delo: »Ko delam na eteri~ni ravni, vidim odziv telesa in energij na moje delo. Ljudje v moji delovni sobi, recimo ~e jih boli hrbtenica, le‘ijo na trebuhu na mizi. Soba je rahlo zatemnjena. ^ez nekaj ~asa delovanja na ~akre vidim, kako se vzpostavi energijski pretok, energijo vidim kot izvir, za~ne se zelo zelo hitro vrteti. V desno. ^e je dobro, se vedno vrti v desno. Energija bruha kot gejzir. In okrog se zaletavajo zlate in srebrne pikice. Eteri~no telo je na za~etku terapije nekaj centimetrov oddaljeno od fizi~nega telesa, potem pa naraste na nekaj deset centimetrov. Mene pa rahlo {pika …« Le redko se zgodi, a se zgodi, da komu ni mogo~e odpreti pretoka. Pa~ ni mogo~e storiti ni~. Prav ni~. Jo‘e Vetrovec

D

- maj 04 -

Misteriji 23


Spremljanje populacij ptic v de‘evnem gozdu razkriva vplive drobljenja gozda

Ptice tanzanijskega gozda K

o izginejo ptice, izgine tudi gozd. To je v sodobnem svetu vse preve~ doma~a zgodba. V Tanzaniji hitra rast prebivalstva pomeni gro‘njo de‘evnemu gozdu, ki ga izkori{~ajo za kurivo, stavbni les, prostor za kmetovanje in prebivanje. Dve tretjini gozda sta ‘e izginili, preostanek pa je razdrobljen. V gozdnih arhipelagih Usambarov, ki jih zaradi strmih pobo~ij in mogo~nih slapov imenujejo tudi vzhodnoafri{ke Alpe, ‘ivi izjemno veliko {tevilo tanzanijskih endemi~nih ali ogro‘enih vrst. Biolog dr. William Newmark z Uta{kega prirodoslovnega muzeja ‘e od leta 1987 zbira podatke o vplivu drobljenja gozdnih povr{in na ptice, njihovo pre‘ivljanje in pre‘ivetje. Pri delu mu pomagajo afri{ki {tudentje in od leta 1997 tudi prostovoljci Earthwatcha.

Ljudje in vozila potrebujejo precej mo~i za spremljanje ptic po usambarskih strminah, a je vredno truda, saj tam ‘ivi kar polovica endemi~nih in ve~ina ogro‘enih tanzanijskih pti~jih vrst na vsega 0,6 odstotka povr{ine te afri{ke dr‘ave.

V Usambarih ‘ivi polovica endemi~nih pti~jih vrst na vsega 0,6 odstotka povr{ine Tanzanije. Newmark, ki je bil v zgodnjih osemdesetih letih nekak{en odpadnik v znanstveni skupnosti, je ZDA pretresel z dokazi, kako hitro razdrobljeni ekosistemi v ameri{kih narodnih parkih izgubljajo ‘ivalske vrste. Danes je dr. Newmark ugleden voditelj naravovarstvenikov v Tanzaniji, s katerim sodelujejo {tevilne dr‘avne in mednarodne naravovarstvene organizacije. Leta 1996 je prejel finan~no podporo MacArthurjevega sklada za raz{iritev raziskovalne dejavnosti in {olanje afri{kega osebja v Usambari. Prostovoljci z zbranimi podatki pomagajo ustvariti sliko o tem, kako pre‘ivljajo posamezne vrste v razdrobljenem okolju in kateri so vzroki za zaskrbljujo~e stanje. Oblasti so na podlagi Newmarkovih izsledkov ‘e oblikovale koridorje za ‘ivali, raz{irile obstoje~e gozdne rezervate in pripravile naravovarstvene smernice za to obmo~je. Va{a glavna naloga v hladnem obdobju (septembra) bo postavljanje mre‘ in pomo~ pri ozna~evanju ujetih ptic, popisu podatkov in njihovem spu{~anju. V izmenah boste tudi radijsko spremljali ptice, kontrolirali gozdno klimo (‘e neznatne spremembe lahko vplivajo na

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele`ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra`evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru`ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865311-600. http://www.earthwatch.org

24 - maj 04 -

plen ptic) ter zbirali in razvr{~ali sade‘e in ‘u‘elke, da bi lahko ocenili, kako ~love{ki posegi vplivajo na prehranjevalno biomaso ptic. V toplem obdobju (januarja) pa boste izza skrivali{~ opravljali prva podrobna opa‘anja o obna{anju lokalnih ptic pri gnezdenju, ki bodo najbr‘ pripeljala do novih odkritij.

TERENSKI POGOJI Ekipa III bo prebivala v mestecu Amani v gosti{~u z enoposteljnimi sobami ter skupnimi kopalnicami in obednico. Ekipa IV bo taborila v bli‘ini postavljenih mre‘ in skrivali{~ za opazovanje ptic, s prhami na prostem in preprostimi latrinami. Kuhar bo pripravljal obroke z ri‘em ali testeninami, fi‘olom, zelenjavo in mesnimi enolon~nicami. V prostem ~asu lahko greste odkrivat {e druge mnogo{tevilne vrste ptic ali pa raziskovat lokalne vasi in tr‘nice. TERMINI 2004: Ekipa III: 31. avgust - 12. september Ekipa IV: 17-29. september Za termin decembrske ekipe pokli~ite telefon Earthwatcha.

D


PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

INFORMIRANI KOZARCI

VR^ ZA DOBRO VODO

Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je primernej{a za vsa ‘iva bitja. Genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov. Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje... 4.300 SIT

4.300 SIT

3.900 SIT

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci tudi vr~ spremeni u~inek alkohola. 11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.900 SIT

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ... Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

MINIHYDRONIC Minihydronic za pipo (z notranjim ali zunanjim navojem) montiramo na pipo; izbolj{a vodo do 70 odstotkov. Minihydronic za tu{ izbolj{a vodo do 70 odstotkov. Privijemo ga na ro~ico za tu{. 49.000 SIT

JEDILNI SERVIS Ju{ni, plitvi in desertni kro‘niki zmanj{ajo genotoksi~nost do 40%. 5.900 SIT

MAGIC LIFE

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.500 SIT

Med {tiriin{estdesetimi sporo~ili izvle~emo eno in z nje preberemo duhovno sporo~ilo, ki nas spremlja ves dan. Angelska sporo~ila v obliki kart niso za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost. 3.200 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

- maj 04 -

Misteriji 25


PRODAJA PO PO[TI

ORGONSKI SEVALNIK HYDRONIC 1H/F ZA HI[O Minihydronic za hi{o ima dve funkciji: • izbolj{a vso vodovodno vodo v hi{i in do 70-odstotno zmanj{a njeno {kodljivo delovanje. Skozi hydronic za hi{o o‘ivljena voda izlo~a tudi do 70 odstotkov manj vodnega kamna in tako varuje in{talacije in gospodinjske stroje. O‘ivljena voda pove~a ‘ivljenjske sposobnosti, tudi rastlin in ‘ivali. Pospe{uje izlo~anje klora. Primeren je tudi za rastlinjake in farme. • filtrira do 80 mikronov velike delce (mivka, pesek, glina, kovinski ostru‘ki …) in jih izpira. Hydronic za hi{o vgradimo takoj za vodomerom. Dopu{~a pretok do petih kubikov na uro. Hydronic za hi{o ne zmanj{uje pretoka vode. Cena: 168.000 SIT

NARO^ILNICA

ARA zalo`ba

2004

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 10% Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov) ({t. ~lanske izkaznice KZ) {t.

Naslov

kos.

Naprava za zajemanje, zgo{~evanje in informiranje energije iz okolja. V kompletu so sevalnik, informacijska skodelica, podloga za skodelico, polmetrski opti~ni kabel, komplet informiranih informacijskih celic od 1 do 7: celice za informiranje biolo{kih procesov, antibakterijsko delovanje, antivirusno delovanje, za{~ito pred radioaktivnostjo, za{~ito pred negativno orgonsko energijo in za{~ito pred toksi~nimi snovmi iz okolice ter celica z zgo{~eno orgonsko energijo. Cena: 85.000 SIT

PRAZNA INFORMACIJSKA CELICA

Posebna izvedba, celica je povsem o~i{~ena vsakr{nih informacij in ‘e pripravljena za informiranje z orgonskim sevalnikom. Cena: 350 SIT

INFORMACIJSKA SKODELICA Dodatna posoda, v katero damo informacijske celice ali druge nosilce informacij. O~i{~ena je vseh informacij. Cena: 4.800 SIT

GLOBULE Globule, majhne saharozne kroglice, so nosilci informacij. O~i{~ene vseh informacij so shranjene v cev~ici. V kompletu je pribli‘no 50 globul. Cena kompleta: 230 SIT

(priimek in ime)

(ulica in hi{na {t.)

(tel.)

(po{tna {t. in ime kraja) datum _____________________ podpis _________________________________ Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Cene veljajo do izida naslednje revije. Izpolnjeno naro~ilnico (lahko jo kopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o.,

26 - maj 04 -

[martinska 10, 1000 Ljubljana

OPTI^NI KABEL Polmetrski opti~ni kabel za povezavo med informacijskimi skodelicami. Cena: 3.100 SIT


PRODAJA PO PO[TI

BAKRENE ZAPESTNICE

INFORMIRANI LON^EK Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin. Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje. Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe. 3.300 SIT

NORAD

Za{~itna kodirana plo{~ica Norad do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga ustvarja sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj.. Za{~itna plo{~ica vodo v telesu, te je v povpre~ju kar 75 odstotkov te‘e, vzpodbudi, da se vrne v »zdravo« strukturo, v obliko, kakr{no ima voda v telesu, preden jo dose‘ejo sevanja mobilnega telefona. Norad je samolepilna kodirana bakrena plo{~ica (Ø 16 mm), ki jo prilepimo na hrbtno stran telefona. 3.500 SIT

NORAD PLUS Norad plus do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga povzro~a sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj, hkrati pa telo oskrbi z dovolj bakra, podobno kot bakrena zapestnica, ki jo mnogi uporabljajo za zmanj{anje artriti~nih, revmati~nih in drugih bole~in. Norad plus je narejen iz povsem ~istega (elektrolitskega) bakra. Norad plus je informirana samolepilna bakrena plo{~ica, ki jo nalepimo na zadnjo stran zapestne ure (za manj{e ure je Ø 24 mm, za ve~je Ø 28 mm). 3.500 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 c) posrebrena 6.700

OVALNI OBESEK KING Obesek King, pomo~nik za odvezovanje vezi, je namenjen re{evanju teko~ih zadev, ki se nam vra~ajo. Zvezda ponazarja ~loveka, ki stoji trdno na zemlji. S karo vstopimo v energijski svet, po osmici pa se zapelje energija – misel – dogodek, ki ga lahko odve‘emo oziroma prere‘emo in zaklju~imo proces. a) posrebren 5.900 b) pozla~en 5.900

ZAPONKA – OSMICA Za zapenjanje veri‘ic in zapestnic, z namenom, da prekine tokokrog, ki ga ustvarja vsak zaklju~en krog. Izdelana je iz zlata ali srebra. srebrna 3.400 zlata 5.600

ATLANTIDSKI KRI@

Atlantidski kri‘ je skrbno narejen iz srebra, o~i{~en vseh negativnih energij in napolnjen s kodami, ki ugodno vplivajo na ~loveka. Njegovo delovanje je {e mo~nej{e kot delovanje atlantidskega prstana in plo{~ice ter ima prav tako vgravirano vija~nico, ki energijsko dodatno ugodno deluje na ‘ive organizme. 14.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 24 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

- maj 04 -

Misteriji 27


Delovanje Hydronica

Kamen se spremeni H

ydronic za hi{no uporabo je namenjen izbolj{anju vode. O tehnologiji Hydronic smo ‘e ve~krat pisali ter poro~ali o raziskavah, ki dokazujejo, da je vodo mogo~e z informacijami izbolj{ati, o‘iviti. Kot vemo, informacije vplivajo na spremembo vezi, natan~neje na kot med vodikom in kisikom v molekuli vode, kar povzro~a spremenjeno kakovost vode. Filter Hydronic pa vpliva tudi na zmanj{anje vodnega kamna. »V Hydronicu so enake informacije kot v kozarcu, le da sta jim dodana {e dva elementa,« pravi Vili Poznik, avtor filtra Hydronic s trojno funkcijo: filtrira delce do velikosti 80 mikronov, vodo o‘ivi, hkrati pa jo {e omeh~a. »Informacijam, ki so v filtru Hydronic shranjene v celicah s kremen~evim peskom, sem dodal {e vija~nico, ki vodo zvrtin~i na natan~no dolo~en na~in, ter serijo magnetov, ki vplivajo na kalcijev karbonat tako, da se ta iz kalcitne spremeni v aragonitno obliko, torej iz tr{e, ki se oprijemlje cevi in drugih povr{in, v mazljivo, ki se ne prijemlje in se izplavlja.« Merjenje stopnje trdote ne poka‘e razlike, saj je v vodi, ki ste~e skozi filter Hydronic, prav toliko kalcijevega karbonata kot v vodi, ki ne gre skozi filter. Razlika pa je v tem, da ima kalcijev karbonat v neobdelani vodovodni vodi

28 - maj 04 -

igli~asto, bodljikavo obliko, v obdelani vodi pa prizmati~no, ki ne tvori ve~jih aglomeratov in se ne nalaga. Zato perilo, oprano v vodovodni vodi brez meh~ala, a obdelano skozi filter Hydronic, torej

Filter Hydronic vodo sfiltrira, o‘ivi in omeh~a. brez dodatka kemije, ne bode in ni trdo. »Spremembo kristalov je mogo~e opazovati in fotografirati z elektronskim mikroskopom, u~inek o‘ivljene vode, ki ga ob~utimo na perilu, pa tudi znanstveno dokazati,« razlaga Vili Poznik, ki se je z meh~anjem vode ukvarjal ‘e pred mnogimi leti: »Znanje, ki sem si ga nabral pri izdelavi Ekomagov, posebnih krogel za meh~anje vode, sem vkomponiral v fil-

Pravilno montiran Filter hydronic.

Posnetek vode z elektronskim mikroskopom: levo posnetek navadne trde vode, vidni so sprimki apnenca; desno posnetek vode, ki je obdelana s Hydronicom, vidni so kristal~ki apnenca, ki se ne sprijemajo, zato se odplaknejo z vodo.

Kristalna oblika kalcijevega karbonata, ki kristalizira kot kalcit (levo) ali kot aragonit (desno).

Posnetek tkanine z elektronskim mikroskopom: levo - tkanina, oprana v navadni vodi, je na otip trda; desno - tkanina, oprana v vodi, ki je obdelana s Hydronicom, je na otip mehkej{a.

ter Hydronic in tako je nastala naprava, ki vodo sfiltrira, o‘ivi in omeh~a.« U~inke pranja z obdelano vodo so ‘e merili v slovenskem zdravili{~u in zapisali, da se s pranjem v obdelani vodi podalj{a ‘ivljenjska doba brisa~ za 40 odstotkov. V hotelu tako trajajo brisa~e pet mesecev dlje. V njih se nabere veliko manj kalcijevega karbonata, kar je mogo~e meriti s tehtanjem. Pri testnem pranju brisa~ so nove tehtale po 170 gramov, po enoletnem pranju pa se je njihova te‘a kljub skr~enju po dol‘ini za deset, po {irini pa za osem centimetrov, zaradi nalaganja kamna pove~ala na 260 gramov. Prane v obdelani vodi so po letu dni tehtale 50 gramov manj, le 210 gramov. Bile so tudi bolj voljne in na pogled manj obrabljene. Na grelnikih vode po letu dni ni bilo ni~ vodnega kamna. J. V.

D


Bioluminiscenca, sposobnost organizmov, da proizvajajo svetlobo, {e ni dognana

Nenavadno svetlikanje morja @

e od nekdaj je vzbujalo zanimanje nenavadno svetlikanje vode, kadar ladja pono~i re‘e brazdo v morsko gladino, ali tiso~i drobnih mehur~kov, ki se naberejo okrog plavuti potaplja~a. Zaliv okrog Portorika je zaradi tega postal prava turisti~na atrakcija. Skrivnostni pojav se imenuje bioluminiscenca ali sposobnost nekaterih ‘ivih organizmov, kot so na primer kresnice, da proizvajajo svetlobo. V primeru svetlikajo~e se brazde, ki jo pu{~a ladja, svetlobo proizvaja plankton, mikroskopska bitja, ki lebdijo tik pod povr{ino oceanov. Znanstveniki {e dandanes ne morejo natan~no odgovoriti, kje, kdaj in zakaj plankton proizvaja svetlobo; njihove predpostavke o tem so si precej nasprotujo~e. ^eprav je to obi~ajen pojav v skoraj vseh oceanih in

Morsko svetlobo in bojazen, da bi svetle~e brazde zanetile po‘ar, so ‘e v starih ~asih v zapisih omenjali mornarji. morjih, se z njim ukvarja le malo znanstvenikov. Morsko svetlobo in bojazen, da bi svetle~e brazde zanetile po‘ar, so ‘e v starih ~asih v svojih zapisih omenjali mornarji. S pojavom bioluminiscence, oziroma natan~neje z njenimi posledicami, so se raziskovalci za~eli resneje ukvarjati v drugi polovici devetnajstega stoletja. ^e nek predmet v gibanju povzro~i bioluminiscenco, to pomeni, da lahko pritegne po-

Pojav morske bioluminiscence pripisujejo dinoflageli, enoceli~ni algi, ki sestavlja fitoplankton.

zornost nase od kjerkoli, z neba ali iz vesolja. Nekateri ribi~i na ta na~in preganjajo trume rib.

VOJA[KE RAZISKAVE

V portori{kem zalivu ‘e ob enem samem zamahu vesla morje takole zaiskri!

Z vidika pomorskih operacij pa zadeva dobi povsem druga~no razse‘nost. V spomin se je mo~no vtisnil dogodek iz leta 1918, ko je med drugo svetovno vojno nekega nem{kega potaplja~a izdala prav njegova sijo~a sled. Takrat so pri{li do spoznanja, da je na ta na~in mogo~e izslediti ladje, potaplja~e ali torpeda, ki s svojim gibanjem spro‘ijo premikanje vode, ta pa vzpodbudi delovanje bioluminiscen~nih organizmov. In prav iz tega razloga so poklicali »na pomo~« znanstvenike. V sedemdesetih letih sta se ameri{ka in sovjetska mornarica zanimali za bioluminiscenco, da bi na daljavo odkrivali plavajo~e predmete ter da bi se lahko za{~itili pred omenjenim pojavom. Iz

- maj 04 -

Misteriji 29


NENAVADNO

SVETLIKANJE MORJA

tistega ~asa torej izvirajo razli~ne raziskave, ki {e vedno potekajo in ki naj bi razvozlale razporeditev omenjenih svetlobnih emisij v morju. S tovrstnimi raziskavami se ‘e ve~ kot deset let ukvarjajo tudi v Franciji, kjer so si zastavili cilj vzpostaviti model morske bioluminiscence. Vendar biologi menijo, da je pojav preve~ kompleksen in so {e dale~ od tega, da bi lahko predstavili njegov model. Nekateri so celo prepri~ani, da kaj takega sploh ni mogo~e, ker na pojav vplivajo {tevilni parametri: tokovi, temperatura, koli~ina planktona, podro~je in globina. Ko so biologi v raziskavah na Atlantiku primerjali koli~ino rastlinskega planktona ali fitoplanktona ter ‘ivalskega planktona, so ugotovili, da do globine 200 metrov, do koder {e prodre son~na svetloba, prevladujejo enoceli~ni organizmi. To so mikroorganizmi, ki se merijo na mikrometre; najve~ji, ki se imenuje Noctiluca, ne presega dveh milimetrov. Ti enoceli~ni mikroorganizmi se tako hitro razmno‘ujejo – {tevilo celic se povzpne do dvajset milijonov na en liter! – da je morska gladina podnevi videti rde~a. Seveda pa je treba vedeti, da vsi ne proizvajajo svetlobe. Kak{na je potemtakem vloga ‘ivalskega planktona, ~e vemo, da se neka-

tere njegove vrste tudi svetlikajo? To ostaja skrivnost. Znana francoska biologinja Anne-Sophie Cussatlegras meni, da bi bile za prou~itev, koliko k svetlikanju morske gladine prispeva ‘ivalski plankton, potrebne zelo obse‘ne raziskave. Naprava za meritve, ki jo uporablja raziskovalni in{titut na pomorski {oli v francoskem Brestu, upo{teva le organizme do velikosti enega milimetra …

[E VEDNO NEZNANI VZROKI

Nekateri drugi znanstveniki pa so se osredoto~ili na bi~kaste alge. Kot ugotavljajo, slednje oddajajo svetlobne bliske V ZDA uporabljajo bioluminiscenco za prou~evanje plavanja (od 0,1 do 0,5 sekunde) delfinov. Na osnovi sijo~e brazde, ki jih le-ti pu{~ajo za seboj, samo po son~nem zaho- znanstveniki lahko opazujejo premikanje vode in la‘je du. Alga sledi biolo{ke- razumejo, kako se te ‘ivali prilagajajo okolju. mu ritmu, ki traja pribli‘no {tiriindvajset ur: sveti pono~i, preo- podnevi ne bi videla? Tako {e vedno ni stali ~as po~iva. Tu je dejansko neka logi- znano, kak{en mehanizem algi prepreka: ~emu bi ji slu‘ila svetloba, ~e se ta ~uje, da bi stalno oddajala svetlobo. Znanstveniki so pri svojih ugotovitvah na tem podro~ju zelo redkobesedni. Bioluminiscenca je rezultat posebne kemi~ne reakcije in ne absorpcije ‘arkov kakor pri fluorescenci in fosforescenci. Njena formula je znana ‘e od devetnajstega stoletja: encim luciferaza oksidira substrat luciferin. Omenjeni sestavini sta pri razli~nih ‘ivih bitjih razli~ni. Nastala svetloba je hladna, kar pomeni, da se pri omenjeni reakciji – v nasprotju z elektri~no ‘arnico, kjer se 97 odstotkov energije spremeni v toploto – vsa energija spremeni v svetlobo. Ta pa je glede na sodelujo~e elemente v reakciji lahko rde~a, oran‘na, rumena, zelena, modra ali vijoli~na. V oceanih prevladuje modra barva, saj je to valovna dol‘ina, ki se v Da bi se ubranil sovra‘nika, rakec Janicella spinacauda izpljune sijo~o teko~ino. vodi najla‘je premika.

30 - maj 04 -


NENAVADNO

SVETLIKANJE MORJA

Bioluminiscenco oddaja ve~ kot 700 ‘ivih bitij. Najbolj znana je kresnica, poznamo pa tudi sijo~e gobe, kot je goba z Nove Gvineje na sliki desno. V morskih globinah med 200 in 1000 metri naj bi svetlobo oddajalo prek 90 odstotkov bakterij, rib, sip in meduz. Bioluminiscenca jim slu‘i za osvetljevanje in obrambo pred sovra‘niki, ~rv na sliki levo pa s pri‘iganjem in uga{anjem lu~i najbr‘ ustvarja ve~ji vtis na samice.

Do bioluminiscence prihaja samo pono~i, kajti iskrenje je v celici prisotno le pono~i. Iskrenje se za~ne, ko se zno~i, preneha pa takrat, ko se za~ne daniti. Ko pade no~, v bli‘ini jedra celice za~nejo nastajati omenjene sestavine, ki se ~ez tri do {tiri ure preselijo na obrobje celice. Tedaj mora priti nek zunanji signal, denimo morski val, da omenjeni snovi prideta v stik s protoni, ki spro‘ijo bioluminiscenco. Zaenkrat pa {e ni znano, kak{na je povezava med zunanjim signalom in kemi~no reakcijo.

FRANCOSKO-AMERI[KI SPOR »Sijo~a brazda« bi se morda zdela manj skrivnostna, ~e bi vedeli, zakaj enoceli~ni organizmi oddajajo svetlobo. Biologi tudi tu ostajajo v dvomih. Nekateri menijo, da na ta na~in malce brzdajo tek svojih sovra‘nikov, majhnih rakcev z organi, ki so ob~utljivi na svetlobo. Laboratorijski poizkus je dokazal, da rakci dejansko pojedo veliko ve~ rastlinskega planktona, ki ne oddaja svetlobe. Drugi pa se nagibajo k bolj sofisticirani predpostavki: svetlobni bliski bi~kastih alg naj bi bili nekak{en alarmni sistem za privabljanje sovra‘nikov rakcev! ^e-

prav je to te‘ko preveriti, pa je slednja teorija prav toliko verjetna kot prva. Odprto ostaja tudi vpra{anje, kaj pri enoceli~ni algi spro‘i svetlobne bliske. To je nedvomno mehanski dra‘ljaj, ki ga spro‘i gibanje vode, toda kateri dra‘ljaj? Je to sprememba tlaka, pospe{ek, turbulenca …? Prav to vpra{anje danes razdvaja ameri{ke in francoske raziskovalce. Ameri{ka ekipa se je prou~evanja gibanja teko~in in vpra{anja svetlobnega ‘arenja lotila na nenavaden in izviren na~in. Biolog Michael Latz in fizik Jim Rohr, oba iz San Diega, se opirata na opazovanje fitoplanktona ter tokov, ki jih s plavanjem spro‘ajo delfini. Tako bolje razumemo, kako se ti sesalci prilagajajo svojemu okolju, kar prispeva koristne informacije pri oblikovanju ladij. Na podlagi {tudije, ki sta jo ameri{ka raziskovalca objavila leta 1998, sta francoski fizik Patrice Le Gal in biologinja Anne-Sophie Cussatlegras uporabila bi~kaste alge za prou~evanje gibanja teko~in, toda njuni izsledki so bili v popolnem nasprotju z ugotovitvami kolegov onstran Atlantika. Po mnenju ekipe Michaela Latza svetlobno bliskanje povzro~a cizeliranje ali celi~na deformacija zaradi razli~nih hitrosti in smeri vodnih tokov. Ve~je ko

je cizeliranje, ve~je je bliskanje. Francoska raziskovalca pa zatrjujeta, da temu ni tako. To sta dokazala s filmskimi posnetki poizkusa cizeliranja bi~kaste alge: enoceli~ne organizme sta namestila v valj, ki se je vrtel okrog svoje osi in v katerem je bil {e en valj, ki pa se ni vrtel. Pri celicah je pri{lo do cizeliranja oziroma deformacije, saj so bile ujete med hitrostjo ni~ centralnega valja in hitrostjo v zunanjem valju. In namesto da bi fitoplankton z nara{~ajo~im cizeliranjem za~el svetlobno bliskati, sta francoska raziskovalca opazila neenakomerno razdelitev svetlobe v cevi: en ‘arek v sredini in po en ‘arek v zgornjem in spodnjem delu cevi. Cev se je v celoti osvetlila {ele, ko sta izzvala turbulenco, ki je zajela vse celice v neenakomerno gibanje. Patrice Le Gal ima za razlago omenjenega pojava svojo teorijo. Po njegovem naj bi bilo svetlobno bliskanje pri bi~kastih algah posledica spremenjenega cizeliranja, ki je dejansko prehod iz ene deformacije v drugo. Vendar ta predpostavka potrebuje {e dodatne dokaze. Fizik, ki se sicer ukvarja s teko~inami, je tako nehote za{el na podro~je biologije. Bi~kaste alge pa {e vedno burijo znanstvenike s svojim iskrenjem. An. TP

D

- maj 04 -

Misteriji 31


V romunskem gorovju na{li najstarej{e doslej odkrite ostanke ~loveka

Me{anje ~loveka in neandertalca K

o so se predlanskim trije romunski plezalci odlo~ili, da razi{~ejo medvedjo jamo v Karpatih, so pri~akovali vse kaj drugega kot da bodo naleteli na pomembne fosilne najdbe. Toda izkazalo se je, da je ~eljustna kost, ki so jo pobrali s tal, eden najstarej{ih ~love{kih ostankov, kar so jih doslej odkrili v Evropi. »^eljustna kost je najstarej{i neposredno datiran fosil modernega ~loveka,« pravi profesor antropologije z univerze Washington v St. Louisu Erik Trinkaus, eden izmed vodij ekipe, ki je najdeno kost analizirala. Metoda datiranja z radioaktivnim ogljikom je pokazala,

Kosti zgodnjih ljudi iz Medvedje jame v Karpatih se povsem skladajo s teorijo o me{anju populacij modernega ~loveka in neandertalca. da je kost stara od 34.000 do 36.000 let, kar ustreza obdobju, ko je zgodnji moderni ~lovek naseljeval isto ozemlje z zadnjimi pre‘ivelimi neandertalci. Plezalci in znanstveniki so se lansko poletje vrnili v jamo. Na{li so ve~ delov

Fosili, najdeni v medvedji jami, kjer naj bi zgodnji ljudje pokopavali mrtve. Na sliki je tudi ~eljustnica, ki so jo odkrili prvo in katere starost ocenjujejo na najmanj 36.000 let.

32 - maj 04 -

kosti, ki so pripadale trem posameznikom: sen~no kost, obrazne kosti in del lobanje. Datiranje {e poteka, prvi rezultati pa ka‘ejo, da so vsi fosili iz istega obdobja. »Najdeni material je prvi doslej odkrit, ki neizpodbitno dokumentira videz modernega ~loveka v ~asu, ko se je {iril po Evropi. ^eprav mu pravimo »moderni«, ta ~lovek ni bil »moderen« na na~in, kot danes razmi{ljamo o ljudeh,« pravi profesor Trinkaus. Anatomija kosti je podobna ostankom zgodnjih ljudi, ki so jih na{li v Afriki, na Srednjem vzhodu in kasneje v Evropi. Nekatere zna~ilnosti, na primer veliki ko~niki, pa ka‘ejo na mo‘no povezavo z neandertalci. Zlasti veliki so modrostni zobje. »Kosti se povsem skladajo s teorijo o me{anju populacij modernega ~loveka in neandertalca. ^e primerjamo vse doslej najdene ostanke ~loveka, se moramo pomakniti pol milijona let nazaj v ~as, da najdemo primerek, ki je imel ve~je modrostne zobe,« doda Trinkaus. A to je za paleoantropologe zelo ob~utljiva tema, saj se ne morejo poenotiti, do katere mere so se zgodnji ljudje in neandertalci medsebojno pome{ali. Mnogi menijo, da so bili med dvema vrstama le povr{ni kontakti, pri ~emer se sklicujejo na analize DNK-ja, ki ka‘ejo na minimalno ali celo ni~no prisotnost genetskih veznih ~lenov z modernim ~lovekom. O tem, kako so se kosti zna{le v jami, ni ni~ znanega. Kot vse ka‘e, so jamo uporabljali medvedi za prezimovanje, Trinkaus pa domneva, da so zgodnji ljudje tam pokopavali mrtve. Ekipa se bo poleti ponovno vrnila v jamo, da jo podrobneje razi{~e. Ra. Pu.

D


Deevolucija je zelo star nazor o nazadovanju in degradaciji ~love{ke vrste

Narobe evolucija P

od imenom deevolucija zdru‘ujejo sociologi nenavadne teorije zelo starih, pa tudi sodobnih mislecev, ki jim je skupno prepri~anje, da je razvoj ~loveka kot materialnega in duhovnega bitja pravzaprav nazadovanje oziroma propadanje. Avtorji, ki se s temo ukvarjajo, so prepri~ani, da taka gledanja izhajajo iz nostalgije po nekdanjih, zlatih ~asih. Res je, da v vseh kulturah, ki so zapustila pisna ali ustna izro~ila, najdemo zgodbe o ~ude‘ni preteklosti. Pri Egip~anih je bilo to predzgodovinsko obdobje, ko so vladali bogovi, babilonska zlata doba se je kon~ala z vesoljnim potopom, perzijski zoroastrski spisi govorijo o tiso~letnem zlatem kraljestvu Yima, pri Hindujcih je bila zlata doba Krita-juga ali prvo obdobje, v judovsko-kr{~anski tradiciji ‘ivljenje prvega para v rajskem vrtu in tako naprej. Verjetno je osnovna razlika med takimi zgodbami in nam najbolj poznano kr{~ansko tradicijo v tem, da druge kulture ~as razumejo cikli~no in ne linearno. Tako tudi vse slabo in slab{e, kar sledi zlatim ~asom, vodi le k vrnitvi, propad ~loveka pa k ponovnemu vzvi{enemu bitju. V kr{~anstvu je bil padec enkraten in deden zaradi nesre~nega jabolka, mesiji ni povsem uspelo, zato pa je zagotovljeno ponovno rojstvo o~i{~enega in prenovljenega ~loveka po poslednji sodbi. V omenjenih zgodbah so bili ljudje in njihovi predniki, bogovi, polbogovi ter heroji telesno in du{evno ~udoviti. To jim je bilo seveda lahko, saj takrat niso poznali zla, bole~ine, lakote, sovra{tva, vojne … Potem pa je {lo po~asi navzdol. Razlogi za to so razli~ni. V nekaterih kulturah je bil glavni krivec ~lovek

Ve~ina starih kultur ~as razume cikli~no in ne linearno, tako tudi vse slabo in slab{e, kar sledi zlatim ~asom, vodi le k vrnitvi, propad ~loveka pa k ponovnemu vzvi{enemu bitju. sam: jedel je od prepovedanega drevesa, me{al se je z nekimi drugimi, manj popolnimi Zemljani (!). Bolj tola‘ilne so tiste kulture, ki u~ijo, da je to pa~ kozmi~ni red in nanj seveda nimamo dosti vpliva.

Poglejmo, kako so si bolj podrobno predstavljali ~love{ki »propad« razni misleci.

PLATONOVA VERZIJA Bog je ustvaril svet in njegovo delo je bilo popolno, vendar ni bilo nesmrtno in je tako ‘e nosilo kal propada. Trajanje sveta naj bi bilo 72.000 son~nih let. Prva polovica je bila ~udovita z Bo‘jo pomo~jo in nadzorstvom. Potem pa je stvarnik malo popustil in stvar je {la navzdol – in to se nadaljuje. Ko bomo na dnu, pa bo stvarnik zadeve spet vzel v roke in ciklus se bo spet za~el na vrhu. Tak{en je kozmi~ni zakon. Platon je dodal tej razlagi {e svojo misel, ki je bila dve tiso~letji kasneje zlorabljena. Menil je, da dr‘ava preslabo regulira poroke, zato prihaja do rojstev biolo{ko slabega potomstva. V evropskem novem veku, pred Darwinom in tudi po njem, je bilo kar nekaj teorij o tem, da so opice rezultat propada ~loveka, pot pa vodi prek ni‘jih ras. O tem so napisane gore knjig, da ne bi kdo mislil, da je rasizem izum nacistov in ju‘nih dr‘av ZDA. Tam je bila ideja le zlorabljena in prilagojena trenutnim »potrebam«.

TAJNA DOKTRINA GOSPE BLAVATSKY

Rafael: Platon in Aristotel, 1509-10, freska v vatikanski pala~i, Rim.

Devetnajsto stoletje je bilo zelo naklonjeno ezoteriki, parapsihologiji, teozofiji in podobnim gibanjem. Nekateri menijo, da je bilo to povezano s pospe{enim tehnolo{kim napredkom, ki ni prina{al le dobrega. V vseh omenjenih gibanjih je bilo va‘no vpra{anje izvora ~loveka ter njegovo fizi~no in psihi~no propadanje. Vidno mesto je v tej dru‘bi imela Ma-

- maj 04 -

Misteriji 33


N AROBE

EVOLUCIJA

Zamisel o ~lovekovem fizi~nem in psihi~nem propadu je v osemdesetih letih v ZDA popularizirala generacija punk rocka DEVO.

dame Blavatsky. @e kot otrok je bila nenavadna, kot mlada ‘ena pa je zapustila mo‘a in rodno Rusijo, prepotovala Evropo, Bli‘nji vzhod, Indijo, Tibet in tako dalje. Prav Tibet jo je privla~il in o~aral in rezultat te ljubezni je bila njena knjiga Tajna doktrina (The Secret Doctrine). Vsebina naj bi bila povzeta po dosti starej{em delu »Dzyanova knjiga« iz srednje Azije, ki jo je poznala in razumela le ona sama. Madame, ki je bila med drugim tako nasprotnica Darwina kot uradnih cerkva, je ~love{ko zgodovino opisovala skozi sedem izvirnih ras, od katerih je bila vsaka ni‘ja od predhodne. V prvem obdobju, pred milijoni let, je ‘ivela na severnem polu rasa eteri~nih, nesmrtnih velikanov. Druga rasa je bila ‘e materialne narave in je ‘ivela na celini Hiperboreji, ju‘no od severnega pola. Tretja rasa je ‘ivela pred osemnajstimi milijoni let, v Lemuriji. Tam oziroma takrat se je tudi za~el propad ~love{tva; pojavila sta se dva spola. ^etrta je bila rasa Atlantidov, peta pa

34 - maj 04 -

Arijcev, ki so ‘iveli oziroma ‘ivijo v Evropi. Do konca cikla degradacije ~love{tva se bosta pojavili {e dve rasi. Seveda razvoj oziroma propadanje ni potekalo premo~rtno. Me{anje ras je vodilo navzdol, vedno ve~ji dele‘ materije v ~loveku je vodil k ‘ivalskosti. Torej od ~loveka k opici in ne obratno. Za njene somi{ljenike in velik del ljudi tistega ~asa je bilo pomembno dejstvo, da je ~lovek vi{je bitje bo‘anskega porekla, in ~eprav gre njegov »razvoj« v negativni smeri, je upanje, da se kolo zgodovine obrne in spet zavlada popolnost.

ZA^ETEK JE BIL KONEC Delo s tem naslovom (The Beginning Was the End) je mad‘arski avtor Oscar Kiss Maerth predstavil v zgodnjih sedemdesetih letih prej{njega stoletja. V Evropi ni imel dosti uspeha, ~eprav je njegova zalo‘ba pri~akovala ponovitev fenomena von Däniken. Na ameri{ko

tr‘i{~e so knjigo lansirali kot evropsko uspe{nico, zato je tam vzbudila ve~ zanimanja. Vodilna ideja pisca je razkroj ~love{tva, glavni vzrok zanj pa prehranjevanje z mo‘gani svoje vrste. Za razliko od nekaterih podobnih teoretikov je Maerth priznaval evolucijo, ki je bila »naravna in dobra«, dokler ~lovek (homo sapiens) ni za~el jesti mo‘ganov ubitih predstavnikov svoje vrste. Ni jasno, kako je do takega apetita pri{lo, {e manj, ali je bilo mo‘ganov res dovolj. Vsekakor pa je bila nova vrsta prehrane vzrok za izgubo dlakavosti, pove~anje mo‘ganov, pa tudi vse ve~je psihi~ne te‘ave, epilepsijo in tako naprej. Zaradi takih posledic je ~lovek tiso~letja pozneje kanibalizem opustil, a je bilo ‘e prepozno. Da je vse to res, je Maerth dokazoval z antropolo{kimi najdbami zdrobljenih lobanj, pa tudi s tem, da imajo ‘enske manj mo‘ganske mase, ker jim mo{ki niso naklonili kanibalskega posladka. Kasneje ko so razli~ne vrste na{ih praprednikov pre{le na kanibalizem, manj so danes razviti njihovi potomci: odtod rasne razlike. Maerth je izdelal obse‘no primerjavo obstoje~ih opi~jih vrst s ~love{kimi rasami.

DEEVOLUCIJA IN PUNK ROCK Zamisel o ~lovekovem fizi~nem in psihi~nem propadu je v osemdesetih letih v Zdru‘enih dr‘avah Amerike popularizirala tudi generacija punk rocka DEVO. Vzroki so bili zelo ‘ivljenjski: upor proti vojnam, atomski energiji in onesna‘evanju narave vseh vrst, stresno ‘ivljenje in podobno. Vse na{teto {kodi naravi nasploh, {e posebno pa ~love{tvu, ki hlasta po navideznih dobrinah tehnolo{kega napredka. V njihovih pesmih nastopajo egoizem, splavi, alkohol in droge, orgije, zlo~ini, samomori. Kje je tisti idealni ~lovek po bo‘ji podobi iz dobrih, zlatih ~asov? Ni ~udno, da ideja o deevoluciji v taki ali druga~ni obliki {e ‘ivi. Al. Ju.

D


Je program SETV primernej{i za odkrivanje zunajzemeljske inteligence od SETI-ja?

Medzvezdni migranti O

programu SETI za iskanje ‘ivljenja v vesolju smo v reviji Misteriji ‘e pisali. Dr. Massimo Teodorani, ugleden ~lan podru‘nice SETI-ja v sosednji Italiji, ki deluje na radioastronomski postaji CNR v mestecu Medicina v bolonjski provinci, raziskuje spektralno ~rto vode na planetih zunaj na{ega son~nega sistema, na katerih bi lahko bilo ‘ivljenje. Kaj se trenutno dogaja s programom SETI? Massimo Teodorani pravi, da projekt SETI, zlasti njegov del MOP (Microwave Observing Project ali »Projekt za opazovanje mikrovalov«), ki se ukvarja z radijskimi valovi, s frekven~nim intervalom od 1 do 25 GHz, i{~e signal s to~no dolo~enimi zna~ilnostmi. Signal mora biti monokromatski, lahko je moduliran in zelo ozek v primerjavi s spektralnimi ~rtami v astronomiji, predvsem pa mora biti prisoten Dopplerjev pojav. Ta bi v tem primeru slu‘il kot dokaz, da prihaja signal s planeta, ki kro‘i okrog svojega sonca. Signal, ki ga opazi eden izmed opazovalcev, morajo v kateremkoli trenutku potrditi drugi opazovalci v drugih delih sveta in se mora nana{ati na astronomski objekt (zvezdo, okoli katere kro‘i planet, s katerega prihaja domnevno umetno radijsko sevanje) s fiksnimi koordinatami, pri ~emer je edino dopustno gibanje kro‘enje planeta okoli zvezde. Signal mora biti trajen in ne ~asovno omejen. Opazovanje poteka na tri osnovne na~ine. Prvi je »preiskovanje vsega neba«, ki predvideva sistemati~no raziskovanje celotnega neba. Drugi je »ciljano iskanje«, ki zajema natan~nej{e opazovanje dolo~enega zvezdnega objekta, ki ga izberejo na podlagi zna~ilnosti njegove zvezde. Zvezdo izberejo po strogih kriterijih med objekti, katerih spekter je

SETV temelji na postavitvi kontrolnih postaj na ve~ delih sveta za spremljanje ob~asnih „anomalij” v atmosferi ter ugotavljanja prisotnosti nezemljanov na na{em planetu. podoben Son~evemu, iz baze podatkov, ki vsebuje objekte, oddaljene najve~ 50 do 100 svetlobnih let. Tretji na~in opazovanja pa je »hkratno skaniranje«, pri katerem raziskujejo tisti del neba, ki ga obravnavajo ‘e v obi~ajnih astronomskih raziskavah, tako da se v tem primeru

Radioteleskop v Medicini.

program SETI pokriva z astronomskimi raziskavami. V prvih dveh primerih so raziskave specifi~no na~rtovane za dobo nekaj mesecev za potrebe SETI-ja. Potekajo po programih ameri{kega in{tituta SETI, katerega gonilna sila je Jill Tarter. V tretjem primeru poteka raziskovanje SETI so~asno in vzporedno z obi~ajnimi astronomskimi opazovanji; opazovalec se usmeri v katerikoli objekt, prav tako spektrometer SETI. Slednji na~in uporabljajo v italijanski Medicini, kar pa ne bi bilo mo‘no brez spektrometra Serendip IV., ki ga je prav v ta namen projektiral Stelio Montebugnoli.

NAMENSKI IN NENAMENSKI SIGNALI Srce projekta SETI, ki je usmerjen na radijske valove, temelji na ve~kanalnem spektrometru, ki lahko so~asno pokriva na desetine milijonov frekvenc. S tem se sorazmerno pove~ajo mo‘nosti, da naletijo na namerne ali nenamerne inteligentne signale. Namerni signali so tisti, ki bi jih poslali oddajniki inteligentnih civilizacij, da nas opozorijo na svoj obstoj, nenamerni signali pa bi pri{li od telekomunikacijskih sistemov, tako kot je mo‘no signale na{e televizije prestre~i kjerkoli v vesolju. Poleg ve~kanalnega spektrometra imajo italijanski astronomi tudi z radioteleskopom povezan sprejemnik, ki lahko zazna tudi zelo {ibke signale, kar jim omogo~a zelo {iroko polje iskanja. Bolj ko je sprejemnik ob~utljiv, ve~ja je mo‘nost opazovanja oddaljenih zvezdnih sistemov, ker se intenziteta vseh oblik elektromagnetnega sevanja zmanj{uje obratno sorazmerno s kvadratom razdalje od vira.

- maj 04 -

Misteriji 35


M EDZVEZDNI

MIGRANTI

Naloga dr. Teodoranija je, da odkriva najprimernej{e astronomske cilje, v katere potem usmerijo ve~kanalni spektrometer, se pravi znane planete zunaj na{ega son~nega sistema s specifi~nimi zna~ilnostmi. Zelo pomembna vrsta tovrstnih tar~ so zvezde, o katerih z gotovostjo vemo, da okrog njih kro‘ijo planeti, ki vsebujejo vodo. To je mo‘no ugotoviti na podlagi spektralnih ~rt, ki jih ti planeti oddajajo in ki jih stalno prou~ujemo v okviru projekta ITASEL (Italian Search for Extraterrestrial Life – »Italijansko iskanje nezemeljskega ‘ivljenja«). Za prou~evanje teh objektov po postopkih, ki jih dolo~a SETI, pa bi morali opazovati nebo s »ciljanim iskanjem«, ki omogo~a zelo iz~rpno raziskavo, vendar na ‘alost v Medicini to {e ni mogo~e. Nekateri postavljajo vpra{anje, ali je sploh smiselno nadaljevati z iskanjem ‘ivljenja in inteligence v vesolju. »Menim, da je nadaljevanje raziskav pomembno,« zatrjuje Massimo Teodorani, »saj bi nam odkritje inteligentnih signalov omogo~ilo spoznanje tistih civilizacij v na{i galaksiji, ki so tehnolo{ko pribli‘no enako ali zelo podobno razvite kot mi. Projekt SETI – MOP je zastavljen izklju~no z namenom odkrivanja drugih antropomorfnih, se pravi ~loveku podobnih kultur. Zato deluje kot filter, ki izklju~uje vse druge mo‘nosti ter vzpostavi »u~inek selekcije«, kot temu procesu pravijo astrofiziki. Tako lahko v zvezdno statistiko vnesemo nov parameter: funkcijo distribucije galakti~nih inteligenc ~love{kega tipa. Doslej {e nismo prestregli signala, ki bi odgovarjal zgornjim zahtevam. Isto velja tudi za opti~ni oddelek SETI-ja. Fiziki, kot sta Paul Horowitz in Stuart Kingsley, s pomo~jo fotometrov i{~ejo zelo ozke laserske signale z Dopplerjevim u~inkom, podobno kot to delajo v SETIjevem oddelku za spremljanje radijskega sevanja: doslej rezultatov {e nismo videli. Skratka, {e vedno sem prepri~an, da je projekt SETI zanimiva pobuda, ni pa edini in tudi ne najpametnej{i na~in iskanja inteligence v vesolju.«

36 - maj 04 -

»^RTA VODE« ODKRIVA NOVE PLANETE Astronomi danes z novimi tehnikami odkrivajo vedno ve~ planetov zunaj na{ega son~nega sistema. Za odkrivanje »zunanjih planetov« v Medicini uporabljajo radioteleskop, postopki pa so dokaj podobni tistim v opti~ni spektroskopiji. [e zlasti se posve~ajo spektralni ~rti vode, ki nastane ob frekven~nem intervalu 22 GHz. Pri njihovem delu je za razliko od opti~ne spektrografije klju~na kemi~na sestava, skupaj s smerjo radialne hitrosti. ^rta vode omogo~a »skoraj neposredno« opazovanje nekaterih vrst zunanjih planetov, res pa je, da jo je zelo te‘ko najti. ^rta se namre~ oblikuje v dveh specifi~nih okoli{~inah. Prva nastane, kadar to~a kometov bombardira povr{je planetov velikosti Jupitra ali {e ve~jih. Podobno situacijo smo lahko opazovali julija 1994 v na{em son~evem sistemu, ko je v Jupiter tr~il komet Shoemaker-Levy. Verjetnost, da odkrijejo sledi kometnih trkov na zunanjih planetih je zelo visoka, ko i{~ejo zvezdne sisteme, ki se {ele oblikujejo in kjer je prazvezdni oblak {e nestabilen. V takih pogojih je mogo~e videti trke zelo pogosto. V Medicini i{~ejo vodno ~rto predvsem na planetih Jupitrovega tipa, kjer pogosti kometni trki povzro~ajo »pike«, ki se vrtijo skupaj s planetom, medtem ko ta kro‘i okoli sonca. Ne pozabimo, da kometna to~a ustvari okoli{~ine za nastanek ‘ivljenja; trk kometa ShoemakerLevy je eden od dokazov, da prav kometi prina{ajo vodo na planete. Profesor Cristiano Battalli Cosmovici je jasno dokazal, da voda, ki nastane ob kometnih trkih, oddaja mo~no »masersko« spektralno ~rto (maser je mikrovalovni laser), in prav to je ~rta, ki jo i{~ejo. Spektrometer, ki ga uporabljajo pri tem na~inu raziskovanja, ima 132.000 kanalov in natan~nost do enega metra na sekundo (v bli‘nji prihodnosti ga bodo nadomestili s spektrometrom z natan~nostjo enega centimetra na sekundo), tako da lahko opazujejo maserske vodne »to~ke« med njihovim vrtenjem.

Stvar pa ni tako preprosta, saj se rotacijski faktor prekriva s faktorjem revolucije planeta okoli sonca. Pri ocenjevanju opazovanega je seveda potrebno upo{tevati hitrost vrtenja Zemlje, njene revolucije okoli sonca ter gibanja Zemlje glede na referen~ni sistem zvezde, ki se premika okrog sredi{~a galaksije.

PROGRAM SETV I[^E MEDZVEZDNE MIGRANTE Dr. Massimo Teodorani vodi tudi italijansko vejo SETV, kar je ime za drug protokol iskanja zunajzemeljske inteligence poleg SETI-ja. Doktor o tem pravi: »Projekt SETI temelji na predpostavki, da prihajajo signali s planetov, ki se vrtijo okrog svojih zvezd, ne upo{teva pa mo‘nosti, da bi signale oddajali viri, ki se v odnosu do na{ega planeta samostojno premikajo (se pravi objekti v neposredni bli‘ini Zemlje ali vsaj znotraj na{ega son~nega sistema) in ob~asno oddajajo radijske valove. Projekt SETI – MOP je dejansko zabele‘il mno‘ico za~asnih signalov, ki pa se niso ve~ pojavili, vsaj ne na isti to~ki. Pri ve~ini teh signalov je {lo le za la‘ne preplahe zaradi razli~nih motenj (najve~krat so jih povzro~ali umetni sateliti). Res pa je, da se pri SETI-ju niso trudili odkriti vira vseh teh ob~asnih signalov, temve~ so jih preprosto zavrgli, saj niso ustrezali iskalnim kriterijem MOP-a oziroma projekta za opazovanje mikrovalov. Selekcija je seveda nujna, toda s tovrstno selekcijo ‘al izklju~ujemo mo‘nost, da pripadniki katere od teh tehnolo{kih civilizacij potujejo po vesolju. ^eprav je projekt SETI tako s tehnolo{kega kot z znanstvenega vidika zelo sofisticiran, je dale~ od popolnosti, {e zlasti pri upo{tevanju sposobnosti nezemeljskih civilizacij, da potujejo skozi vesolje, kar ni le plod ljudske domi{ljije, pa~ pa verjetnost, ki jo dopu{~ajo mnogi ugledni znanstveniki. Zamisel o „medzvezdni migraciji” so v raznih strokovnih {tudijah obravnava-


MEDZVEZDNI

MIGRANTI

‘e veliko vemo, ne moremo pa {e re~i, ali je nezemeljskega izvora.

DVOSMERNA KOMUNIKACIJA Z NEZEMLJANI Na podlagi vsega tega lahko trdim, da je precej bolj verjetno, da bomo zunajzemeljske inteligence odkrili s programom SETV kot pa s konvencionalnim programom SETI. Zelo skepti~en pa sem glede mo‘nosti dvosmerne komunikacije oziroma interakcije s tujimi civilizacijami, ki obi{~ejo na{ planet, ne glede na to, ali imajo v primerjavi z na{o civilizacijo 1000 ali milijon let prednosti. ^e bi te civilizacije ‘elele komunicirati, bi to takoj storile, a do tega {e ni pri{lo. To lahko pomeni, da nezemljani ne prihajajo v na{ son~ev sistem oziroma na ZemMassimo Teodorani sodeluje v raziskovalni misiji v Norve{kem Hessadalnu, kjer se na nebu ljo, mo‘no pa je tudi, da domnevni obizelo pogosto prikazujejo anomalne »svetle~e krogle«, ki bi lahko bile nezemeljskega izvora. skovalci ne ‘elijo komunicirati z nami, Na sliki iz leta 2001 z italijansko raziskovalko Simono Righini. temve~ nas le na skrivaj nadzorujejo, kar bi bilo tudi najbolj logi~no. li pomembni znanstveniki, ne nazadnje vsaj petnajst tiso~ svetlobnih let. Glede Po statisti~nih analizah je bolj verjettudi Carl Sagan, kar je ve~ raziskoval- na starost ~love{ke civilizacije in stopno, da smo bili v na{i zgodovini ve~krat cev pripravilo do tega, da so v Drakovo njo medzvezdne migracije lahko na dele‘ni obiskov kot pa da bomo na{li ena~bo vnesli nov parameter. Projekt podlagi izra~unov sklepamo, da je bila SETI bi torej lahko popolnoma verodo- Zemlja obiskana ve~ tiso~krat. SETV je druge planete s tehnolo{ko razvitimi stojno in znanstveno kredibilno raz{irili sestavni del zelo naprednega tehnolo{- civilizacijami, ki bi bile evolucijsko stare tudi na nestalne in spremenljive cilje, za kega projekta, ki temelji na postavitvi pribli‘no toliko kot na{a, vendar bi bili kar ‘e razpolagamo s potrebnimi tehno- kontrolnih postaj na ve~ delih sveta za ti planeti tako oddaljeni od nas, da nas spremljanje ob~asnih „anomalij” v atmo- njihovi prebivalci fizi~no ne bi mogli lo{kimi zmogljivostmi. dose~i. Prvi je to izjavil znani fizik EnriStatisti~ne analize „ena~be raz{irjeno- sferi in torej ugotavljanja prisotnosti ozi- co Fermi. S trenutno razpolo‘ljivo tehsti”, ki izhajajo iz predpostavke, da so teh- roma odsotnosti nezemljanov na na{em nologijo bi danes morda lahko razkrili nolo{ke civilizacije na izvornem planetu planetu.« tajne obiskovalce, ne smemo pa pri~akoDr. Teodorani ‘e deset let sodeluje v vati dvosmerne komunikacije s pri{leki. premagale krizo avtodestruktivnosti, napovedujejo, da bi na{o galaksijo lahko tej raziskavi s svojimi projekti, katerih Tukaj namre~ velja vesoljni paradoks: kolonizirali v nekaj milijonih let. Izra~un cilj je poglobljeno prou~evanje teh ano- civilizacije, ki so tehnolo{ko pribli‘no dopu{~a stopnjo sferi~ne ekspanzije kolo- malij s posebnimi astronomskimi sen- enako razvite, zaradi nezmo‘nosti vzanizacijskega procesa nekaj milijonink zorji. Zadnja leta tesno sodeluje z nor- jemnega obiskovanja ne morejo neposvetlobnega leta letno, kar je zelo kratko ve{kim astrofizikom Erlingom Stran- sredno in v realnem ~asu medsebojno obdobje v primerjavi s starostjo galaksije dom in irskim astronomom Eamonnom komunicirati; civilizacije pa, ki jih lo~uje (desettiso~krat toliko). To pomeni, da na- Ansbrojem v okviru raziskovalnih misij globoko evolucijsko brezno, lahko vzpo{a galaksija, podobno kot druge spiralne v delu Norve{ke (Hessdalen), kjer se na stavijo medsebojni stik, ki pa poteka izgalaksije, v katerih zvezde pre‘ivijo nebu zelo pogosto prikazujejo »anomal- klju~no enosmerno, se pravi, da razvitejizredno dolga obdobja, ne da bi do‘ivele ne lu~i«. O tem doktor pravi: {a civilizacija preizku{a manj razvito, ni trke in druge katastrofe, ‘e v tem trenut»Obstaja sicer mo‘nost, da gre za na- pa mo‘na vzajemna komunikacija. Si ku prekipeva od inteligentnih civilizacij. ravne pojave, vendar je to potrebno pre- lahko zamislite, da bi si osebno ‘eleli koImamo torej dovolj ~asa, da svojo ci- veriti in prav to po~nemo ‘e tri leta. O municirati z mi{jo? vilizacijo raz{irimo v krogu, velikem zna~ilnostih tega nenavadnega pojava Ra. Pu.

D

- maj 04 -

Misteriji 37


Ljudje niso edina ‘iva bitja, ki poznajo »fair play«

Pravi~ne opice L Voda @eje ne zdravimo z zdravili! Kroni~ni prostatitis Pozitivni u~inki peloda Revmati~ne bolezni Revma je tudi bolezen mladih Hipnoza Za miren porod Elektrokardiogram Nebole~e snemanje srca Erlihoza V gozdu pre‘i nova nevarnost Visok krvni tlak Spremenite na~in ‘ivljenja Ploska stopala Ali hodite pravilno? Test Ali je va{ otrok hiperaktiven? Nasveti @ena pravi, da se motim … Celulit Krasna stegna v {tirih tednih! Pohodni{tvo Pot pod noge! Huj{ajmo z Zdravjem Ve~ hoje, manj kalorij Prehrana Cvrtje je najmanj zdravo Kaj naj jedo na{i {olarji? Mladi in zdravje Odprta vrata dobrim odnosom Joga Domi{ljijsko potovanje

NARO^ITE SI ZDRAVJE POKLONITE GA PRIJATELJEM 01/231 93 60; 051/307 777

38 - maj 04 -

judje imamo mo~an ~ut za to, kaj je po{teno in kaj ni. ^e bi sodelavec v slu‘bi za opravljanje enakega dela dobival ve~jo pla~o od nas, bi se kaj kmalu prito‘ili. Raziskave, objavljene v reviji Nature, pa ka‘ejo, da tudi opice kapucinke izkazujejo podobne zna~ajske lastnosti. Raziskovalci v Yerkesovem nacionalnem centru za raziskovanje primatov v Atlanti (ZDA) so opice nau~ili, da so izmenjevale ‘etone za ko{~ke kumare. Nato pa so nekaterim od njih namesto ko{~kov kumare dali grozdje, ki je za opice bolj okusno. Ko je katera od opic opazila, da so nekatere druge vrstnice za enak trud dobile slastnej{i gri‘ljaj, ni hotela ve~ sodelovati z znanstveniki. Ob~utek

Podobno kot ljudje tudi opice protestirajo, ~e katera od njih dobi kaj bolj{ega za enak trud ali celo zastonj.

Ko je katera od opic opazila, da so druge vrstnice za enak trud dobile slastnej{i gri‘ljaj, ni hotela ve~ sodelovati z znanstveniki. do‘ivljanja krivice je bil veliko izrazitej{i pri samicah kot pri samcih. Ko so vsi brez izjeme dobivali ko{~ke kumare, so samci in samice kazali enako pripravljenost za sodelovanje, ko pa so nekatere opice za~ele dobivati grozdje, so se prito‘ile le samice. Zdi se, da samci te opi~je vrste posve~ajo manj pozornosti vrednosti izmenjanega blaga. U‘aljene opice so se ve~inoma odzvale tako, da niso hotele izro~iti ‘etona v zameno za kumaro, v~asih pa so enostavno zavrnile ponujeni ko{~ek hrane. Odziv je bil {e mo~nej{i, kadar so opice opazile, da je bila prote‘irana vrstnica nagrajena brez razloga. Takrat so izrazile zelo energi~no zavrnitev in so ‘etone oziroma hrano zmetale iz sobe za testiranje. Podobne reakcije so znanstveniki opazovali tudi pri poskusih na ljudeh. Kadar drugi z nami ravnajo nepo{teno, poka‘emo manj{o pripravljenost za sodelovanje in smo se celo pripravljeni odpovedati nagradi, ~e bi s tem dosegli kaznovanje tistega, ki ni bil kooperativen ali je bil dele‘en nezaslu‘ene pohvale. Poizkusi z opicami ka‘ejo, da tudi ‘ivali ~utijo, kdaj se jim godi krivica, ter da se je ta ~ut po vsej verjetnosti razvil ‘e veliko prej kot edinstveno »~love{ke« lastnosti. Ra. Pu.

D


Dinamistograf, nenavadna naprava za sporazumevanje z onstranstvom

Koliko tehta du{a? Z

nanstveniki si ‘e dolgo prizadevajo, da bi vzpostavili stik z onstranstvom brez ~love{kega vmesnika, torej brez medija. Menijo namre~, da bi bila tako vzpostavljena komunikacija ~istej{a in bolj neposredna, saj bi bila izklju~ena mo‘nost nezavednih medijskih »kontaminacij«. Nekonvencionalne na~ine komuniciranja z uporabo raznovrstnih tehni~nih priprav, kot so radio, magnetofon, televizija, telefon in podobno, seveda brez medijev, prou~uje instrumentalna transkomunikacija. Kot za~etnik in raz{irjevalec tovrstnega na~ina raziskovanja se navadno omenja [ved Friedrich Jürgenson. Res pa je, da je zamisel o komuniciranju z drugimi ravnmi bivanja, zlasti z onstranstvom, vzniknila ‘e veliko prej. Znano je, da je sam Guglielmo Marconi, izumitelj radia, kazal veliko zanimanje za uporabo svojega izuma v transkomunikacijske namene. S podobnimi zamislimi so se ukvarjali tudi drugi nadvse ugledni znanstveniki, na primer Nikola Tesla in Alexander Graham Bell.

TAJNI DOGOVOR Dva pionirja transkomunikacije, nizozemska fizika J. L. Matla in G. J. Zaalberg van Zelst, sta na za~etku prej{njega stoletja objavila nenavadno raziskavo, katere rezultati so dvignili veliko prahu ter spro‘ili hudo polemiko v znanstvenem svetu. Kritike {tudije, ki sta

Instrumentalna transkomunikacija prou~uje nekonvencionalne na~ine komuniciranja z uporabo raznovrstnih tehni~nih priprav, kot so radio, magnetofon, televizija, telefon in podobno.

jo leta 1912 objavila v knjigi z naslovom »Skrivnost smrti« (Le Mystere de la Mort), so bile tako ostre, da sta se znanstvenika zavila v molk in vse nadaljnje raziskave opravljala v strogi tajnosti. A pojdimo lepo po vrsti. 17. julija 1903 je v Haagu umrl in‘enir J. J. Zaalberg van Zelst, ki se je kljub pozitivisti~ni usmerjenosti v zadnjih petintridesetih letih svojega ‘ivljenja zanimal za problem pre`ivetja po smrti. Preden je umrl, je sinu Gijsbertusu ter svojemu prijatelju in sodelavcu J. L. Matli obljubil, da bo po smrti posku{al vzpostaviti stik z njima. Po o~etovi smrti se je sin za~el udele‘evati medijskih seans, ki so jih vodili razni mediji, da bi stopil v stik z o~etom. Njegova vztrajnost je bila kon~no popla~ana. Navedeni dokazi domnevne entitete in‘enirja so bili neizpodbitni, zato sta se z Matlo odlo~ila, da nadaljujeta z raziskavami. Opravila sta veliko {tevilo seans, ki so razkrile mnoge podrobnosti o breztelesnem ‘ivljenju. Naposled sta na nasvet entitete celo sestavila pripravo za komunikacijo med obema svetovoma.

PRIPRAVA ZA MEDIALNO KOMUNIKACIJO

Friedrich Jürgenson, za~etnik instrumentalne transkomunikacije, v svojem studiu v Hööru na [vedskem na za~etku osemdesetih let.

Priprava je bila iz trdega kartona in je imela obliko na obeh straneh zaprtega valja, ki je meril v vi{ino kakih 60 centimetrov in je imel premer 40 centimetrov. Uporabo tega materiala je

- maj 04 -

Misteriji 39


KOLIKO

TEHTA DU { A ?

Dinamistograf (levo) je bil povezan z napravo, ki je zapisovala spremembe z Morsejevo abecedo. Raziskovalca naj bi preko te naprave prejela {tevilna sporo~ila energijskega ~loveka. V ospredju fotografije na desni je kartonski valj, glavni sestavni del dinamistografa. Raziskovalca sta poskrbela, da je energijsko telo vstopilo v valj, nakar sta ga analizirala.

tehtnici. Ti sta bili povezani z aparatom, ki je zabele‘ene spremembe zapisoval z Morsejevo abecedo.

REZULTATI

zahtevala entiteta, saj naj bi bil karton prepusten za »energijskega ~loveka« (izraz, s katerim sta raziskovalca ozna~evala du{evno strukturo) in hkrati nepropusten za zrak. Na vrhu valja je bila majhna odprtina, iz katere je molela cev iz kav~uka, speljana do steklene cevi, v kateri je bila priprava za merjenje tlaka (manometer). Z merjenjem notranjega tlaka so ‘eleli zagotoviti, da bo izmerjeno vse, kar bo pri{lo v notranjost valja. Kot vse ka‘e, so bili uspe{ni. V trenutku, ko je energijski ~lovek vstopil v valj, je naprava zabele‘ila spremembo, iz ~esar so lahko izra~unali njegov volumen. Kasneje je raziskovalcem uspelo izmeriti celo njegovo maso, skupno te‘o, specifi~no te‘o, molekularno strukturo materije, ki ga je sestavljala in tako naprej. Fizika sta hkrati uporabila {e en popolnoma enak, kontrolni valj. ^e je namre~ ob prihodu energijskega ~loveka oziroma telesa pri{lo do spremembe le v enem valju, je bil to dokaz, da vzrok niso bile atmosferske spremenljivke. V napravo je bila vgrajena miza, izolirana s pomo~jo steklene plo{~e, skozi katero je bil speljan elektri~ni tok. Vse nastale spremembe sta merili dve zelo ob~utljivi

40 - maj 04 -

Po dolgotrajnem eksperimentiranju sta fizika izjavila, da razpolagata z znanstvenimi dokazi o drugi ~lovekovi naravi, du{i. To naj bi bila oblika plinastega videza s prostornino 36,70 mm3 in te‘o 67 gramov, kar naj bi po mnenju obeh raziskovalcev tudi potrjevalo verodostojnost eksperimentov, ki jih je nekaj let prej opravil zdravnik Duncan Mc Dougal iz Massachusettsa. Ta je {e s petimi zdravniki {est let delal poskuse, s katerimi je hotel ugotoviti, ali ima du{a materialno gostoto. V ta namen je uporabljal zelo precizno tehtnico, na katero so po-

Nizozemska fizika J. L. Matla in G. J. Zaalberg van Zelst sta na nasvet entitete sestavila pripravo za komunikacijo med obema svetovoma. lagali umirajo~e paciente. Raziskave so pokazale, da telo v trenutku smrti na nepojasnjen na~in izgubi od 50 do 100 gramov te‘e. Na podlagi opisanih fizi~nih zna~ilnosti sta van Zelst in Matla sklepala, da je du{a smrtna. Energijski ~lovek naj bi imel logi~no-kognitivne sposobnosti, torej naj bi bil sposoben razmi{ljanja in samozavedanja; njegove intelektualne

zmo‘nosti sta imela za enake ~lovekovim. Energijsko telo naj bi tudi ohranilo svojo osebnost in spomine na zemeljsko ‘ivljenje. Ti spomini naj bi tudi fizikoma omogo~ili nesporno identifikacijo energijskega telesa pokojnega J. J. Zalberga van Zelsta, potem ko sta prejela in natan~no preverila strogo osebne podatke. Raziskovalca sta razkrila {e druge posebnosti vi{je ravni bivanja ~lovekove zavesti. Omenila sta visoko medsebojno ontolo{ko povezanost, jasno prostorsko razmejenost njene fizi~nosti in absolutno nedeljivost. Za njeno molekularno koherenco, ki jo zagotavlja ionizaciji podoben proces, jam~i sila, ki je elektri~ne narave in ki daje energijskemu telesu bipolarnost. ^e to ne bi bilo tako, bi se namre~ pome{alo z ostalimi plini v zraku in izgubilo kohezivnost, hkrati pa tudi ‘ivljenje. Molekularni intervali energijskega telesa naj bi bili kar 176-krat ve~ji kot pri ostalih plinih v atmosferi, njegove molekule pa naj bi potovale skozi medmolekularne prostore v zraku. Imelo naj bi obliko doprsnega kipa in izredno lahka (12,24-krat la‘ja od vodika) »plinasta materija«, ki ga sestavlja, naj bi imela kohezijo, zna~ilno za molekule teko~in. Energijsko telo naj bi bilo torej v celoti napolnjeno z zrakom, pritisk v


K OLIKO njem pa izena~en pritisku v zunanji atmosferi, iz ~esar izhaja, da je njegova specifi~na te‘a izena~ena s specifi~no te‘o zraka. Iz tega lahko sklepamo, da je obstoj energijskega telesa mo‘en le ob dolo~enih vrednostih pritiska, saj bi se medmolekularni prostori ob zmanj{anem pritisku raz{irili, s tem pa bi bila ogro‘ena njegova kohezivnost. Pogoj za njegov obstoj je torej ustrezno ravnovesje med pritiskom v njegovi notranjosti in pritiskom v zunanjem ozra~ju. Raziskovalca sta na podlagi tega sklepala, da je ~love{ko okolje tudi idealno okolje za energijskega ~loveka. Med nami bi naj torej ‘ivelo na milijone energijskih teles, ki lebdijo nad na{imi glavami in v na{ih domovih ter po potrebi razpolagajo z mehani~no silo, ki jim omogo~a {irjenje in kr~enje. Ko se torej ho~ejo dvigniti, se raz{irijo, ko pa se ho~ejo spustiti na tla, se skr~ijo. Energijsko telo bi naj imelo tudi paranormalne sposobnosti, zato obvlada telepatski na~in sporazumevanja in bere v temi.

RAZMISLEK Sto let po za~etku avanture dveh nizozemskih raziskovalcev se bo marsikdo nasmehnil ob o~itni konceptualni naivnosti, na kateri temeljijo njuna izvajanja. Parapsihologija je kljub vsemu do‘ivela velik metodolo{ki in tehnolo{ki razvoj. Kot so ugotovili tudi v nizozemskem fizikalnem zdru‘enju, najbolj presene~a dejstvo, da fizika nista upo{tevala potencialnih motenj okoljske narave, ki bi jih lahko »zaznal« njun stroj. Veliko premalo pozornosti sta posvetila izlo~anju potencialnih naravnih vzrokov, na primer vibracij, ki bi jih lahko povzro~ila seizmi~na dejavnost zemlje. Pri interpretaciji zabele‘enih dogodkov pa nam takoj pade v o~i njuna mo~na »ideolo{ka« naravnanost, ki je bila o~itno spiritisti~no obarvana in ju je skorajda »silila« v interpretativno enopomenskost. Ker nista upo{tevala potencialne psihokine-

Uspe{nici, ki v obliki intervjujev odstirata pogled v skrivnost zasmrtja. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema `ivljenjema? Za informacije o obeh knjigah pokli~ite 01/549 17 92.

TEHTA DU { A ?

ti~ne interakcije psihodinami~ne narave, ki bi lahko vnaprej dolo~ala opazovane transkomunikacijske dogodke, sta izklju~ila vzrok, ki je bil verjetno najpomembnej{i od vseh. Vsebina komunikacij, ki sta jih zabele‘ila, je bila namre~ povr{na, v~asih nerazumljiva in celo trivialna. To naj bi sicer potrjevalo, da ni {lo za naklju~no komunikacijo, saj je vsebovala dolo~ne besedne oblike. Vse skupaj pa je {e najbolj podobno tihemu pogovoru, kakr{en poteka na nezavedni ravni in je pogosto projekcija ~lovekovega biopsihi~nega sistema. Na presojo fizikalnega zdru‘enja so najbolj vplivali psiholo{ki in dru‘benozgodovinski dejavniki. Psiholo{ki dejavniki: mo~na ~ustvena vpletenost; velika ‘elja, da bi navezala stik z duhom pokojnega o~eta in prijatelja; miselna naravnanost, ki je bila posledica dolgih let prou~evanja ‘ivljenja po smrti: ta motivacijska faktorja imata klju~no vlogo v parapsiholo{ki fenomenologiji. Dru‘benozgodovinski dejavniki: dano zgodovinsko obdobje in dru‘beno okolje sta prav tako pomembni spremenljivki kot psiholo{ki dejavniki. Ne smemo namre~ pozabiti, da sta fizika svoje delo opravljala v zlatem obdobju medijstva, saj je bilo v visokem srednjem sloju tedanje dru‘be, ki sta jim na{a raziskovalca prav gotovo pripadala, zatekanje k medijskim »sredstvom« zelo v modi. Zaalberg in Matla sta kot nekaj povsem obi~ajnega izbrala mo‘nost, da z medijskimi sredstvi kontaktirata s pokojnim o~etom. Podatek, da sta se posvetovala z razli~nimi mediji, tudi nekaj pove, na primer, da sta bila doma~a v medijskih krogih. Delo Matle in van Zelsta ima za dana{njo parapsihologijo predvsem zgodovinski, zaradi navedenih opa‘anj pa tudi psiholo{ko antropolo{ki pomen. Nekateri vidiki pa ostajajo zanimivi do danes, {e zlasti ~e na zadevo ne gledamo le s strogo znanstvenega, temve~ z nekoliko {ir{ega gledi{~a. Ra. Pu.

D

- maj 04 -

Misteriji 41


Raziskava strupenih ka~ ka‘e, da so najbolj izpostavljene vrste, ki pre‘ijo iz zasede

Lene ubijalke so ogro‘ene K

a~e, ki v zasedi ~akajo svoj plen, so najverjetnej{e ‘rtve, ko se na njihovo ozemlje naselijo ljudje. Raziskava o avstralskih strupenja~ah je pokazala, da so ogro‘ene {tiri od osmih vrst ka~, ki pre‘ijo v zasedi, medtem ko je od aktivnih lovk ogro‘ena le slaba desetina vrst. Do odkritja so pri{li med ugotavljanjem, kateri plazilci so ogro‘eni. Raziskovalca Bob Reed iz ekolo{kega laboratorija Savannah River v Ju‘ni Karolini in Rick Shine z univerze v Sydneyju sta primerjala deset vrst ogro‘enih ka~ s petin{estdesetimi pogostej{imi vrstami, in izkazalo se je, da je pre‘anje na plen glavni kazalec ogro‘enosti. »[tevilni plenilci iz zasede imajo ‘e tako ali tako dolg razmno‘evalni ciklus,« pravi Reed. Zato so toliko bolj izpostavljeni, ko se jim mo‘nost plena zmanj-

Samci nekaterih avstralskih ka~ se medsebojno spopadajo, vendar so raziskovalci ugotovili, da je vrsta bolj ogro‘ena, ~e se njeni samci ne spopadajo. {a, saj zmanj{ane populacije potrebujejo dalj ~asa, da se obnovijo. Ka~e, ki pre‘ijo iz zasede, praviloma ostajajo na enem mestu, zato so v primerjavi s svojimi aktivnimi lovskimi so-

Huda ka~a (Oxyuranus microlepidotus) velja za najbolj strupeno ka~o na svetu, a k sre~i ‘ivi le na samotnem podro~ju v Avstraliji.

Tigrovke (Notechis sculatus) so prav tako strupene kot afri{ke mambe in azijske kobre.

42 - maj 04 -

rodnicami na slab{em tudi v primeru pi~lega plena. Dodatna te‘ava je, da ljudje pogosto uni~ijo priljubljena skrivali{~a tak{nih ka~, kot so listne kopice. Ne nazadnje je, po izsledkih omenjene raziskave, pomemben dejavnik tudi boj med samimi ka~ami. Samci nekaterih avstralskih ka~ se medsebojno spopadajo, vendar so raziskovalci ugotovili, da je vrsta bolj ogro‘ena, ~e se njeni samci ne spopadajo. Razlog za to je najbr‘

Smrtonosni gad (Acanthophis antarcticus) je majhna avstralska ka~a, ki namesto lova raje na enem mestu ~aka na ‘rtev.

v dejstvu, da imajo vrste z »miroljubnimi« samci tudi ve~je samice, ki jih ljudje hitreje opazijo in ubijejo. V muzejskih zbirkah je na primer trinajst odstotkov ve~ samic kakor samcev ogro‘enih ka~. Bob Reed meni, da bi lahko na podlagi ugotovljenih kazalcev ogro‘enosti la‘je prepoznali izpostavljene vrste, preden te postanejo ogro‘ene. Sam je identificiral dodatnih {est vrst, ki so zelo verjetno ogro‘ene: »Najprej bi se morali osredoto~iti na teh {est vrst, preden se njihovo {tevilo tako zmanj{a, da bodo potrebni drasti~ni ukrep,« pravi. Ra. Pu.

D


Fotoni zagotavljajo prenos informacij v celice celotnega organizma

Smo bitja lu~i B

iologom doslej {e ni uspelo razvozlati uganke, kako celice medsebojno komunicirajo. Sodobna znanost meni, da DNK, zvita dvojna vija~nica genetske kode, ki vsebuje zapis telesnih proteinov in aminokislin, na neznan na~in usmerja vso telesno dinamiko le s selektivnim vklapljanjem in izklapljanjem dolo~enih segmentov DNK-ja ali genov, katerih nukleotidi ali genetska navodila nato iz obse‘ne abecede aminokislin izberejo genetske »besede«, ki ustvarijo specifi~ne proteine. Ti proteini naj bi torej obenem bili zmo‘ni izgrajevati telo ter vklapljati in izklapljati vse kemi~ne procese v celici, ki v kon~ni fazi upravljajo delovanje telesa. Toda znanstveniki ne znajo pojasniti, kako DNK ve, kdaj naj to orkestrira in kako lahko vse te kemikalije, ki se na slepo zaletavajo druga v drugo, deluje-

Povpre~na celica vsebuje eno molekulo proteina na 10.000 molekul vode, tako da molekule kro‘ijo po notranjosti celice kot teni{ke ‘ogice v plavalnem bazenu. jo bolj ali manj simultano. V vsaki telesni celici se vsako sekundo povpre~no zgodi okoli 100.000 kemi~nih reakcij. ^e je DNK komandna soba, kateri mehanizem povratnih informacij omogo~a unisono delovanje aktivnosti posameznih genov in celic? In ~e so vse te aktivnosti zgolj posledica kemi~nih trkov med molekulami, kako lahko delujejo dovolj hitro, da ustvarjajo koherentno obna{anje, ki ga ‘iva bitja izkazujejo vsak trenutek svojih ‘ivljenj? ^e so ti dogodki sad naklju~ja, je mo‘nost, da se lahko zgodijo v vesolju celice, v statisti~nem smislu zelo majhna. Povpre~na celica vsebuje eno molekulo proteina na 10.000 molekul vode, tako da molekule kro‘ijo po notranjosti celice kot teni{ke ‘ogice v plavalnem bazenu.

HRANIMO SE S SVETLOBO OD RASTLIN

Nem{ki fizik Fritz-Albert Popp je odkril, da ljudje oddajajo visoko koherentne fotone, najmanj{e svetlobne delce.

Mnogi pionirski znanstveniki, omenjeni v knjigi Polje, menijo, da medceli~na komunikacija ne temelji na naklju~nih kemi~nih reakcijah, temve~ na energijskih frekvencah na kvantni ravni. Nem{ki fizik Fritz-Albert Popp je odkril, da ljudje oddajajo visoko koherentne fotone, najmanj{e svetlobne delce. V rastlinah je prisotna svetloba, ki jo upo-

rabljajo pri fotosintezi. Ko u‘ivamo rastlinsko hrano, v svoj organizem sprejmemo fotone in jih shranimo v telesu, meni Popp. Ko rastlino prebavimo, se v procesu presnove razgradi na ogljikov dioksid (CO2) in vodo ter son~no svetlobo iz fotosinteze. CO2 in vodo izlo~imo, svetlobo pa shranimo v obliki celotnega spektra elektromagnetnih valovnih frekvenc, od najni‘je do najvi{je. Fotoni na razli~nih frekvencah opravljajo razli~ne naloge. Popp in njegovi sodelavci na mednarodnem in{titutu za

@ivi sistem, ki oddaja biofotone (rastlina spodaj v primerjavi z isto rastlino zgoraj, ki ne oddaja biofotonov).

biofiziko v Neussu so odkrili, da se molekule v celicah odzivajo na dolo~ene frekvence in da razpon vibracij, ki jih oddajajo fotoni, izzove razli~ne odzive v drugih molekulah v telesu. Te »emisije biofotonov«, kot jih Popp imenuje, omogo~ajo popoln komunikacijski sistem za prenos informacij v mnogo{tevilne celice celotnega organizma.

- maj 04 -

Misteriji 43


SMO

BITJA LU ~ I

PODATOMSKA MRE@A V kvantni fiziki kvantna koherenca pomeni, da podatomski delci lahko sodelujejo med seboj. Ne samo da ti podatomski valovi ali delci vedo drug za drugega, temve~ so tudi tesno medsebojno povezani s pasovi skupnih elektromagnetnih polj, tako da lahko komunicirajo med seboj. Predstavljajmo si jih kot mno‘ico glasbenih vilic, ki vse za~nejo skupaj resonirati. Ko valovi stopijo v fazo oziroma se uglasijo, za~nejo delovati kot en sam velikanski val in en sam velikanski podatomski delec. Takrat jih prakti~no ne moremo ve~ razlo~iti. Mnogi ~udni kvantni u~inki, ki jih opa‘amo v enem samem valu, veljajo tudi za celoto. Vpliv na enega povzro~i spremembo tudi v ostalih. Koherenca ustvari komunikacijo. To je kakor podatomsko telefonsko omre‘je. Bolj{a ko je koherenca in finej{e ko je telefonsko omre‘je, ve~ finih valovnih vzorcev vzpostavi telefonsko zvezo. Kon~ni rezultat spominja na velik orkester: vsi fotoni igrajo skupaj, vendar kot posamezni in{trumenti, ki {e naprej igrajo vsak svoj part. Toda ko poslu{amo celoten orkester, le te‘ko razlo~imo posamezne in{trumente. Popp je v svojih poskusih ugotovil, da ima ~love{ko telo najvi{jo mo‘no raven kvantnega reda ali koherence v naravi. To koherenco, imenovano Bose-Einsteinova kondenzacija, ponavadi opa‘ajo le v materialih, kot so superfluidi in superprevodniki, ki jih obi~ajno prou~ujejo in opazujejo v laboratoriju pri zelo nizkih temperaturah vsega nekaj stopinj nad absolutno ni~lo, ne pa v vro~em in neurejenem okolju ‘ivega organizma.

44 - maj 04 -

Popp je v svojih poskusih ugotovil, da ima ~love{ko telo najvi{jo mo‘no raven kvantnega reda ali koherence v naravi. To koherenco, imenovano Bose-Einsteinova kondenzacija, ponavadi opa‘ajo le v materialih, kot so superfluidi in superprevodniki, ki jih obi~ajno prou~ujejo in opazujejo v laboratoriju pri zelo nizkih temperaturah vsega nekaj stopinj nad absolutno ni~lo, ne pa v vro~em in neurejenem okolju ‘ivega organizma.

Njegove raziskave ka‘ejo, da je eno najpomembnej{ih mest za skladi{~enje svetlobe in eden klju~nih virov emisije biofotonov ravno DNK, ki lahko oddaja {irok razpon frekvenc. Videti je celo, da so posamezne frekvence povezane z dolo~enimi funkcijami. DNK je najbr‘

Ko u‘ivamo rastlinsko hrano, v svojem organizmu skladi{~imo fotone. kakor glavne glasbene vilice: kadar zaigra na specifi~no frekvenco, ji dolo~ene molekule sledijo. Poppovi eksperimenti so pokazali, da te {ibke svetlobne emisije zadostujejo za orkestracijo celotnega telesa ter da vsa ‘iva bitja, od najbolj enostavnih organizmov do kompleksnega ~love{kega organizma, oddajajo stalen tok fotonov, toda v razli~nem {tevilu. Ni‘je ‘ivali in

rastline ponavadi oddajajo okoli 100 fotonov na kvadratni centimeter na sekundo pri valovni dol‘ini 200 do 800 nanometrov, kar je elektromagnetno valovanje z zelo visoko frekvenco ‘e globoko v vidnem polju, medtem ko ljudje oddajajo le 10 fotonov na kvadratni centimeter na sekundo. ^e ima vsaka molekula svoj lasten frekven~en podpis, se njen receptor oziroma molekularni »partner« lahko naravna na to frekvenco, podobno kot lahko radijski sprejemnik naravnamo na dolo~eno postajo, tudi ~e je ta zelo oddaljena. Vsako vibracijo oja~i vibracija drugega telesa, ki je naravnano na enako ali bli‘njo frekvenco. Ta resonanca na isti valovni dol‘ini za~ne nato resonirati z naslednjimi molekulami v biokemi~ni reakciji, kar spro‘i »kaskado« elektromagnetnih impulzov, ki potujejo s svetlobno hitrostjo. To je veliko bolj{a razlaga za tako reko~ trenutne veri‘ne biokemi~ne reakcije kot pa teorija o naklju~nih trkih. Lynne McTaggart

D


Vaja za kanaliziranje univerzalne `ivljenjske energije in bolj{e ob~utenje avre

Tajne energijskega zdravljenja V

decembrski {tevilki Misterijev smo v ~lanku Zdravilna mo~ namena opisali vajo z globokim dihanjem in vizualizacijo. Nekateri med vami ste gotovo zaznali u~inek univerzalnih ‘ivljenjskih sil kot {~emenje po telesu, pritisk na vrhu glave, toploto v dlaneh in son~nem plete‘u (v predelu ‘elodca) ali {e kake druge ob~utke. ^e ste tako ali druga~e za~utili energijo, vam je spoznanje, da to ni le teorija, temve~ resni~nost, ki jo lahko ~utite, gotovo vlilo samozavest. To je zelo dober za~etek, saj je energijsko zdravljenje navsezadnje ~utenje: ob~utenje energije, ljubezni, bolj{e po~utje. A tudi ~e energije {e niste za~utili, ni~ zato. To ne po-

VAJA ZA UGLASITEV AVRE • Zravnano se ustopimo z nekoliko

razkora~enimi nogami, roke po~ivajo ob bokih, razprte dlani se dotikajo stegen. Zapremo o~i in nekaj ~asa globoko • ritmi~no dihamo z zaprtimi usti (razen ~e imamo zama{en nos). • Vizualizirajmo belo lu~ nad glavo, ki se zliva navzdol skozi na{e telo in okoli njega, vse do tal pod stopali. • Obdaja nas steber lu~i, ki sveti tako mo~no, da bi zaslepila vsakogar, ki bi nas pogledal. • Zamislimo si, da se oblika stebra lu~i po~asi spreminja, tako da sledi obrisom na{ega telesa. Svetlobni ovoj, ki se popolnoma prilega na{emu telesu, se {iri okoli 6 do 8 cm od na{e ko‘e.

meni, da ne morete biti prav tako dobri zdravilci kot tisti, ki so takoj nekaj za~utili. Vsakdo ima svoj lasten tempo in na~in razvijanja. Celo nekateri glasbeni velikani se niso rodili s popolnim posluhom: razvili so ga skozi dolga leta {tudija, vaje in predvsem ljubezni do glasbe. Ljubezen do tega, kar po~nemo, je tista, ki nas pripelje do odli~nosti v izbrani dejavnosti. Prav zdravilci, ki ~utijo veliko so~utje do bolnikov, dosegajo ~ude‘ne rezultate, ~eprav iz knjige Polje izvemo, da ni v tem ni~ ~ude‘nega. Gre za znanstven proces, ki vodi do neogibnega rezultata. Pojem polja ni~te to~ke v sodobni znanosti je tesno povezan s pojmom »aka{a« iz stare jogijske filozofije. Izraz aka{a ali »peti element«, kot ga imenujejo

alkimisti in zahodni mistiki, se nana{a na etre v prostoru, kjer obstaja vse ‘ivljenje in so zapisane vse du{evne dejavnosti. Nekateri si ta prostor predstavljajo kot morje duha. Aka{ni zapisi vsebujejo popoln spomin vseh dogodkov vseh ~asov in kdor jih zna »brati«, pozna celotno zgodovino na{ega planeta. To razumevanje je v zdravilstvu zelo pomembno, saj zdravilec dela bolj na eteri~ni kot na fizi~ni ravni. Jogiji namre~ pravijo, da fizi~no telo obdaja eteri~na ovojnica ali avra, ki zdru‘uje vse na{e misli, ~ustva ter psihosomatska in fizi~na stanja. Ko v avro usmerjamo pozitivno energijo in jo tako uglasimo, se to odrazi na fizi~nem telesu kot zdravljenje.

• V mislih pri‘gimo notranjo lu~ in si

zamislimo, da nam ta svetloba, ki v neskon~nem toku kro‘i skozi nas, preplavlja celotno avro in fizi~no telo. • Sklenimo vizualizacijo, nekaj ~asa mirno stojmo in pustimo, da energija prosto kro‘i skozi nas. Bodimo pozorni na svoje ob~utke. V • sebi ob~utimo globoko, blago ljubezen do vsega ‘ivega. Pustimo, da nas toplina in ugodje ob tej misli preplavita in potem se‘eta {e navzven. S ponavljanjem te preproste vaje se nau~imo kanalizirati univerzalne ‘ivljenjske energije (ali prana ali ~i) in bolje ~utiti svojo avro. To je dobro za globlje razumevanje zdravljenja drugih, pri katerem »reprogramiramo« energijsko valovanje pacienta. Tak{no energijsko zdravljenje se‘e do najglobljega vzroka bolezni, tako da ne obravnavamo zgolj simptomov, temve~ celotno bit pacienta.

D

- maj 04 -

Misteriji 45


Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

A

li se vam ne zdi, da resno psiholo{ko delo z interpretiranjem horoskopov ni zdru‘ljivo? Za mene ste nekdo, ki se gre samega boga in prena{a na ljudi zapisan totalni nesmisel obupanih ljudi iz davnih ~asov. Na va{em mestu bi se po~utila popolnega bedaka. Maja Ne, ne zdi se mi, da resno psiholo{ko delo z interpretiranjem horoskopov ni zdru‘ljivo. Nasprotno, menim, da je lahko astrologija v veliko pomo~. Seveda je astrologija le orodje za delo in to ne edino. Nudi samo dobro osnovo za za~etek psiholo{kega pogovora in gotovo ni samozadostna in sama sebi namen. Njen namen in pomen vidim sama predvsem v pomo~i pri samospoznavanju in ozave{~anju. Skeptiki naj si preberejo knjigo M. Gauquelina »Kozmi~ne ure«, ki je iz{la tudi v slovenskem prevodu. Avtor je sam psiholog in statistik in je sprva kot skeptik ‘elel statisti~no dokazati, da astrologija ne deluje. Na svoje veliko presene~enje je odkril ravno nasprotno. Uradni znanstveni krogi so ga zato napadali in omalova‘evali. Leta 1981 pa je eden uglednih znanstvenikov razkril enega najhuj{ih {kandalov v novej{i znanosti: objavil je, da so ~lani komisije, sicer ugledni znanstveniki, ki so preverjali Gauquelinovo delo, potvorili podatke z namenom diskreditirati njegove rezultate. Nazadnje so morali priznati, da se Gauquelin ni motil; z drugimi besedami, astrologija je vsaj do neke mere tudi statisti~no preverjena in potrjena. Psiholo{ka astrologija je in{trument razumevanja ~loveka. Osmisli in integrira psiholo{ko znanje o ~loveku. Lahko je instrument samospoznavanja in orodje spoznavanja drugih. ^loveku pomaga uvideti, kaj se mu dogaja in zakaj. Tako imenovani aspekti, koti med planeti v rojstnem horoskopu, so samo simbolna slika energij, ki naj bi jih ~lovek skozi ‘ivljenje uskladil, harmoniziral. Ta uskladitev, ta zlata sredina med pretiranim in

46 - maj 04 -

pre{ibkim izra‘anjem dolo~enih planetarnih energij naj bi bila ~lovekova u~na naloga v ‘ivljenju. Kako dale~ je ~lovek pri tem usklajevanju ‘e pri{el, tega na podlagi samega horoskopa, ne da bi imeli pred sabo ‘ivega ~loveka in se z njim pogovarjali, ne moremo vedeti. Zato so slepe interpretacije horoskopa, ki jih nekdo napi{e in po{lje neznancu, seveda brez smisla. ^asopisni horoskopi za dvanajst son~nih znamenj so kajpada groba deformacija astrologije. Tudi vede‘evanje ni astrologija. ^e kdo to zna, tega seveda ne po~ne s pomo~jo astrologije, temve~ na podlagi nekih drugih, senzibilnih sposobnosti. Prihodnosti se z astrologijo ne da napovedati. Tranzitni horoskop res poka‘e, s kak{nimi problemi se bo ~lovek v dolo~enem ~asovnem obdobju najbr‘ ukvarjal in kaj bo stopilo v ospredje njegovega zanimanja, toda kaj bo v dolo~eni situaciji dejansko storil, je v rokah ~loveka samega in njegove odlo~itve in ne v mo~i zvezd. Dolo~ena problemska situacija je lahko za ~loveka izziv, ki ga res lahko porazi, lahko pa ga naredi mo~nej{ega, bolj izku{enega in modrega. In izid ni zapisan v zvezdah. Pogovor z astrologom i{~ejo razli~ni ljudje in iz razli~nih razlogov oziroma z razli~nimi pri~akovanji. V~asih so to res ljudje, ki so obupali in ‘elijo od astrologa sli{ati o sre~nej{i prihodnosti. Lahko da to kdaj kdo zasluti in je pripravljen ljudem dati svetle in neutemeljene obljube, ki si jih ‘elijo. S tem seveda {kodi drugim in sebi. Pobegi ljudi pred soo~enjem z ‘ivljenjem so razli~ni in eden od mo‘nih je tudi iskanje obljub sre~ne prihodnosti v astrologiji. Toda resen astrolog ~loveku Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

predvsem pomaga pri soo~enju s samim seboj, tudi z lastnimi sen~nimi stranmi, in mu ne daje neutemeljenih obljub in nekriti~ne tola‘be. Za resno soo~enje s sabo, tudi preko horoskopa, je potrebno kar nekaj poguma in pripravljenosti za spremembo svojih stali{~ in vzorcev obna{anja. Zato za pogovor ob svojem rojstnem horoskopu nikakor ni zrel vsak, ki si tega morda ‘eli. Poenostavljanje stvari oziroma pristajanje na ‘elje stranke, da sli{i o sebi nekaj lepega in da je nekriti~no uspavana, najbr‘ nima nobenega smisla. Pogovor ob horoskopu nudi ~loveku mo‘nost za korak naprej v svojem samospoznavanju. Stik s ~lovekom, na primer z astrologom, ki je odkrit in dobronameren, lahko pri tem pomaga. Seveda se astrolog ne more iti boga, ki bi zrl v niti usode in jih, ~e tako ‘eli, razlagal ljudem. Bolj je sogovornik ~loveku, ki spodbuja njegova lastna vpra{anja in iskanje odgovorov nanje in mu nikoli ne daje svojih izgotovljenih odgovorov. Te mora najti vsakdo sam. Dolo~eni ljudje so nam lahko pri tem v dolo~enem ~asu v pomo~ ali spodbudo, toda nih~e se ne more odlo~iti namesto drugega in vsak mora svoje izku{nje pridobiti sam. Vsak se mora svojih lekcij nau~iti sam. ^udno je, kako hitro so ljudje pripravljeni popljuvati nekaj, ~esar se sploh niso potrudili spoznati. Ali pa sodijo vse po slabih primerih, ki jih lahko najdemo prav na vsakem podro~ju ~lovekovega delovanja. Ko zapremo vrata pred ne~im neznanim, za kar nam na{ predsodek pravi, da je slabo, zapremo vrata tudi pred mo‘nim dobrim in pred novimi mo‘nostmi spoznavanja. Sama sem imela sre~o, da sem astrologijo spoznala prek u~itelja, ki jo je vklju~eval v {ir{i okvir duhovnega znanja in je odlo~no opozarjal na potrebo, da se zrnje lo~i od plev, da se torej zavedamo njenih mo‘nosti, pa tudi omejitev. In za to sem danes zelo hvale‘na.

D


Inkvizicija Avtorja: Michael Baigent in Richard Leigh Zalo‘ba: Mladinska knjiga / zbirka Premiki Prevedla: Nata{a Peternel Obseg: 282 strani Format: 16 × 24,5 cm Trda vezava Cena: 6.290 SIT Rimskokatoli{ka cerkev je stoletja, {e v devetnajstem stoletju, mu~ila jetnike, ponarejala dokaze, prisiljevala ljudi v izdajanje in mno‘i~no usmr~evala. Inkvizicijsko po~etje je bilo uperjeno zoper krivoverce, protestante in ~arovnice, pravzaprav proti vsem, za katere bi bilo mogo~e pomisliti, da ogro‘ajo pape{tvo. Knjiga Inkvizicija je delo anglosa{kih avtorjev, filozofa in doktorja znanosti Richarda Leigha ter psihologa Michaela Baigenta, ki sta oba znana po vrsti uspe{nic (Sveta kri in sveti gral, Zgodba o kumranskih zvitkih, Tempelj in lo‘a …), v katerih razvozlavata mite in skrivnosti ~love{tva ter znanstveno uteme-

ljeno in slikovito razlagata njihov pomen za dana{nji ~as in za kolektivno zavest. Knjiga pred nami je spreten prikaz ene izmed najgrozovitej{ih in najtema~nej{ih organizacij vseh ~asov. V poglavjih Gore~e za vero, Za~etek inkvizicije, Kri‘arski pohodi proti ~arovni{tvu, Prostozidarstvo in inkvizicija, Problem je pape‘ … razgrne celotno zgodovino inkvizicije, od za~etka v Franciji v trinajstem stoletju do dana{nje inkarnacije v podobi Kongregacije za doktrino vere. Seznani nas z rimsko in {pansko razli~ico ter z blaznostjo lova na ~arovnice. Predstavi nam cenzorsko poslanstvo inkvizicije in njen prehod iz vloge o~i{~evalke vere v varuhinjo pape{ke oblasti. Knjiga seveda ni kritika cerkve, marve~ bralcu razgrinja po~etja, ki so globoko vplivala na ljudi in svoj vpliv vle~ejo {e v sedanjost.

Do odpornosti z glavo Avtor: dr. Alojz Ihan Zalo‘ba: Mladinska knjiga Obseg: 160 strani Format: 17 × 23,5 cm Bro{irano Cena: 4.990 SIT ^ustva. Stres. Imunost. Te tri besede so natisnjene na prvi strani knjigi in na najkraj{i mo‘en na~in sporo~ajo vsebino knjige: ~ustva preko stresa vplivajo na na{o imunost, na na{e zdravje. Uglajeni pisec dr. Alojz Ihan, zdravnik, profesor in specialist klini~ne mikrobiologije, {ir{emu ob~instvu bolj znan kot pesnik, romanopisec in esejist, v knjigi Do odpornosti z glavo sporo~a, oprto

na znanost, da je za ohranjanje zdravja dobro povezovati spoznanja moderne in tradicionalne medicine, religije in psihologije, umetnosti in ‘ivljenjske prakse. Knjiga ni zbirka odgovorov za re{itev ‘ivljenjskih stisk in bolezenskih stanj, marve~ na prijeten na~in razpreda, kako ‘ivimo in kako na{e ‘ivljenje z vsem kar nas obdaja vpliva na na{e po~utje, delovno mo~, na zdravje, na dolgost ‘ivljenja. Nazorno pojasnjuje vpliv ~ustvene, osebnostne in duhovne zrelosti na na{o sposobnost za obvladovanje stresa in nam pojasnjuje, kako neobvladan stres postopoma okvarja imunski sistem. Seveda so v knjigi tudi znanja, kako z osebnostnim zorenjem, {portom in meditacijo lahko uravnamo, v~asih pa tudi popravimo posledice, ki jih na na{em imunskem sistemu zapu{~ajo ~ustva, socialni odnosi, u~enje, spomini, telesna dejavnost, ljubezenska izpolnjenost … Najbr‘ ne bo bralca, ki ne bi v knjigi odkril kakega napotka za izbolj{anje po~utja in zdravja.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1. Zdravje iz stopal Ana Koro{ec

2. Sporo~ilo vode Masaru Emoto

3. Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva Wallace D. Wattles

4. Polje – po sledi nevidnih sil v vesolju Lynne McTaggart

5. Kako pove~amo samozdravilne sposobnosti dr. Thomas Chalko

6. Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Thomas Chalko

7. Kako zdravimo z barvami Ted Andrews

8. Ri‘ na 100 na~inov Ga{a Milivojevi}

9. Ribe na 150 na~inov Svetozar Veljkovi}

10. Priro~nik za zdravilce Ted Andrews

- maj 04 -

Misteriji 47


Nenavadna do`ivetja

Pozdrav

S

on~en dopoldan v pozni pomladi je bil. Na vrtu je vse zelenelo. Ko sem bila v kuhinji, mi je pogled ves ~as uhajal skozi odprta vrata na filigransko tkanje svetlobe in senc v listju. Po dolgotrajni bolezni sem sku{ala nabrati novih mo~i, duh se je sprehajal skozi poezijo, ki mi je segla do dna in v tej igri svetlobe je bila mehkoba, ki mi je vsaj malo bla‘ila razrito notranjost. Nenadoma sem zagledala obraz prijateljice Marjetke. Nekaj let je ‘e nisem videla. Njen obraz je bil ves svetel, telesa nisem razlo~ila dobro. Tako mo~no me je pritegnila ta podoba, da sem obstala in strmela vanjo. Prijazno me je pozdravila, razvil se je neke vrste nem pogovor, topel in oseben, tako intimen, kot ga doslej {e nisem poznala. Tola‘ila me je, tisti ~as nikakor nisem znala re{iti svojih te‘av, v meni so divjali viharji, ki sem jih sku{ala umiriti. Mislim, da sem v resnici nekako verjela, da tako pa~ je, da tako mora biti. V tem tihem dialogu pa sem prestopila v nek drug svet, lep in izpolnjen. Neizmerna sre~a me je oblivala. Ne vem koliko ~asa je tako minilo, ko me je sunkovito pre{inila misel, da sem ‘e pozna s pripravo kosila, ozrla sem se na uro na steni in nadaljevala z delom. V mislih se mi je pletlo o tem, kak{na {koda je, da se nisem z Marjetko zbli‘ala, da si nisva postali bolj zaupni. Prav gotovo bi v njej na{la prijateljico, ki bi mi zares stala ob strani. Mogo~e bi potem la‘je re{evala svoje ‘ivljenjske situacije; mogo~e bi se morala bolj potruditi in ve~ narediti za prijateljske vezi, jih negovati. Mogo~e. Pa kdo

48 - maj 04 -

bi vedel odgovore na ugibanja. Ko nekaj mine, ob‘alovanje in ugibanje o bolj{ih na~inih ni~ ne pomaga. Zatopljena v svoje misli in razpredanja sem na podobo Marjetke popolnoma pozabila. Dve leti kasneje sem bila na kopali{~u v svojem doma~em mestu. Proti ve~eru, ko se je kopali{~e skoraj ‘e spraznilo, me nenadoma ustavi Sonja, prijateljica iz nekdanjih ~asov, s katero nisem imela stikov ‘e odkar sem se preselila. Veseli sre~anja sva klepe-

tali o vsem mogoVabilo k pisanju ~em. Naenkrat me Mnogim med nami se je `e pripetilo kaj nenavadnega. je vpra{ala: »Ali ve{ Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e za Marjetko?« Zasanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano ~udeno sem jo popo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, gledala. »Torej ne 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. ve{. Pred dobrima Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. dvema letoma se je smrtno ponesre~ila.« Otrdela sem, spreletel me stiske in je spro{~eno pripoveje srh. Prevzel me je spomin dovala naprej: »Ravno je dina tisti dan, ko sem jo videla, plomirala in s fantom sta se vso zra~no in sem to kaj hitro nameravala poro~iti. Sicer ji opredelila kot svoje sanjarje- je nekaj mesecev prej umrla nje. Komaj sem izdavila: »Ka- mama za dolgotrajno bolezniko?« Sonja ni opazila moje jo, pa sta se vseeno odlo~ila, da si ustvarita dru‘ino, kot sta to nameravala prej. Tisti ve~er je malo rosilo, vla‘no in megleno je bilo, z nasprotne strani je pripeljalo vozilo, z dolgimi lu~mi ju je zaslepilo in zletela sta s ceste. Takoj sta bila mrtva.« Moja stiska je bila vedno huj{a, komaj sem {e govorila. Na hitro sem se poslovila od Sonje, ~e{ da sem ‘e pozna, in od{la. Pre‘emali so me tisti trenutki, ko sem tako mo~no ~utila ali videla in bila zaverovana v svoje prepri~anje, da si jo zmorem tako ‘ivo predstavljati. Spominjala sem se ne‘nega pogovora, tako blaga in tola‘ilna je bila, ~eprav se ne morem spomniti niti ene same besede, ostali so samo ob~utki, tako mo~ni, kot da od takrat ni minila niti minuta. Spomnila sem se, kako nesre~no in osamljeno sem se po~utila takrat in ob{la me je strastna ‘elja: »Ko bi le bilo tisto samo moje sanjarjenje, bolj{e bi bilo, da bi jaz ostala tak{na, kot pa to …« Pri{la se je poslovit in me hkrati potola‘it. Pretresena sem bila in obenem neskon~no sre~na. Kaj tako dobrega {e nikoli nih~e ni naredil zame. Dani


Mali oglasi HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, DHARMI^NI, LETNI - pisno izdelam. Brezpla~en vzorec! Astrolog Armand Armand, GSM 041/568 340, www.astrologarmand.fr.st Astro s. p., Koper

HOJA PO @ERJAVICI – @iri na Gorenjskem: 8. maj in 19. junij; Maribor - Smolnik: 15. maj in 12. junij. Informacije in prijave Franjo Trojnar 02/32 00 450, 041/695 171 www.hojapozerjavici.com Franjo Trojnar s. p.

@ELITE POKUKATI V PRIHODNOST? Storite to z izku{enim. Vede‘evanje in svetovanje na 090/43 85. 0,5 min/125 SIT. Horvath in ostali d.n.o., Kvedrova 3, 1000 Ljubljana.

[EPAT STJEPAN - bioterapevt bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI, Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC inforormacije po tel.: 041/726 084; [epat Stjepan s.p., Sevnica

KAKO DOBRA JE DOBRA VODA? V soboto 22. maja bomo v Osredku pod vodstvom radiestezista Igorja Ziernfelda merili, kako dobra je Dobra voda, ki tam izvira. [tevilo udele`encev je omejeno na 15 oseb, prijave sprejemamo na tel.: 01/231 93 60 (Lilijana). V vasi Osredek, ki je oddaljena nekaj ve~ kot 10 km od Rakitne, se dobimo ob 10h dopoldne na turisti~ni kmetiji Pri Uj~evih, kjer bo tudi kosilo.

Izidi `rebanja za nagradno kri`anko {t. 110 PRVA

NAGRADA

(20.000 SIT):

Milena Lazar, S. Ma{ere 1, 6000 Koper DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Borut Ho~evar, Danile Kumarjeve 4, 1000 Ljubljana TRI TRETJE NAGRADE

CENTER ZA KAKOVOST ODNOSOV

041/791-345, info@odnosi.com, www.odnosi.com

VABIMO VAS NA BREZPLA^NO PREDAVANJE O PARTNERSKIH ODNOSIH - NOVE VE[^INE V KOMUNIKACIJI V torek, 11. maja ob 19h v U~no vzgojnem centru na Kunaverjevi 4 v [i{ki v Ljubljani. Vodi: Andrej Trampu`, univ. dipl. psiholog, partnerski Imago terapevt.

(knjiga zalo`be ARA): Franc Pajni~, Polan{kova 16, 1231 Ljubljana-^rnu~e Andrej Luk{i~, Hubadova 15, 1113 Ljubljana Mili Zupan, Mestni trg 8, 4220 [kofja Loka Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri`anke {t. 110: VODORAVNO: salmonela, areometer, Man, omega, sonda, arak, Voyager, Ts, jok, Varna, Aznavour, maskerka, Frankopani, Se‘ana, repa, Li, eksil, bar, Iza, pitanec, Sepe, KE, kotel, Hades, akord, ris, episkop, King, BM, lok, Abe, ovalni obesek, L^, Apia, kart, Umek, Jihlava, oblika, Asa, par, lutkar. NAGRADNI POJMI: SONDA VOYAGER, JUPITER, KING, OVALNI OBESEK

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-0011412222. Informacije po tel.: 01/ 231-93-60. SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo`eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. maja 2004 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 111 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz`rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

- maj 04 -

Misteriji 49


Nagradna kri`anka (111) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. transakcijskega ra~una:

50 - maj 04 -

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:


ZALO@BA ARA

N

O

V

O

OSNOVE RADIESTEZIJE IN BIOENERGIJE

POLJE - PO SLEDI NEVIDNIH SIL V VESOLJU

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

Priro~nik je namenjen vsem, ki se ‘elijo nau~iti uporabljati nihalo in druge radiestezijske instrumente ter sebi in svojim pomagati z bioenergijo. Knjiga je dobrodo{la tako izku{enim radiestezistom, ki bodo v njej zagotovo na{li kaj novega, kot tudi novincem. Cena: 3.900 SIT

Ves svet vibrira v skrivnostnem kvantnem polju neizmerne energije, ki je klju~ za pojasnitev telepatije, telekineze in bioenergije, obeta pa tudi mo‘nost ~rpanja neskon~nega vira energije in vesoljska potovanja na velike razdalje. Cena: 4.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Barvna terapija ni ~arobno zdravilo za vsa obolenja, vendar barve na nas vplivajo bolj kot si mislimo. Barvna terapija je preventivna nega, s katero odgovorneje in aktivneje sodelujemo pri vzdr‘evanju lastnega zdravja.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet - videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost (36 min.). Cena: 4.100 SIT Vaje za noge in zadnjico - videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.). Cena: 4.100 SIT Vaje za raztezanje, stretching - videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.). Cena: 4.100 SIT

KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

KAKO BEREMO USODO Z DLANI

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdravja.

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost.

Priro~nik iz~rpno opisuje, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in `ivljenjska obdobje. Dlan razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje, temperament in celo usodo.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTI

Osnove samomasa`e Vzemite zdravje v svoje roke. Video z natan~nimi navodili za izvajanje samomasa‘e in akupresure. Primerno za prepre~evanje bolezni, za izbolj{anje imunskega sistema in za hitrej{e okrevanje po po{kodbi ali bolezni. Obdarite sebe in prijatelje. (62 minut) VHS Cena: 6.300 SIT DVD Cena: 6.300 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

Inovativna profesionalna masa‘a Nau~ite se vrhunske masa‘e, po metodi svetovno znanega Arifa Dervi{evi}a. Strokovnost, ustvarjalnost, eleganca in ~utenje - vsi elementi masa‘ne tehnike so natan~no prikazani na tem videu. Za profesionalce in tiste, ki ‘elijo to postati. (58 minut) VHS Cena: 9.990 SIT DVD Cena: 9.990 SIT

zgo{~enka 2.100 SIT kaseta 1.500 SIT

Glasba za dojen~ke in nose~nice

Kako naro~imo knjige, kozarce, vr~e, telefonsko za{~ito ... Izbrano naro~imo po telefonu (med 8. in 15.uro): 01/549 17 92 ali 051/307 777, faksu: 01/230 16 27; e-po{ti: ara@zalozba-ara.si ali pisno na naslov: Ara zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Pla~ilo po povzetju.

Glasba ima pomembno vlogo pri razvoju otrokovih miselnih sposobnosti. Ponujamo vam tri zgo{~enke z instrumentalno glasbo, ki je zabavna, pou~na in pomirja tako otroke kot mamice. Mozart za otroke Baby CD 1 za otroke Klasika za otroke Cena posamezne zgo{~enke: 2.990 SIT


Uspe{nica zalo`be ARA

ZDRAVJE IZ STOPAL Priro~nik za refleksoterapijo Ana Koro{ec

R

efleksoterapevtka Ana Koro{ec je s svojimi dlanmi v dolgoletnem raziskovanju razkrivanja govorice najbolj »oddaljenega« dela telesa objela mno‘ico razli~nih stopal in tiso~em ljudem o~istila telesa ter odpravila te‘ave in napetosti. Bogato znanje in izku{nje predstavlja v tej knjigi. Preglednemu besedilu so v oporo nazorne ilustracije, ki predvsem za~etnikom pomagajo, da se hitro in natan~no seznanijo s to~kami in conami, ki imajo povsem dolo~eno nalogo in so povezane z dolo~enimi organi. Refleksoterapevt z masiranjem in pritiski na dolo~ene predele ter iz odziva na te pritiske lahko ugotovi, kak{no je stanje organizma. ^e je odziv bole~ina, gre verjetno za fizi~no te‘avo, ~e pod prsti zaznamo ob~utek drobljenja, gre verjetno za dalj{e ~ustveno stanje, ki bremeni tudi na{e telo. Bralec se iz knjige nau~i skozi stopala pregledati celoten organizem ter zaznavati tudi morebitne ~ustvene te‘ave in po~utje. Ko si pridobi spretnost prepoznavanja in med ne‘nim ljube~im glajenjem, bo‘anjem in masiranjem prepozna, kaj se s ~lovekom dogaja, lahko sebi in drugim ustrezno pomaga. Prek masa‘e stopal se telo ves ~as ~isti in obnavlja. Skozi stopala se pre~i{~ujejo ~ustva, travme in napetosti, ki se jih pogosto niti ne zavedamo. Zato je masa‘a tudi preventivna. Prilo‘ena sta plakata z nazornimi ozna~bami con in to~k. Knjiga Zdravje iz stopal - priro~nik za refleksoterapijo ima 136 strani, je formata 125/195 mm, bro{irana in nazorno ilustrirana. Naro~ite jo lahko po telefonu 01/549 17 92 ali e-po{ti: ara@zalozba-ara.si Kupiti jo je mogo~e tudi v knjigarnah, cena je 3.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, 1000 Ljubljana

Revija-Misteriji-130_maj-2004  

Me{anje ~loveka in neandertalca Izdelava Joejeve celice Naprava za sporazumevanje z onstranstvom Napotki za izdelavo motorja brez uporabe ko...