Page 1

LETNIK 11. - [T. 129 - APRIL 2004 - 790 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Sevanje ubija celice Informacije krmilijo

delovanje celic in

povzro~ajo nepopravljive posledice

Vpliv lu~i na ljudi Svetloba klasi~ne ‘arnice naj bi bila bolj zdrava alternativa od var~nih sijalk

200.000 SIT nagrade:

Motor na prosto energijo

Je du{a lahko ~rna? Matematika ali ~arovnija?

LJUBEZEN IN HVALA VODI


ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: 2.900 SIT

N

O

V

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

DIETA Z IZGOREVANJEM Avtor je na osnovi 15–letnega raziskovanja in uspe{nega zdravljenja tiso~ih pacientov razvil individualen pristop, ki zadovolji na{e biolo{ke in psiholo{ke potrebe. Ta pristop nam pomaga natan~no dolo~iti prehrano in gibanje ter omogo~a vzdr`evanje te`e brez nezdravega nihanja. Cena: 7.300 SIT

O

SPORO^ILO VODE

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

^udovito sporo~ilo, ki ga odkrivajo prve fotografije kristalov zamrznjene vode na svetu, posredno dokazuje spomin vode in njeno sposobnost informiranja. Vsebuje tudi slike kristalov slovenskih voda.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke. Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 7.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok. Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

1.500

NOVA KNJIGA NA[E ZALO@BE Refleksoterapevtka Ana Koro{ec je s svojimi dlanmi v dolgoletnem raziskovanju razkrivanja govorice najbolj »oddaljenega« dela telesa objela mno‘ico razli~nih stopal in tiso~em ljudem o~istila telesa ter odpravila te‘ave in napetosti. Bogato znanje in izku{nje predstavlja v tej knjigi. Preglednemu besedilu so v oporo nazorne ilustracije, ki predvsem za~etnikom pomagajo, da se hitro in natan~no seznanijo s to~kami in conami, ki imajo povsem dolo~eno nalogo in so povezane z dolo~enimi organi. Refleksoterapevt z masiranjem in pritiski na dolo~ene predele ter iz odziva na te pritiske lahko ugotovi, kak{no je stanje organizma. ^e je odziv bole~ina, gre verjetno za fizi~no te‘avo, ~e pod prsti zaznamo ob~utek drobljenja, gre verjetno za dalj{e ~ustveno stanje, ki bremeni tudi na{e telo. Bralec se iz knjige nau~i skozi stopala pregledati celoten organizem ter zaznavati tudi morebitne ~ustvene te‘ave in po~utje. Ko si pridobi spretnost prepoznavanja in med ne‘nim ljube~im glajenjem, bo‘anjem in masiranjem prepozna, kaj se s ~lovekom dogaja, lahko sebi in drugim ustrezno pomaga. Prek masa‘e stopal se telo ves ~as ~isti in obnavlja. Skozi Knjiga ima 136 strani, stopala se pre~i{~ujejo ~ustva, travme in napetosti, ki se format 125/195 mm, jih pogosto niti ne zavedamo. Zato je masa‘a tudi prevenje bro{irana in nazorno ilustrirana. tivna. Cena: 3.900 SIT Prilo‘ena sta plakata z nazornimi ozna~bami con in to~k.

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as, trda vezava, {ivano. Cena posamezne knjige: 3.490 SIT

-10 %

SANJE

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

^lani Kluba za zdravo ‘ivljenje, naro~niki na revijo Zdravje in Misteriji, imajo 10 % popust.


LETNIK 11. - [T. 129

april 2004

7

31

Sevanje bazne postaje

Matematika ali ~arovnija?

Informacije krmilijo delovanje celic in lahko povzro~ajo nepopravljive posledice

Vedska matematika je celosten in prakti~en sistem

10

33

Frekvence zoper {kodljivce

Motor na prosto energijo

Preventivna in kurativna raba orgonskega sevalnika

Orgonska energija poganja motorje brez uporabe konvencionalnih goriv

13

39

Ljubezen in hvala vodi

Je du{a lahko ~rna?

Ob izviru Ljubljanice so vodi poslali sporo~ilo zahvale in ljubezni

Stra{ljivi spomini na sre~anja z NLP v otro{tvu

17 Vpliv lu~i na ljudi Svetloba klasi~ne ‘arnice naj bi bila bolj zdrava alternativa od var~nih sijalk (2)

28 Manj{i dvig kvasnice U~inki informiranega kozarca

Pisma bralcev .................................................................................................... 4 Zanimivosti ........................................................................................................... 5 Nenavadna protislovja ......................................................................... 15 Kaj je v drobovju Zemlje? ................................................................ 20 Indijski sveti gaji ......................................................................................... 24 Je bil kdo pred Adamom? ............................................................... 29 Skupne sanje .................................................................................................. 36 Nasveti pu{~avnice Anastazije II. ........................................... 42 Svetost sanj ...................................................................................................... 44 Psiholo{ke dileme ..................................................................................... 46 Novi knjigi ........................................................................................................... 47 Nenavadna do`ivetja - Lovec iz preteklosti ................ 48 Nagradna kri`anka - 110 .................................................................... 50

- april -

Misteriji 3


P ISMA

[MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA

ara@zalozba-ara.si

ALI

Ilustrirana mese~na revija

Misteriji

SKRIVNOSTNA RUTA NA FOTOGRAFIJI

Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231 93 60 fax: 01/230 16 27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231 93 60 Direktorica: Eva Jeseni~nik Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431 43 83 Tajni{tvo, naro~nine in oglasno tr`enje: Lilijana Knez Tel.: 01/231 93 60; 051/307 777 Prodaja po po{ti: Tel.: 01/431 20 25; 051/307 777 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529 42 44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 7300 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 790 SIT. Prodaja v kolporta`i: Delo-Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473 88 41. V naro~nini, ki se pla~uje letno (8.532 SIT) ali dvakrat letno (4.266 SIT) je 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

4 - april -

25. decembra 2003 sem {el z dekletom na ogled ‘ivih jaslic v Postojnsko jamo. Ob 15:15 sem posnel fotografijo v koncertni dvorani Postojnske jame, kjer so narodne no{e prikazovale stare obi~aje – ‘egnanje hi{e. Fotografija pa me je malo presenetila, saj si ne znam razlo‘iti rute, ki sama lebdi desno od ‘enic … Lep pozdrav, Janez

TELO KLI^E PO VODI

P

risr~no se vam zahvalim za knjigo »Telo kli~e po vodi. Niste bolni, ‘ejni ste! Ne zdravite ‘eje z zdravili« dr. F. Batmanghelidja, ker ste omogo~ili, da se {iri znanje na tako preprost na~in. @elim vam povedati, da sem se re{ila veliko svojih te‘av: 1. Na podplatih me ne pe~e ve~. 2. Manj hrane pojem in sem ‘e sita. 3. Bolj po~asi pojem in pre‘ve~im, kar je za ‘elodec in gastritis nujno. 4. Nov na~in, pitje vode pred vsakim obrokom hrane, mi je normaliziralo leta in leta neurejene prebave. 30

31

1 23:10

2

5. Ko sem izmu~ena, ne segam ve~ po kavi, ampak po vodici. 6. Ko‘a na obrazu in telesu se je pomladila. Za vse to bi se rada zahvalila tudi dr. Batmanghelidju, vendar ne znam dovolj tujega jezika. Zato pa mnogim ljudem priporo~am njegovo knjigo. Vam vsem, ki ste sodelovali pri njeni izdaji, pa ‘elim veliko, veliko Bo‘jega blagoslova {e v nadaljnjem delu za dobrobit ~love{tva. Blagoslovljene Velikono~ne praznike in {e in {e sre~e Vam ‘eli prisr~no Stanka iz Celja

3

4

5 12:01

6

7

VSI LETNIKI MISTERIJEV

se letnike revije Misteriji prodam za simV boli~no ceno. Pokli~ite 01/50 54 212. Zinka

FENG [U

a pismo Ivanke iz Ormo‘a se je javila Sonja N Belej iz Miklav‘a (041/722 052), ki za urejanje hi{e in okolice izdela kombinacijo sodobnega (kitajskega) feng{uja ter klasi~nega (vastu) feng{uja, vklju~no s smermi neba, nagibom zemlje, vodotoki in tako naprej. (Nadaljuje se na 6. strani.)

8 19:51

9

10

11

12 04:46


Z ANIMIVOSTI

KJER JE DIM, JE TUDI SPREMEMBA PODNEBJA

V

IZJEMNO ASTRONOMSKO ODKRITJE AMATERJA

K

o je amaterski astronom Jay McNeil iz Kentuckyja pred mesecem dni z doma~im teleskopom raziskoval no~no nebo, je odkril meglico. To je prvo tak{no odkritje amaterja v zadnjih petin{estdesetih letih. McNeil je fotografiral razsvetljen oblak plina in prahu, ki je po mnenju astronomov novorojena zvezda. »Tak{no odkritje je izredno redko,« pravi Bo Reipurth, ki je potrdil Jayevo odkritje z astronomskega in{tituta Univerze Hawaii, kjer imajo enega najve~jih teleskopov na svetu. D

NAJVARNEJ[I AVTO

K

ateri je najvarnej{i avto na cesti? Volvo, Mercedes, BMW? Ne, srebrn avto. Raziskovalci z Univerze Auckland v Novi Zelandiji so ugotovili, da je pri srebrnih avtomobilih najmanj{a ver-

13

14

15 18:26

16

17

18

19 14:21

zadnji {tevilki revije Science so objavili rezultate dveh raziskav o dimnem onesna‘enju ob gozdnih po‘arih v Amazoniji. V prvem referatu Meinrat O. Andreae z In{tituta Max Planck v Mainzu in kolegi poro~ajo, da hudo dimno onesna‘enje prepre~i de‘, tako da aerosoli vdrejo v zgornje plasti ozra~ja. Zaradi tega se zdi, kot da se oblaki dimijo. Dimni aerosoli lahko naposled spremenijo koli~ino sevanja, ki pride do zemlje, ter omogo~ijo prenos dima na dolge razdalje. In ko z aerosoli in vodo napolnjeni oblaki kon~no spustijo padavine, namesto obi~ajnega zmernega de‘ja ustvarijo huda neurja in veliko to~o. »Okrepljeni viharji vi{je v ozra~ju

sprostijo latentno toploto,« pi{ejo avtorji. »To naj bi imelo klju~en vpliv na regionalne in globalne cirkulacijske sisteme.« D

FOSILNA U[ RAZKRIVA SVOJ ZADNJI OBROK

V

Nem~iji so na{li izjemno dobro ohranjen primerek fosilizirane u{i, ki je ‘ivela v perju ptice pred 44 milijoni let, z ohranjenimi ostanki perja v drobovju. Najdba potrjuje, da so u{i zelo stara skupina ‘u‘elk in pri~a o tem, da so ptice najbr‘ nasledile svoje zajedavce od zgodnjih pernatih dinozavrov. Raziskovalci Torsten Wappler, Vincent Smith in Robert Dalgleish so v trebuhu ‘u‘elke na{li majhno strukturo, ki naj bi po njihovem bila najmanj{a resica v peresu ptice. U{i glodajo pti~je perje, ki ga ‘ve~ijo s svojimi ostrimi ~eljustmi. Resice v fosilu so zelo podobne tistim, ki jih najdemo v drobovju dana{njih pti~jih u{i, ~e jih pogledamo pod mikroskopom. »Nima-

mo vsak dan prilo‘nosti videti dokaz o zadnjem obroku starodavne ‘u‘elke,« pravi dr. Smith, zoolog z Univerze v Glasgowu. D

jetnost resnih tr~enj s telesnimi po{kodbami. ^lovek bi pomislil, da je to zato, ker so bolj vidni. Toda avtomobili, pri katerih je bila najve~ja verjetnost resnih nesre~, so bili beli! Srebrni avti so imeli po tej raziskavi za polovico manj{o verjetnost nevarnega trka od belih. Nasled-

nje najvarnej{e barve so bile rjava, zelena in rde~a. Za belimi avti pa so bili najbolj »nagnjeni« k nesre~am rumeni. Lastnikom belih avtomobilov v tola‘bo pa povejmo, da je raziskava pred nekaj leti dokazala, da so najvarnej{i prav beli jekleni konji~ki … D

20

21

22

23 16:10

24

25

26

27 18:32

28

29

30

1

2

3

12:47

Misteriji - april - 5


PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A

sko in se sprehodili po s solnimi lu~mi osvetljenih dvoranah, med jezeri, si ogledali kapelo in cerkev ter stotine solnih kipov, od pal~kov do pape‘a, globoko v podzemlju sedemsto let starega rudnika v predgorju Karpatov, sta:

MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker:

• je za naro~nike vedno cenej{a • jo dostavimo na dom v vsakem vremenu • jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej • boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih • boste kupovali v prodaji po po{ti vedno po ni‘jih klubskih cenah • boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje. In darila? Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov, ki vam lahko pomaga, da varno shuj{ate. Prvih pet novih naro~nikov v aprilu bomo spet nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi. V marcu so Magic life dobili v dar: Ana Marija Jugovi~ iz Ptuja, Marjan Mesojedec iz [marje{kih Toplic, Jo‘e @el iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah, Ani Horvat iz Ljubljane in [tefan Bav~er iz Nove Gorice. ^estitamo! Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/66 20 92, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja.

BUJNA AZALEJA Ker je mo‘ naro~en na va{o revijo, jo tudi jaz redno prebiram. Naj vam povem mojo izku{njo z modrim informiranim kozarcem, ki ga ‘e nekaj let uporabljava. Poleg rednega pitja in uporabe v kuhinji to vodo uporabljam tudi za zalivanje sobnih ro‘. Pred tremi leti sem dobila v dar azalejo. Od takrat jo zalivam samo s to vodo; ~eprav ni bila niti presajena niti dognojena, mi vsako leto dela veliko veselja z enim ali dvema stebloma,

6 - april -

na katerih se bohotijo krasni cvetovi, ki trajajo ve~ mesecev. Mislim, da k vsemu temu prispeva ‘iva voda iz modrega kozarca. Gabrijela iz Radovljice

SILVA IN VERA V SOLNO PODZEMLJE e ne dveletna Ana je med ve~ kot tiso~ kupci solnih lu~i, ki prihajajo [ med na{e bralce iz poljskega rudnika Wieliczka, iz‘rebala pet kupcev. Lastnici solnih lu~i, ki bosta med 28. in 30. majem za nagrado potovali na Polj-

Silva Dolinar, Podjelovo Brdo 8, 4225 Sovodenj in Vera Pristov, Alja‘eva 12, 4260 Bled. Nagrajenki prosimo, da formalnosti uredita v agenciji Quo Vadis, Vodnikova 130 v Ljubljani, tel. 01/518 50 20. Nagradne solne lu~ke pa je ‘reb namenil Marini Toma‘i~, Cesta v [martno 3, 1000 Ljubljana, Du{anki Sterle, Travnik 96, 1318 Lo{ki Potok in Fani Vacik, [tajerska 40, 1000 Ljubljana.


Informacije krmilijo delovanje celic in lahko povzro~ajo nepopravljive posledice

Sevanje bazne postaje A

rhitektka Kristjana Ko{i~-Šorn iz Velenja je {e vedno obupana. Kot v posmeh njenemu prizadevanju, projektiranju ~im bolj zdravih hi{ po vseh dognanjih sobivanja ~loveka z naravnim okoljem (med drugim je njeno delo tudi projekt za hi{o smu~arja Bojana Kri‘aja, sama si je prav tako ustvarila bio hi{o), so 35 metrov od njene postelje ne da bi jo vpra{ali postavili mo~no bazno postajo. In jo nalagali, da ni priklju~ena. Po izredno slabem po~utju je ugotovila, da je postaja priklju~ena in da je to vzrok slabenju njenega organizma. Lastniki antene so znali povedati le to, da so anteno postavili v skladu z zakoni.

Povsem jasno je, da za {kodljive u~inke neioniziranih elektromagnetnih sevanj ni odlo~ilna jakost elektromagnetnega sevanja, ampak njena informativna celi~nobiolo{ka vsebina. O tem, koliko neionizirana elektromagnetna sevanja {kodujejo ‘ivim organizmom, so stali{~a razli~na. Najhuj{i o~itki letijo na sevanje kot na povzro~itelja raka. ^e povpra{ate o tem mobilnega operaterja, vam bo zdeklamiral tole: »Trenutni znanstveni izsledki ka‘ejo, da izpostavljenost neioniziranim elektromagnetnim sevanjem, ki jih oddajajo mobilni telefoni in bazne postaje, najverjetneje ne povzro~ajo rakastih obolenj. Številne {tudije na ‘ivalih, ki so jih izpostavili neioniziranim elektromagnetnim sevanjem, podobnim tistim, ki jih oddajajo mobilni telefoni, niso pokazale, da bi vrednosti neioniziranih elektromagnetnih sevanj povzro~ale ali pospe{evale razvoj mo‘ganskega raka. Kljub temu pa vlade posameznih dr‘av in znanstvene skupine spodbujajo nadaljnje raziskave, ki jih podpira tudi industrija.« V obse‘ni raziskavi o hipersenziBazna postaja, ki seva v spalnico velenjske arhitektke in v vse njene sosede. V Sloveniji je veliko neprimerno postavljenih anten. Zelo mote~e je, da je bazna postaja ‘e nekaj let v neposredni okolici otro{ke bolni{nice v Ljubljani in je {e ne kanijo postaviti na kako bolj primerno mesto.

Arhitektka Kristjana Ko{i~-Šorn pravi, da spi v posebni vre~i, ki omejuje vpliv {kodljivih u~inkov neioniziranih elektromagnetnih sevanj; ljudje v njenem naselju imajo celo vrsto te‘av in kot vse ka‘e, bodo anteno le preselili.

tivnosti posameznikov na neionizirana elektromagnetna sevanja, ki jo je opravila Evropska komisija, pa je zapisano, da so ugotovili: 1. simptome ‘iv~nega sistema: vrtoglavica, stres, motnje v spanju, bole~ine v mi{icah 2. ko‘ne simptome: zbadanje po licih, ob~utek toplote, izpu{~aji 3. o~esne spremembe: migotanje 4. simptome v telesu: zbadanje 5. druge manj zna~ilne simptome: te‘ave sluha, problemi z dihalnim aparatom, prebavne motnje.

KAJ PRAVIJO ^EBULE? Svetovna zdravstvena organizacija meni, da dolgotrajno izpostavljanje neioniziranim elektromagnetnim sevanjem nizkih jakosti, ki so pod mejnimi vrednostmi, nima znanega vpliva na zdravje ljudi.

Misteriji - april - 7


SEVANJE

BAZNE POSTAJE

Ena skupina ~ebulic je bila za{~itena v ozemljeni faradayevi kletki, drugi dve, ena brez za{~ite Norad in druga z njo, pa sta bili tri dni izpostavljeni z zakonom dovoljenemu neioniziranemu elektromagnetnemu sevanju.

Mi pa smo v spalnico arhitektke Kristjane Ko{i~-Šorn, petintrideset metrov oddaljeno od bazne postaje, ki seva le toliko kot dovoljuje zakon, torej pod mejnimi vrednostmi, postavili ~ebulo,

da bi ugotovili dvoje: 1. ali oziroma koliko sevanje bazne postaje vpliva na ‘ive celice in 2. ali oziroma koliko se lahko pred tak{nim sevanjem za{~itimo. Raziskava vplivanja neioniziranega elektromagnetnega sevanja je bila opravljena po standardni metodi z Allium testom, pri katerem ugotavljamo {tevilo in vrsto po{kodb kromosomov, ki jih prizadene sevanje. Prva skupina petih ~ebulic je bila pred vsemi sevanji za{~itena z ozemljeno faradayevo kletko, druga je bila izpostavljena sevanju, tretja pa je bila izpostavljena sevanju, a za{~itena z za{~ito proti sevanju Norad plus. ^ebulice so 72 ur poganjale nove koreninice v destilirano vodo in zrasle nekaj centimetrov, torej so razvile na tiso~e novih celic pod vplivom »ne{kodljivega« sevanja. Pogled v novozrasle celice je pokazal, da sevanje Simobilove bazne postaje, ki seva pod mejnimi vrednostmi, po{koduje v fazi delitve vsako ~etrto celico; raven genotoksi~nosti je kar 24,62 odstotna, kar pomeni zelo veliko prizadetost rastline. S faradayevo kletko za{~itene ~ebulice so imele genotoksi~nost le 6,72 odstotkov. In kako se je izkazala za{~ita pred sevanjem?

Citolog Peter Firbas med pripravljanjem ~ebulic, ki jih je uporabil za preizku{anje vplivov sevanja.

»Presenetljivo dobro,« meni citogenetik Peter Firbas. »Genotoksi~nost za{~itenih ~ebulic zna{a le 11,70 odstotkov, kar pomeni kar 48 odstotkov manj okvar celic. Pomembna pa je tudi narava po{kodb. Najpogostej{i so zlomi kromosomov v primarni zo‘itvi, toda pri neza{~itenih testnih ~ebulicah so opazne tudi huj{e po{kodbe v obliki enojnih in dvojnih lomov kromatid, pa tudi po{kodovan kro‘ni kromosom, kar je {e te‘ja oblika po{kodbe in jo povzro~ajo ionizirana sevanja.«

NE ENERGIJA, INFORMACIJA

Z Noradom za{~itene ~ebulice so pognale nekaj milimetrov dalj{e koreninice kot neza{~itene ~ebulice.

8 - april -

Kadar znanstveniki priznavajo {kodljivost neioniziranega elektromagnetnega sevanja, govorijo le o energijskem delu sevanja, o toplotnem u~inku. Ko stopnja specifi~ne absorpcije dose‘e in prese‘e 4W/kg za celo telo, nas za~ne sevanje kuhati kot da bi bili v mikrovalovni pe~ici.


S EVANJE

BAZNE POSTAJE

ZA[^ITNI NORAD Za{~itna kodirana bakrena plo{~ica Norad, z njimi je bila med poskusom v Velenju za{~itena skupina ~ebulic, ima ameri{ko, {vicarsko in slovensko priznanje za za{~ito pred tveganjem, ki ga neionizirano elektromagnetno sevanje povzro~a na ‘ivih organizmih. Avtorji razlagajo, da Norad ne vpliva neposredno na energijo in informacijo sevanja, marve~ na vodo v ~lovekovem telesu. Neionizirano elektromagnetno sevanje podre obliko molekul vode in tudi njeno molekularno strukturo. Telo, ki je sestavljeno prete‘no iz vode, si prizadeva, da vodo »popravi«. Za to porablja zelo veliko energije, ki je zaradi tega zmanjkuje za druge, tudi samozdravilne procese v organizmu. Organizem s~asoma podle‘e negativnim vplivom in zboli. Norad pa s svojimi informacijami ali kodami vpliva na vodo, da se ta popravi hitreje in telo pri tem porablja manj energije. Toda tisto, o ~emer okvarjene celice mol~ijo, a poka‘ejo, je informacijski del sevanja. U~inek informacij ne pada s kvadratom razdalje kot energija. »Toplotno sevanje ima v primerjavi s sevanjem informacij na telo majhen u~inek,« trdi dr. G. J. Hyland z oddelka za fiziko na Univerzi Coventry v Veliki Britaniji. Z njegovimi spoznanji je mogo~e razlo‘iti tako mo~an negativen u~inek sevanj, kot ga poka‘e biolo{ki test: »Informacije oziroma kode so tiste, ki vplivajo na ‘iva bitja na celi~ni ravni, na ravni kod, ki krmilijo delovanje celic in lahko povzro~ajo nepopravljive posledice. Te so lahko toliko ve~je, kolikor mlaj{e je tkivo, oziroma kolikor mlaj{i je uporabnik brezvrvi~nih telefonov …«

ZMANJŠANA RAVEN MELATONINA Nosilne frekvence v mobilni telefoniji so v obmo~ju vi{jefrekven~nih mikrovalov in lahko vplivajo na aktivnost alfa v ~love{kih mo‘ganih. Švicarske raziskave poro~ajo o ne‘elenih u~inkih na spanje in u~enje (‘e na ravni sevanja 0,4 mikrovata na kvadratni centimeter), ki so jih dokazali z zmanj{animi ravnimi melatonina, posledica zmanj{ane no~ne ravni melatonina pa je ve~ja pogostnost raka, denimo na dojki. Dokazano je, da neionizirana elektromagnetna sevanja slab{ajo spomin in pozornost ter manj{ajo vzdr‘ljivost ‘iv~nomi{i~nega sistema pri otrocih, ki ‘ivijo znotraj polme-

Norad je samolepilna bakrena plo{~ica, ki jo prilepimo na hrbtno stran telefona. Norad plus pa je prav tak{na, le nekaj ve~ja plo{~ica, ki se prilepi na hrbtno stran ure. Stik bakra s ko‘o ima znane ugodne u~inke za zmanj{evanje te‘av pri revmi, artritisu in drugih te‘avah; Norad plus hkrati deluje kakor bakrena zapestnica.

ra 20 kilometrov od sistema. Opazili so zmanj{ano rast smrek na razdalji do 4 kilometre ter kromosomske in reprodukcijske okvare rastlin, oddaljene 2 kilometra od sistema. Pri kravah poro~ajo o zmanj{anju mle~nosti, huj{anju, spontanih splavih in mrtvorojenosti. Ugotavljajo, da se ‘ivina zaradi vpliva neioniziranega elektromagnetnega sevanja postavlja tako, da ima glavo obrnjeno pro~ od antene. Pri kravah, ki so bile podvr‘ene sevanju jakosti le 0,1 nW/cm2 so opazili kar {estkratno pove~anje kromosomskih okvar. To pa je tudi potrdilo na vpra{anje o smotrnosti biolo{kega testa, ~e{ da ~lovek ni ~ebula.

»Seveda ni,« pravi Peter Firbas in poudarja: »^love{ki in ~ebulni kromosomi so iz istih gradnikov.« Poenostavljeno to pomeni, da so zapisi na kromosomih ~ebule in ~loveka iz istih ~rk, le da je enkrat denimo z njimi napisan roman, drugi~ pa znanstveno delo. Toda ~e po{kodba izbri{e ~rko A, jo izbri{e v obeh pisanjih. Povsem jasno je, da za {kodljive u~inke neioniziranih elektromagnetnih sevanj ni odlo~ilna jakost elektromagnetnega sevanja, ampak njena informativna celi~nobiolo{ka vsebina. @iva celica interpretira vsak signal neioniziranega elektromagnetnega sevanja kot usmerjevalni signal. J. V.

D

Misteriji - april - 9


Preventivna in kurativna raba orgonskega sevalnika

Frekvence zoper {kodljivce U

poraba orgonske energije je vse bolj priljubljena. Lani smo pisali, kako jo je mogo~e uporabiti pri zatiranju {kodljivcev v sadovnjaku jabolk. [lo je za slovenski poskus, ki se bo morda letos nadaljeval s poskusom »preganjanja« komarjev v Italiji. Gre za ve~je naprave in celo vrsto informacij, tokrat pa smo iz literature izbrali nekaj primerov doma~e, ne preve~ zahtevne uporabe malih orgonskih seval-

Orgonski sevalnik nima nobenih {kodljivih u~inkov na ‘iva bitja, torej tudi ne na {kodljivce pri ljudeh, ‘ivalih ali rastlinah. nikov, kakr{ne je mogo~e dobiti tudi pri nas. ^lanek nam je pripravil magister Davorin [najdar, ki na vabilo na{e revije predava o smotrni rabi orgonskih sevalnikov. Uporaba orgonskega sevalnika se opira na dejstvo, da ta sevalnik nima nobenih {kodljivih u~inkov na ‘iva bitja. Torej tudi ne na {kodljivce pri ljudeh, ‘ivalih ali rastlinah. [kodljivci oziroma zajedavci imajo po svoji naravi nizke vibracijske frekvence in majhno energijsko vrednost. Zato moramo za njihovo odstranitev okrepiti vibracijsko frekvenco in optimirati energijsko vrednost vi{jih organizmov, na katerih se {kodljivci pojavljajo. Torej ne u~inkujemo na {kodljivce, marve~ na organizme, ki jim {kodo povzro~ajo. Tako

Davorin [najdar, magister elektrotehnike, bo v Ljubljani vodil seminar o uporabi orgonskega sevalnika ~etrto soboto v aprilu.

10 - april -

na primer sadike sadja, zelenjave ali cvetja preventivno obsevamo z orgonskim sevalnikom in ustreznimi osnovnimi orgonskimi celicami, ki so ‘e sestavni del osnovne opreme sevalnika. ^e pa je zajedavec ‘e napadel rastlino, njegov »vzorec« (uni~en zajedavec ali ‘e pripravljena informacija iz uni~enega zajedavca) postavimo v posodo orgonskega sevalnika in z njim rastlino obsevamo neposredno ali pa radioni~no s pomo~jo fotografije.

PRENOS INFORMACIJ Orgonsko energijo z ustreznimi vhodnimi informacijami ali brez njih lahko prena{amo prek orgonskega sevalnika na ljudi, ‘ivali ali rastline ne le neposredno, pa~ pa tudi radioni~no. Pojem radionika sestavljata besedi radiacija in elektronika. Radionika je skupen izraz za diagnosticiranje in terapijo ‘ivih bitij, ki niso neposredno prisotna. Tvorec na~ela radionike je ameri{ki zdravnik dr. Albert Adams, rojen leta 1863, ki je znan po mnogih revolucionarnih odkritjih, med katere sodi tudi radionika. Z orgonskim sevalnikom lahko radioni~no obsevamo tudi ‘iva bitja, ki niso neposredno navzo~a. Vse ‘ivljenjske oblike – ljudje, ‘ivali, rastline in zemlja – imajo skupno energijsko polje. (Natan~neje se o tem lahko pou~ite iz knjige Polje: po sledeh nevidnih sil v vesolju). Vsako ‘ivo bitje pa ima tudi svoje lastno, povsem individualno energijsko polje (avro), ki je edinstveno kakor prstni odtis. To individualno energijsko polje seva vsaka celica v ‘ivem bitju, kar pomeni, da je prisotno tudi v vsakem posameznem vzorcu ‘ivega bitja, kot je kapljica krvi, las in podobno. Pri analizi in uravnove{anju na daljavo


F REKVENCE opravimo sinhronizacijo ali uskladitev energijskega polja med vzorcem in njegovim »lastnikom«. Pri obsevanju vzorca z orgonskim sevalnikom in orgonskimi celicami vzorec slu‘i kot oddajnik zdravilne informacije, ki se z minimalnim ~asovnim zamikom prenese na lastnika vzorca, kjer tudi dejansko deluje. Preprosto povedano, vzorec in njegov lastnik sta kakor oddajnik in sprejemnik pri radijskem aparatu, kjer vzorec in lastnika vzorca povezuje nosilna frekvenca. Obstaja {e en pomemben pogoj za funkcioniranje radioni~nega prenosa: vzorcu moramo posredovati minimalno koli~ino orgonske, ‘ivljenjske energije, da njegovo polje lahko deluje kot oddajnik. Isto na~elo velja tudi pri elektromagnetnih valovih: brez energije prenos radijskih valov ni mo‘en. Orgonski sevalnik oddaja na vzorec vibracije iz posode in orgonsko energijo.

ZOPER

{ KODLJIVCE

UPORABA ORGONSKEGA SEVALNIKA NA @IVALIH Uporaba orgonskega sevalnika ni omejena samo na ljudi in rastline, temve~ deluje tudi na ‘ivali. Te so po celi~ni in organski sestavi podobne ljudem, zato jih tudi tako pogosto uporabljajo v medicinskih raziskavah za preizku{anje novih zdravil, raziskovanje neznanih bolezni in podobno. @ivali trpijo in ~utijo podobno kot ljudje, zato v orgonski terapiji zanje veljajo ista na~ela. Naj navedemo nekaj rezultatov uporabe orgonske energije v Nem~iji, o katerih so poro~ali na sre~anju ljudi, ki se ukvarjajo z uporabo orgonskih sevalnikov. • Nek konjerejec je imel velike te‘ave z mladim, pla{ljivim konjem. Radiestezijske raziskave so pokazale, da je bil konj psihi~no povsem razrvan, oslabel pa mu je tudi vid; iz tega razloga se

Pesticidi Novorojen~ki s hormonsko motnjo Vnetje se~il Ko lulanje pe~e Pomlad Alergije na pohodu Obremenitveni zlom Ko po~ijo kosti Du{evne bolezni 120 milijonov depresivnih ljudi Zdravila proti bole~inam Varna le kratek ~as Dojenje Dojen~ka hranimo, kadar ‘eli Test Kdaj je driska nevarna? Huj{ajmo z Zdravjem Gibanje je igra Ko‘a Materinega znamenja ne odstranjujemo z laserjem Joga Tega ne prebavljam! Rekreativni tek Prvi izziv: pet kilometrov Prehrana Hamburger ali jabolko Mikrobi Jaz in 100 milijard mikrobov Mladi in zdravje Reciklirana {ola

Z orgonskim sevalnikom je mogo~e vplivati na ljudi, rastline in seveda tudi na `ivali. Znani so primeri vpliva na tekmovalne konje.

NARO^ITE SI ZDRAVJE POKLONITE GA PRIJATELJEM 01/231 93 60; 051/307 777

Misteriji - april - 11


FREKVENCE

ZOPER

{KODLJIVCE

DEFINICIJE POJMOV V ZVEZI Z ORGONSKIM SEVALNIKOM Avra/eteri~no telo – razumevanje, da je v fizi~no telo ‘ivega bitja vtisnjeno eteri~no telo. Eter je tukaj nekaj nematerialnega, oziroma kozmi~na energija. Pojem eteri~nega telesa najdemo v vzhodnja{ki medicini ter naravni filozofiji Rudolfa Steinerja. Akupunktura – metoda v kitajski medicini, pri kateri dolo~ene (akupunkturne) to~ke na ko‘i stimuliramo z iglami (v glavnem ro~no), nakar se v »akupunkturnih meridianih« obnovi normalen pretok energije. Bachovi cvetni pripravki – 38 razli~nih cvetov, ki ve~inoma odgovarjajo motenim ~ustvenim stanjem pri ~loveku. Ime so dobili po angle{kem zdravniku dr. Edwardu Bachu, ustanovitelju Bachove cvetne terapije. Bach je trdil, da ima z zdravilnih rastlin nabrana rosa enake zna~ilnosti kot sama rastlina, torej da ima naravne vibracije, ki so nekak{en podpis vsakega rastlinskega organizma. Z uporabo izbranih pripravkov se pri pacientu obnovi ~ustveno ravnovesje. Najstarej{a in najbolj znana cvetna terapija. Bioresonan~na terapija – metoda, uvedena v sedemdesetih letih prej{njega stoletja, ki v terapiji uporablja lastne vibracije pacienta. S pomo~jo bioresonan~ne naprave se te vibracije modificirajo in z ro~nimi elektrodami ponovno vrnejo v telo. Klasi~na medicina je uradno ni potrdila. Elektrosmog – sevanje vira elektromagnetnega polja lahko danes merimo z znanimi napravami. Negativen vpliv teh sevanj na ~lovekovo zdravje je {e vedno predmet razprav. Splo{no mnenje je, da je elektrosmog enopolno sevanje (za razliko od dvopolnega, zdravega sevanja). Energijsko polje – razumevanje, da vsako ‘ivo bitje obkro‘a in pre‘ema posebna biolo{ka energija, ki dolo~a razliko med »‘ivim« in »ne‘ivim«. To energijsko polje se razlikuje od znanstveno poznanih energetskih oblik, kot so elektromagnetna, toplotna in radioaktivna energija. Vibracije, vibracijsko polje – razumevanje, da se okoli vsake aktivne, subtilne energije ustvarja posebno bioenergijsko polje, na katero lahko vplivamo s finimi, nevidnimi vibracijami. Primerjalna pojma: morfogenetsko, morfno polje. Geopatogene cone – cone podzemeljskih voda, useki v zemeljski skorji, negativna podzemeljska sevanja in tako imenovana mre‘na vozli{~a (Hartmannovi in Curryjevi vozli in podobno). Te cone oddajajo enopolno energijo, toda znanost to {e vedno zanika. Homeopatija – terapijski postopek, ki ga je uvedel nem{ki zdravnik Samuel Hahnemann. Za zdravljenje uporabljamo potencirane (razred~ene) snovi rastlinskega, ‘ivalskega in mineralnega porekla. Kljub dvestoletni tradiciji je uradna medicina {e ni priznala. Orgonska energija – izraz za vseprisotno, trajno ‘ivljenjsko energijo. Pojem je uvedel nem{ki psihiater dr. Wilhelm Reich. Primerjalni pojmi: vitalna energija, kozmi~na energija, prana, bioenergija, ~i, tahionska energija. Placebo – terapijski u~inek nekega sredstva ali neke metode, ki tega u~inka objektivno ne more izzvati (la‘no zdravilo). Radiestezija – metoda, pri kateri s tenzorjem ali nihalom odkrivamo rizi~ne cone v okolici ali energijskem polju ‘ivega bitja ter druge vibracije. Radionika – metoda za prenos vibracij s posebnimi tehni~nimi napravami. Pripisujejo jo odkritjem in delu ameri{kega zdravnika dr. Alberta Abramsa.

12 - april -

je stalno pla{il. Najprej so mu z orgonskim sevalnikom radioni~no zdravili o~i. Poleg tega je lastnik z orgonskim sevalnikom pripravil tudi kapljice, ki jih je kapal v o~i obolele ‘ivali. Po skoraj treh mesecih intenzivne terapije se je pla{ljivost konja zmanj{ala, ne pa tudi njegova ‘iv~nost. Nato je lastnik zdravilne informacije programiral v kristal in le-tega pritrdil na povodec. ^ez dva meseca je konj ‘e uspe{no sodeloval na {portni tekmi in se je razvil v izvrstnega turnirskega konja. • Velik uspeh je dosegla tudi lastnica psa, ki so ji vrnili ‘ival z zelo agresivnim obna{anjem. Z uporabo orgonskega sevalnika, v kombinaciji z bioresonan~no terapijo in Bachovimi esencami, je pes v kratkem ~asu spet postal normalen. • Lastnik neke koko{je farme je hotel pove~ati proizvodnjo jajc. Poleg starih koko{i je nabavil nove, v glavnem mlaj{e pi{~ance. Toda stare koko{i so bile do novodo{lecev agresivne in grobe. Lastnik je s polaroidno kamero posebej fotografiral nove in stare koko{i. Nato je z orgonskim sevalnikom s predhodno pripravljenimi informacijami obseval vsako fotografijo posebej. Po nekaj urah se je nasprotovanje med starimi in novimi koko{mi zmanj{alo, po dveh dneh pa povsem izginilo. • Z orgonskim sevalnikom lahko odstranimo zajedavce pri ‘ivalih. Zanimivo odkritje je objavil nek ~ebelar. Ko je njegove panje napadla kolonija mravelj, je z orgonskim sevalnikom obseval aluminijsko folijo in jo postavil v panj. Naslednjega dne se mravlje niso ve~ pojavile v panju. • Manj slavno se je kon~al poskus neke lastnice ma~ke, ki je ‘ival hotela osvoboditi bolh. Ujela je eno bolho in jo zdrobljeno postavila v vhodno posodo orgonskega sevalnika. Pred vrh sevalnika je postavila nekaj dlak svoje ma~ke. Naslednjega dne na ma~ki ni bilo ve~ bolh, zato pa jih je bila polna postelja njene lastnice. Ma~ka sedaj zopet nosi ogrlico za za{~ito pred bolhami.

D


Ob izviru Ljubljanice so vodi poslali sporo~ilo zahvale in ljubezni

Ljubezen in hvala vodi »

J

aponska voda je zelo mehka, slovenska pa precej trda. Voda je zrcalo ~lovekovega uma, zato bi to lahko pomenilo, da so Slovenci bolj trdega mi{ljenja. Ampak {vicarska voda je pa {e bolj trda,« se je po{alil Japonec Masaru Emoto, ki je marca pri{el v Ljubljano na tiskovno konferenco ob izidu slovenske izdaje njegove knjige Sporo~ilo vode, vodil pa je tudi meditacijo Ljubezen in zahvala vodi ob izviru Ljubljanice. Emoto, {estdesetletni iskalec, iznajditelj, znanstvenik in pisatelj, je napisal {estindvajset knjig, od katerih je najbolj znana prav Sporo~ilo vode; sloven{~ina je ‘e sedemnajsti jezik, v katerega je bila prevedena. V reviji Misteriji smo ‘e pisali o Japon~evem raziskovalnem delu, v katerem je

Voda sestavlja sedemdeset odstotkov na{ega telesa, prekriva pa tudi sedemdeset odstotkov povr{ine na{ega planeta. prvi na svetu pod mikroskopom fotografiral razli~ne vodne kristale. V ‘ivi vodi so kristali lepo in pravilno oblikovani »~ipkasti« {esterokotniki, podobni vzorcem sne‘ink, v onesna‘eni vodi z negativnimi informacijami pa so podrti ali nerazviti oziroma imajo luknje, prazne prostore in nepovezane elemente. Fotografije kristalov v njegovi knjigi so osupljiv in pretresljiv dokument o

»Moje sporo~ilo ljudem je „ljubite sebe”. Po mojih eksperimentih ima voda najraje besedi „ljubezen” in „hvala”. Mi smo sedemdeset odstotkov voda, zato samim sebi recimo: »Ljubim te, zahvaljujem se ti, spo{tujem te.« Potem bo voda v nas postala zelo dobra, pa tudi mi sami bomo postali dobri.«

Japonec Masaru Emoto je vodil meditacijo Ljubezen in zahvala vodi ob izviru Ljubljanice v Mo~ilniku.

Misteriji - april - 13


L JUBEZEN

IN HVALA VODI

Ko bo laboratorij v Lichtensteinu za‘ivel, bodo ponovili tudi poskuse z ljubljansko in mariborsko vodo, objavljeni v knjigi »Sporo~ilo vode«. Emoto opozarja, da na podlagi enkratno posnetih kristalov {e ne smemo narediti dokon~ne sodbe: »To {e ni dore~eno. Pri tako zelo pomembnih stvareh, kot je kvaliteta vode, se ne bi smeli prenagliti, zato bomo v Lichtensteinu opravili dodatne poskuse.«

~lovekovem vplivu na vodo. Na vpra{anje, kateri kristal je njega osebno najbolj prevzel, pove: »Ljubezen in hvale‘nost. Ta kristal, ki ga imam tudi na svoji vizitki, je bil kodiran z besedama ljubezen in hvale‘nost, je najlep{i in to je resnica sveta, saj je Einstein rekel, da je prava resnica v skrivnostnosti in v lepoti.« Masaru Emoto, doktor alternativne medicine, vodi tudi mednarodni projekt »Ljubezen in zahvala vodi«, katerega glavni cilj je »o~i{~enje vse vode na Zemlji z ljubeznijo in zahvalo«. To je zelo pomembno, saj voda sestavlja sedemdeset odstotkov na{ega telesa, prekriva pa tudi sedemdeset odstotkov povr{ine na{ega planeta. Lansko leto so uvedli »svetovni dan ljubezni in zahvale vodi«, ki so ga 23. Razko{no ilustrirano knjigo SPORO^ILO VODE, ki sicer stane 7.900 SIT, lahko naro~niki na revijo Misteriji naro~ite z 10-odstotnim popustom pri zalo‘bi ARA, po telefonu 01/431 20 25 ali 051/307 777 ali e-po{ti: ara@zalozba-ara.si

14 - april -

julija obele‘ili z meditacijami ob treh jezerih: Galilejskem jezeru v Izraelu, jezeru Deininger Weiher v Nem~iji in jezeru Biwa na Japonskem. Ceremoniji v Izraelu, ki jo je osebno vodil Emoto, so prisostvovali tudi udele‘enci iz Slovenije, ki so mu pomagali izvesti podoben obred tudi med obiskom v Ljubljani. V ta namen so izbrali izvir reke Ljub-

Dr. Igor Kononenko pravi, da Emotov postopek ni pravi znanstveni dokaz, vendar daje veliko izto~nic za resne znanstvene raziskave.«

ljanice v Mo~ilniku, kjer se je 19. marca zbrala skupina somi{ljenikov z namenom, da v Ljubljanico vtisnejo pozitivne vibracije. Izgovarjali so »voda hvala ti« – »voda rad te imam« – »voda spo{tujem te« in zapeli nekaj pesmi s pozitivnimi vibracijami. Ta postopek naj bi spremenil kristale vode, da dobijo druga~no, pravilno obliko. Da bi to tudi eksperimentalno potrdili, so vzeli vzorce vode pred »molitvijo« in po njej, ki jih bo v kristalni obliki fotografiral Emoto v laboratoriju na Japonskem. Ponavadi so kristali po molitvi lep{i, bolj razvejani in bolj vidni. Na vpra{anje, zakaj je voda iz {i{enskega vodovoda pokazala slabo sliko, pravi: »Mogo~e uporabljajo klor. Klor ubija bakterije, ubijanje pa ni dobro. Ubijanje nikoli ne ustvari dobrega kristala.«

ZNANSTVENI DOKAZ ZA SPOMIN VODE? V eksperimentalnem postopku obi~ajno naredijo petdeset testov oziroma fotografij ter vzamejo najbolj karakteristi~no sliko; izberejo neke vrste srednjo vrednost vode pred molitvijo in po njej, saj je vsak kristal unikaten in neponovljiv. »Prav zato Emotovega postopka ne moremo imeti za pravi znanstven dokaz, saj nima dejanske preverljivosti in kontrolnih skupin, ki jih zahtevajo standardi uradne znanosti,« pravi dr. Igor Kononenko z ljubljanske fakultete za ra~unalni{tvo in informatiko. [e ena te‘ava pri preverljivosti rezultatov je po{iljanje vzorcev v laboratorij na Japonsko. Voda je namre~ dovzetna za vsakovrstne mo‘ne vplive, ki jih med tako dolgim potovanjem seveda ni malo. Vodo bi morali zamrzniti in jo v takem stanju poslati na Japonsko, kar tudi ni preprosto. Zato namerava Emoto v kratkem odpreti evropsko podru‘nico v Lichtensteinu. Tam bo popolnoma opremljen laboratorij, v katerega bodo lahko zainteresirani po{iljali vzorce vode z vse Evrope. Andrej Kikelj

D


Paradoksi {e danes burijo duhove med matematiki, znanstveniki in filozofi

Nenavadna protislovja P

rej{i, damo ‘elvi deset metrov prednosti. Samoumevno je, da bo Ahil ‘elvo ujel in prehitel, pa je temu res tako? Da bi Ahil ‘elvo prehitel, mora opraviti neskon~no zaporedje nalog, eno za drugo, kar pa je nemogo~e. Prva naloga je, da dose‘e to~ko A, s katere je krenila ‘elva, kar mu vzame eno sekundo. Toda ko Ahil dose‘e to to~ko, je ‘elva {e vedno en meter pred njim, na to~ki B. Po prvi nalogi sledi druga naloga. Dose~i »paradoksi gibanja«. Zenona omenja mora to~ko B, na kateri je ‘elva. Ko tudi Aristotel v svoji Fiziki. Zelo znan opravi Ahil tudi drugo nalogo, je ‘elva paradoks gibanja je paradoks o Ahilu in {e vedno v prednosti za deset centimet‘elvi. Zamislimo si, da Ahil in ‘elva tek- rov, torej na to~ki C. Tretja Ahilova mujeta v teku. Predpostavimo, da ‘elva naloga je dose~i to~ko C. Ko jo dose‘e, v eni sekundi prete~e en meter, Ahil pa je ‘elva {e vedno v prednosti za en centideset metrov. Glede na to, da je Ahil hit- meter, na to~ki D. Vidimo, da je po vsaki nalogi, ki jo opravi Ahil, ‘elva {e vedno pred njim. Po naslednji opravljeni nalogi bo razlika med njima en milimeter, {e naslednji desetinka milimetra in tako naprej. Razlika med njima je sicer vedno manj{a, vendar je ne bo ujel nikoli, saj je {tevil neskon~no in jih nikoli ne zmanjka. Toda to {e ni vse. Tudi ~e Ahil tekmuje sam, ne bo nikoli pri{el do cilja, ne glede na oddaljenost ciljne ~rte. Recimo, da mora Ahil prete~i razdaljo od za~etne to~ke S (start) do kon~ne C (cilj). Najprej mora prete~i razdaljo med to~ko S in to~ko 1, ki je na pol poti med S in C. Nato mora prete~i razdaljo med to~ko 1 in to~ko 2, ki je na pol poti med to~ko 1 in C. Nato {e razdaljo med to~ko 2 in to~ko 3, ki je na pol poti med to~ko 2 in C. In tako dalje v neskon~nost, kar pomeni, da Ahil ne bo nikoli dosegel M. C. Escher: Oni svet, litografija, 1947, Kanadska to~ke C oziroma ciljne ~rte. narodna galerija.

aradoks je po slovarju slovenskega knji‘nega jezika »misel ali trditev, ki temelji na neskladju s splo{no veljavnim in priznanim«. Paradoksna je lahko trditev, ki je videti napa~na, a je dejansko pravilna, in obratno. Paradoksno je dokazovanje, ki se zdi brezhibno, vendar vodi v logi~no protislovje. To so logi~ni paradoksi, poznamo pa tudi ~asovne, {tevilske, geometrijske, verjetnostne … V prispevku predstavljamo le nekatere, ki {e danes burijo duhove med matematiki, znanstveniki in filozofi. @e stari Grki so se ukvarjali z re{evanjem paradoksov, saj jim med drugim ni dalo miru, ker niso mogli doumeti, kako je lahko en stavek hkrati pravilen in napa~en.

LOGI^NI PARADOKS Najbolj znan logi~ni paradoks je paradoks o la‘nivcu. Njegova najpreprostej{a oblika je stavek »Ta stavek je napa~en.« ^e je ta stavek pravilen, to pomeni, da je napa~en, torej ni pravilen. In ~e je stavek napa~en, pomeni, da je stavek pravilen in ne napa~en. V mnogih logi~nih paradoksih je prisotna »neskon~nost«. Tako na primer ne moremo dokon~no odgovoriti na vpra{anje »Kaj je bilo prej: koko{ ali jajce?« Koko{ ni mogla biti, saj se je morala izvaliti iz jajca. Jajce pa tudi ne, saj bi ga morala najprej znesti koko{. In tako se znajdemo ujeti v neskon~nem ponavljanju. Leta 490 pred na{im {tetjem je Zenon iz Eleje predstavil dokaze proti gibanju, ki so jih zaradi njihove absurdnosti poimenovali

@e stari Grki so se ukvarjali z re{evanjem paradoksov, saj jim med drugim ni dalo miru, ker niso mogli doumeti, kako je lahko en stavek hkrati pravilen in napa~en.

Misteriji - april - 15


N ENAVADNA

PROTISLOVJA

naenkrat izgine, je vse izbrisano? Ali imajo dogodki, storjeni med ~asovnim potovanjem, vpliv na preteklost, sedanjost in prihod[tevilski paradoksi so imenost? li velik vpliv na razvoj matematike. Prav paradoksi so Obstajajo mo‘ne re{itve omentisti, ki so povzro~ili zmedejenih ~asovnih paradoksov. Novik nost matematikov in uvedbo je po podrobnih prou~evanjih triracionalnih, imaginarnih, dil, da bi se situacija ne glede na kompleksnih, Cayleyevih in njeno kompleksnost vedno obrnidrugih {tevil. la tako, da do ~asovnih paradoksov ne bi pri{lo. ^e bi torej odpotoZelo zanimivo je {tevilo devali v preteklost, sre~ali sami sebe vet. Vzemimo rojstni datum v otro{kih letih in se hoteli umoriFranceta Pre{erna, 3.12.1800. ti, tega ne bi mogli storiti. Okoli{Zapi{imo to kot eno {tevilo ~ine bi vedno prepre~ile ~asovni (3121800). Preuredimo cifre paradoks, kar pomeni, da bi bili tega {tevila, tako da dobimo v tistem svetu zgolj opazovalci. katerokoli drugo {tevilo, na Pisci znanstvene fantastike pa primer 2810103. Od{tejmo Ri{o~i roki, ki ponazarjata izmeni~ni paradoks. (M. C. Escher) imajo svojo re{itev. Pravijo, da bi manj{e {tevilo od ve~jega in se svet ob potovanju v preteklost ali privilnih debat, tako na znanstveni kot na dobili bomo {tevilo 311697. Kakor pri amaterski ravni. Danes, ko v mnogih hodnost razcepil na dve enaki polovici, numerologiji se{tejmo vse cifre te razlike (3+1+1+6+9+7=27 à 2+7=9) in dobi- publikacijah beremo, da je teoreti~no si- od katerih je vsaka v drugem ~asovnem mo {tevilo 9. Bi mi verjeli, da lahko vza- cer skoraj nemogo~e, pa vendar mo‘no prostoru. ^e bi se tako vrnili v ~as Josimete kateri koli rojstni datum katerega narediti ~asovni stroj, se znajdemo pred pa Broza Tita in ga ustrelili, bi se svet koli pesnika ter izpeljete izra~un po zgor- novo oviro: nere{ljivimi paradoksi. Raz- razdelil na dva vzporedna svetova. njem postopku in boste dobili {tevilo 9? mi{ljanje o njihovem re{evanju nas lah- Eden bi potekal s Titom, drugi pa brez ko popelje v ve~urna razglabljanja in njega. ^e bi se potem vrnili v sedanjost, Ker smo vse bolj navajeni na kapitasanjarjenja. Poglejmo, kak{en paradoks bi na{li stare ~asopise, v katerih pi{e, da listi~ni sistem, bo naslednji paradoks zanastane, ~e bi na primer odpotovali za so Tita ubili. Svet, ki smo ga zapustili, v gotovo zelo zanimiv. Neka trgovina je deset let v prihodnost. Smo v letu 2014 katerem Tita niso ubili, pa je svet, v kadala na razprodajo 30 gramofonskih plo{~ in na drevo pred na{o hi{o vre‘emo svo- terega se ne moremo nikdar ve~ vrniti. po dve za euro in 30 po tri za euro. Do je ime. Vrnemo se v sedanjost in po dveh ve~era prodajo vseh 60 plo{~. Dobi~ek letih (leta 2006) nam drevo, v katerega GEOMETRIJSKI je 25 eurov (15 eurov za 30 plo{~ po dve smo v prihodnosti vrezali svoje ime, za evro in 10 za 30 plo{~ po tri za evro). za~ne zastirati pogled na ~udovito poPARADOKSI Naslednji dan ponudi trgovec novih 60 krajino. Odlo~imo se, da ga posekamo. Na koncu omenimo {e geometrijske plo{~ in si misli, zakaj bi se mu~il s sorti- Toda, kako smo lahko potem leta 2014 paradokse, ki begajo tako na{ um kot ranjem ter ponudi 60 plo{~ po 5 za dva vrezali ime v drevo, ki tam ne stoji ‘e na{ vid. Ti paradoksi ve~inoma vsebujeeura, saj je isto. Ko zve~er {teje dobi~ek od leta 2006, ker smo ga posekali?! jo nenavadne like in telesa nemogo~ih od vseh prodanih plo{~, presene~eno Zdaj pa si zamislimo, da odpotujemo oblik. V upodabljanju teh nenavadnih ugotovi, da ima danes samo 24 eurov v preteklost, ko smo bili {e majhni otro- slik je zagotovo prednja~il nizozemski dobi~ka. Kam je izginil 1 euro?! Trgov- ~i~ki. Najdemo sami sebe in se ubijemo. umetnik M. C. Escher, ki je paradoksal~eva odlo~itev, da je isto, ~e proda dva Kaj se zgodi z nami, bi nenadoma izgine u~inke dosegel z realisti~nimi pokupa plo{~ po 5 za dva eura ali posa- nili? Saj tako ni nikogar, ki bi lahko zradrobnostmi in dvoumnimi perspektivamezno po 2 za euro ali 3 za euro je na- sel in postal jaz. Kako smo lahko pri{li mi. Slike govorijo same zase, zato naj pa~na. Zakaj, ugotovite sami. iz prihodnosti v preteklost, ~e v tej pri- raje kon~am s stavkom, ki me je navdahhodnosti sploh nismo mogli obstajati? nil, da sem se za~el zanimati za para^ASOVNI PARADOKSI [e zanimivej{i je paradoks, ki na- dokse: »Bog ni vsemogo~en, ~e ne more Najzanimivej{i so zagotovo ~asovni stane, ~e se vrnemo v ~as Adama in Eve zgraditi zidu, prek katerega ne more paradoksi. Potovanje skozi ~as in iz nje- in pokon~amo enega od njiju. Kaj se zgo- sko~iti …« ga izhajajo~i paradoksi so bili tema {te- di s ~love{tvom? Ali v sedanjosti kar Aleksej Metelko

[TEVILSKI PARADOKSI

D

16 - april -


Svetloba klasi~ne ‘arnice naj bi bila bolj zdrava alternativa od var~nih sijalk (2)

Vpliv lu~i na ljudi C

evaste fluorescentne sijalke, ki Fluorescentna lu~ se veliko uporabljajo v pisarnah, ponavadi niso tako zmoje mrtva svetloba, gljive, kot zagotavljajo njihovi proizki krade energijo telesu, vajalci. ^e se napajajo prek klasi~nih zapira ~akre in ovira du{ilk, te porabijo okoli 20 odstotkov prvotnega u~inka. kro‘enje bioenergije. Ve~ina cevastih sijalk s~asoma izgubi precej u~inka, zlasti ~e jih ne ~istimo globokimi paraboli~nimi reflektorji. [e redno. Po treh letih delovanja v relativ- ena var~na in privla~na alternativa so v no ~istem okolju je izguba svetilnosti strop vgrajene metal-halidne sijalke, ki tudi 50-odstotna. Tudi plasti~ni pokrovi iz‘arevajo toplo belo svetlobo. ukradejo nekaj svetlobe ter s pregrevanjem cevi onemogo~ijo optimalno deloINDUSTRIJSKA vanje. Enako velja za svetilke s {tirimi IN ZUNANJA cevmi. RAZSVETLJAVA Recimo, da imamo standardno cev III. razreda z obljubljeno mo~jo 50 lumOdkar se je v petdesetih in {estnov/vat. Na prvi pogled je to veliko desetih letih za~elo masovno vsiljevanje ve~ja mo~ od okoli 14 lm/W pri klasi~ni fluorescentnih sijalk in sijalk na razelek‘arnici ali 22 lm/W pri halogenki. A ~e trenje, vse smernice za razsvetljavo od tega ‘e na za~etku od{tejemo 20 ods- priporo~ajo ti dve vrsti nekakovostnih totkov in {e malo ve~, ~e ima svetilka sijalk povsod, kjer naj bi za najni‘jo ceno plasti~ni pokrov, nato pa {e vsako leto 10 zagotovili ~im mo~nej{o osvetljavo: v do 15 odstotkov, se razlika bistveno tovarnah, skladi{~ih, elektrarnah, rudnizmanj{a. kih, ulicah, gara‘ah, avtocestah, tunelih ^e vseeno ‘elite fluorescentne svetilke, nabavite tanke cevaste sijalke II. razreda z visokofrekven~nimi elektronskimi du{ilkami, ki oddajajo svetlobo tople, bele barve. Te dajejo na za~etku tudi do 100 lm/W in z leti skoraj ne izgubljajo svetilnosti. Tako prihranimo veliko energije, pa tudi izbolj{amo kvaliteto osvetlitve, da postane sprejemljiva za delovno mesto (~e le nismo preob~utljivi ali preve~ izbir~ni), zlasti ~e so te sijalke vgrajene v sodobne dvocevne svetilke z Primer svetlobne zlorabe.

itd. Kot da ti kraji niso ‘e sami po sebi dovolj odbijajo~i! V zadnjem desetletju so sicer za~eli uporabljati kvalitetnej{a svetila, vendar ve~inoma le v notranjosti komercialnih prostorov. Najpogostej{i tipi sijalk na razelektrenje so: • @ivosrebrne sijalke. To so visokotla~ne sijalke, ki oddajajo stra{ljivo belo modro svetlobo slabe kakovosti in imajo v primerjavi z drugimi sijalkami na razelektrenje slab svetlobni izkoristek. Kdo ve zakaj jih {e zmeraj uporabljajo za osvetljavo ulic, saj kvarijo prijetno ozra~je starih vasi in mest, novej{im naselbinam pa tudi ne delajo posebne usluge. • Kovinske halogene sijalke. Imajo pribli‘no dvakrat ve~ji svetlobni izkoristek kot ‘ivosrebrne in poleg ‘ivega srebra, ki jim daje ‘ivo belo ali srebrno belo svetlobo, pod katero je stopnja reprodukcije barv srednja do visoka, vsebujejo tudi druge kovinske elemente. Najkvalitetnej{e svetilke te vrste uporabljajo v trgovinah, kongresnih dvoranah in stadionih. Televizijske in filmske ekipe so z njimi nadomestile neko~ zelo priljubljene tungstenove halogenske svetilke, v soju katerih so bile barve videti kot ‘ive, a so ‘al oddajale tudi precej toplote. • Nizkotla~ne natrijeve sijalke. So ‘ivo oran‘ne, cenene sijalke, pod katerimi je stopnja reprodukcije barv enaka ni~li, saj oddajajo svetlobo ene same valovne dol‘ine. V preteklosti so jih najve~ uporabljali, ponekod pa jih {e danes, za osvetljavo predorov, avtocest ipd. ^e ima dolgotrajno izpostavljanje monokromatski

Misteriji - april - 17


V PLIV

LU ~I NA LJUDI

svetlobi tople barve na ljudi isti u~inek kot na ‘ivali, se moramo izogibati dalj{im postankom pod takimi lu~mi. Doma~e in divje ‘ivali to svetlobo zelo te‘ko prena{ajo, zato so take lu~i povsem neprimerne za uporabo zunaj mest. Najpogostej{i razlog, ki ga navajajo v prid uporabe teh sijalk je, da dajejo tudi {tirikrat ve~ svetlobe kot na primer ‘ivosrebrne svetilke in da za zunanjo uporabo reprodukcija barv ni tako pomembna, saj oko tako ali tako ni sposobno razlo~iti barv, ~e je okolica slabo osvetljena. Ali so barve v zunanjem okolju res tako malo pomembne, naj presodi bralec sam. Ne dr‘i pa niti druga trditev, saj je stopnja osvetljenosti, ko oko ne more ve~ razli- Zemljevid svetlobnega onesna`enja v Evropi. kovati barv, precej ni‘ja od tiste, ki jo ustvarjajo omenjene sve- in zahtevajo posebno oblikovano ohi{je tilke. svetilke, jih prete‘no uporabljajo za Ali se morda tudi vam zdi, da je no~no osvetljevanje turisti~nih to~k in vo‘nja po avtocesti, osvetljeni s tak{no bivalnih sosesk, kjer ‘ivijo ali delajo lu~jo, utrujajo~a za o~i, saj je dolgotra- premo‘nej{i ljudje. V~asih jih vidimo jno gledanje ene same barve nenaravno? tudi v trgovinah, ~eprav v interierjih njiGre pa tudi za vpra{anje varnosti, saj hova ne‘no breskovobela barva ne depredmetov v obarvani svetlobi ne razlo- luje tako dobro kot zunaj. ~imo tako jasno kot v topli beli lu~i, v ^e bi imela kvaliteta prednost, bi lahkateri barve lahko pridejo do izraza. ko v vseh opisnih primerih slab{e re{itve • Visokotla~ne natrijeve sijalke. Stan- nadomestili s halogenskimi reflektorji dardni tip teh sijalk ima pribli‘no enak ter dobili ‘ivo, belo in toplo, kristalno svetlobni izkoristek kot metal-halidne jasno svetlobo, ki z leti ne izgublja mo~i sijalke in daje ‘ivo svetlobo breskove in ne spreminja barve. Te trenutno upobarve slab{e do srednje kvalitete, ki je rabljajo le na gradbi{~ih in redkih parsicer sprejemljiva za avtoceste, a deluje kiri{~ih. Nekateri ljudje z njimi osvetljuzelo nenaravno v mestih, predmestjih in jejo dvori{~a hi{, kar je najbr‘ dobra vaseh. Trenutno so ‘e na razpolago viso- re{itev, zlasti v kombinaciji z infrardekotla~ne natrijeve sijalke z visokofrek- ~imi detektorji, ki lu~i vklju~ijo le po poven~nimi du{ilkami, pri katerih pridejo trebi. Tako prihranimo energijo, ohranibarve bolje do izraza, saj oddajajo pri- mo pa tudi kvaliteto. vla~nej{o svetlobo, podobno svetlobi V novej{em ~asu se na trgu uveljavklasi~nih ‘arnic. Ker pa so nekoliko lja nov var~en na~in osvetljevanja: uli~ne manj zmogljive od drugih lu~i te vrste lu~i na son~no energijo. Ta tehnologija

18 - april -

‘al zaenkrat omogo~a le uporabo hladnih belih fluorescentnih sijalk in oran‘nih nizkotla~nih natrijevih sijalk, za ve~ denarja pa lahko uporabimo tudi tople bele visokotla~ne natrijeve sijalke, ki zahtevajo posebne du{ilke.

SVETLOBNI SMOG Druga te‘ava z osvetljevanjem zunanjih povr{in je »onesna‘evanje no~nega neba«, zaradi katerega marsikje ne vidijo zvezd, saj je zaradi pretiranega no~nega osvetljevanja ulic, stavb, reklamnih napisov in trgovin okolica presvetla. Svetlobno onesna‘evanje resno ogro‘a tudi nekatere ‘ivali in rastline, je veliko razmetavanje z elektriko in denarjem, pa tudi pri varnosti in prepre~evanju kriminala pogosto ne daje pri~akovanih rezultatov, prej obratno. Zagovorniki temnega neba na pristojne organe naslavljajo razli~ne zahteve: da se ble{~anje lu~i zmanj{a s pokrovi, ki bi usmerjali svetlobo navzdol; svetilke, ki osvetljujejo reklamne napise od zunaj, naj bodo usmerjene v tla; prepovedo naj se nekatere reklamne lu~i, na primer iskalni ‘arometi in laserji. Kot vse ka‘e, se po~asi bli‘a koncu doba visokokakovostnih halogenskih ‘arnic v avtomobilskih ‘arometih, ki jih vse pogosteje nadome{~a fluorescentna ksenonova lu~ mikro metal-halidne sijalke. Te oddajajo zelo ‘ivo in hladno srebrno vijoli~nobelo svetlobo, ki bojda omogo~a bolj{o voznikovo vidljivost in prometno varnost. Veliko voznikov pa meni, da se ta svetloba preve~ ble{~i in jih ob sre~anju z drugim avtomobilom zmede, saj je barva svetlobe nenaravna, med pribli‘evanjem pa snop svetlobe iz ‘arometov niha sem ter tja.


V PLIV Veliko otrok zaradi hladne, odbijajo~e osvetlitve {olskih u~ilnic ~uti napetost, nemir, nezmo‘nost koncentracije in splo{no nelagodje; pomirijo se {ele, ko pridejo v varno zavetje doma. Ti otroci ~utijo razliko med klasi~no in fluorescentno svetlobo, ne da bi sploh poznali tehni~no razliko med njima. Zakaj fluorescentne lu~i slabo vplivajo na nekatere ljudi? Na zavednem nivoju marsikoga moti migljanje in v~asih mote~e {umenje. Mo‘ni razlogi so nenaravna barva in prekinjen spekter, elektromagnetno valovanje, rentgenski ‘arki in mo‘ne emisije ‘ivosrebrne pare. Morda pa je lu~ za nekatere preprosto presvetla, zlasti ~e sveti nad glavo, kar o~itno aktivira celo telo. V u~ilnici ali na delovnem mestu je za‘eleno, da imamo telo spro{~eno, um pa buden. Poleg uporabe izklju~no klasi~nih ‘arnic, ki nam dejansko pomagajo k spro{~eni osredoto~enosti, je prav tako dobro, da je ve~ina svetlobe usmerjena v u~itelja ali na delovno mizo, preostali prostor pa naj bo dovolj temen in miren, da ne moti na{e koncentracije. Prav zato so gledali{~a, koncertne dvorane in kina osvetljeni tako kot so.

FLUORESCENTNA LU^ KRADE ENERGIJO Fluorescentna lu~ je mrtva svetloba, ki v resnici krade energijo telesu, zapira ~akre in ovira kro‘enje bioenergije, kar je predpogoj za zdravo in optimalno delovanje organizma. Po drugi strani pa svetloba klasi~nih ‘arnic, morda zaradi tega, ker je ogenj ‘ivi element kakor zemlja, voda in zrak, pospe{uje kro‘enje energije, olaj{uje povezovanje z na{im notranjim jazom in celo odpira ~akre, zlasti sr~no, ki pri ob~utljivih ljudeh potrebuje neko vrsto ognja, da se razpre. Antropozofski arhitekti, ki praviloma upo{tevajo, kaj je zdravo, lepo in vzpodbudno za ‘ivljenje in zavest, ter uporabljajo predmete, ki energijo ustvarjajo, kot so naravni materiali, pretakajo~a se vo-

da in obarvane stene, se ve~inoma odlo~ajo za klasi~ne ‘arnice in v~asih celo sve~e, zlasti v klinikah in {olah. Najbolje je, da sami preizkusimo, kako se po~utimo pod razli~nimi vrstami svetlobe. ^e nas fluorescen~na lu~ odbija, a moramo ob njej pre‘iveti veliko ~asa, na primer v {oli ali slu‘bi, lahko stanje omilimo ‘e z eno samo klasi~no svetilko, ki jo namestimo dokaj nizko, nedale~ od svojega telesa. Tako bo sr~na ~akra ostala odprta in nas vsaj delno oskrbovala z energijo. Po nekaterih raziskavah (Mayron in drugi, 1974; Ott, 1976; Wolfarth in Sam, 1982) naj bi fluorescentne lu~i s celim svetlobnim spektrom pozitivno vplivale na hiperaktivne otroke. McColl in Veitcheva menita, da so bile te raziskave pomajkljivo zastavljene. Kasnej{e, bolje kontrolirane {tudije niso pokazale jasnih, ponovljivih u~inkov uporabe fluorescentne svetlobe s celim svetlobnim spektrom v primerjavi z drugimi fluorescentnimi lu~mi, tako da vpra{anje ostaja odprto. Ob~utljivi ljudje bolje prena{ajo fluorescentne sijalke s celim spektrom I. razreda, ki imajo toplo belo, ne belomodro svetlobo. Dejstvo pa je, da se v njihovi lu~i {e vedno ne moremo tako sprostiti in osredoto~iti kot pri klasi~nih ‘arnicah in ob naravni svetlobi. Morda je to posledica dejstva, da vse vrste fluorescentnih svetil pove~ajo beta dejavnost v mo‘ganih. Küller in Wetterberg sta v raziskavi leta 1993 primerjala u~inke prozornih in motnih fluorescentnih sijalk II. razreda ter fluorescentnih sijalk s celim svetlobnim spektrom I. razreda. Ugotovila sta, da se pri vseh teh sijalkah mo‘ganski valovi beta popoldne pove~ajo.

DOJEN^KI IN HI[NI LJUBLJENCI Ko novemu bitju izra‘amo dobrodo{lico na ta svet, je najprimernej{a osvetljava soj sve~e, ~e pa to ni mo‘no, svetujemo mehko svetlobo navadne ‘arnice. Otroka ~im manj izpostavljajmo

LU ~ I NA LJUDI

fluorescentni svetlobi. ^e ‘e moramo z njim skozi tako osvetljen prostor, ga pokrijmo. Prezgodaj rojeni otroci veliko bolje uspevajo, ~e jim zagotovimo bivalne pogoje, podobne tistim v maternici, tako da je prostor le medlo razsvetljen, negovalke pa {epetajo in niso parfumirane. S tem zagotovimo, da dojen~ki pozornosti ne usmerijo navzven, {e preden so na to pripravljeni. ^e v porodni{nici tega ne upo{tevajo, jih na to opozorite. Za otroke je to lahko pomembnej{e, kot si mislimo. Ve~ina ‘ivali ima precej bolj razvite ~ute od ljudi, zato zelo verjetno ravno tako trpijo zaradi fluorescentnih lu~i, le da nam tega ne morejo povedati. Patrick Lindahl meni, da ‘ivali lahko zaznajo

Ko novemu bitju izra‘amo dobrodo{lico na ta svet, je najprimernej{a osvetljava soj sve~e. migljanje fluorescentne lu~i, tako da imajo nanje enak u~inek kot utripajo~e lu~i v diskotekah. @ivali ‘e tako ali tako izpostavljamo stresom, zlorabam in poni‘anjem, zakaj bi jih torej mu~ili {e z neprimerno svetlobo? ^e delate v trgovini z ‘ivalmi ali ste zaposleni v podjetju, ki se kako druga~e ukvarja z ‘ivalmi, poskusite s svetlobo klasi~nih ‘arnic ali dnevno svetlobo ~ez dan in zelo medlo svetlobo klasi~nih ‘arnic pono~i ter opazujte, kako se bodo ‘ivali obna{ale. Ljudje imamo pri osvetljavi zelo razli~ne optimalne re{itve, zato je najbolje, da sami poskusite razli~ne vrste svetil in ugotovite, kaj vam najbolj odgovarja. ^e vas fluorescentna svetloba ne moti, je za vas najbr‘ v redu. ^e pa ste del manj{ine, ki ne mara nobenih elektri~nih lu~i in se najbolje po~uti v soju sve~, najbr‘ potrebujete prav to. ^e prisluhnemo odzivom lastnega telesa na razli~ne vrste svetlobe, lahko zase najbolje poskrbimo kar sami. Ra. Pu.

D

Misteriji - april - 19


Izginotje transverzalnih seizmi~nih valov v jedru govori v prid votli Zemlji

Kaj je v drobovju Zemlje? K

dorkoli bo sli{al za tezo, da je na{ planet votla krogla, bo najbr‘ takoj pomislil, da je na{e vedenje o Zemlji ‘e tako dale~, da znanstveni izsledki sodobnih raziskav zdrobijo to teorijo ‘e pri prvem preizkusu. Ali je res tako? Veja znanosti, ki je brez dvoma prva poklicana, da daje sodbo o sestavi zemeljske krogle, je geofizika, {e posebej seizmika in gravimetrija. Prva se ukvarja s hitrostjo {irjenja potresnih valov po razli~nih materialih in na podlagi razli~nih vrednosti sklepa o debelinah posameznih plasti. Pri tem pomaga v dobr{ni meri planet sam s svojimi potresi. V resnici je stvar razmeroma preprosta. Geofizikalni instituti po vsem svetu imajo vgrajene seizmografe, ki neneh-

Shematski prikaz gibanja potresnih valov do meritvenih to~k.

no bele‘ijo tresenje tal in na ta na~in registrirajo tudi potrese in to~en ~as, ko igla na napravi mo~neje zaniha. Potresni val namre~ potrebuje dolo~en ~as, da se od sredi{~a potresa raz{iri po zemlji do merske to~ke. Ker so te raztresene po vsem svetu, lahko izra~unajo ~asovni zamik, in ker so razdalje od sredi{~a po-

20 - april -

30 do 60 kilometrov naj bi bila debela Satelitske meritve gladine • zemeljska skorja, ki jo geologi imenujeoceanov so pokazale, da jo tudi SIAL, ker vsebuje najve~ji odstotek elementov silicija in aluminija; povr{ina vode ni • 1.200 kilometrov je debelina nasled»vodoravna«, temve~ ima njega pla{~a, imenovanega SIMA zaradi prete‘ne vsebnosti silicija in magne»hribe in doline«. zija; tresa znane, je izra~un hitrosti {irjenja ma~ji ka{elj. Laboratorijski poskusi so pokazali, da je hitrost {irjenja teh valov v posameznih materialih razli~na. Zaradi tega se da po hitrosti sklepati tudi na vrsto materiala, po katerem je potresni val potoval. Pri tem je seveda pri velikih globinah treba upo{tevati tudi dejstvo, da se potresni valovi na stikih razli~nih materialov lomijo in v~asih celo odbijajo, ter da se je potres prebijal skozi razli~ne materiale, kar pomeni razli~ne hitrosti, tako da je tista, ki jo dobimo po prvem preprostem izra~unu, le njihov se{tevek, ki ga je treba »razstaviti na prafaktorje«. To sicer ni ve~ ma~ji ka{elj, vendar ta pravi strokovnjaki stvar obvladajo. Gravimetrija pa na podlagi meritev te‘nostnih pospe{kov i{~e anomalije in normale ter zopet ugotavlja sestavo slojev, upo{tevajo~ dejstvo, da imajo posamezni materiali razli~no gostoto in je zato tudi njihova gravitacijska privla~nost razli~na. No, pa saj so nam v osnovni {oli nekaj povedali tudi o Isaacu Newtonu in njegovih zakonih.

POGLED V DROBOVJE Oglejmo si na kratko, kaj so geofiziki do sedaj ugotovili. Z meritvami hitrosti potresnih valov so dolo~ili pribli‘ne debeline posameznih koncentri~nih plasti takole:

• do

2.900 kilometrov globine sega KROFESIMA, plast oksidov in sulfidov; • od 2.900 kilometrov do sredi{~a naj bi segalo ‘are~e zemeljsko jedro, imenovano FENI, ker naj bi bilo sestavljeno prete‘no iz ‘eleza in niklja. Do tu vse lepo in prav, a u~ene glave vedno niso prav povsem dosledne. Zanimivo pri tej u~enja{ki raziskavi je, da se pod globino 2.900 kilometrov izgu-

Tak{na naj bi bila sestava Zemljine krogle po trditvah strokovnjakov.

bijo tako imenovani pre~ni (transverzalni) potresni valovi, medtem ko se vzdol‘ni (longitudinalni) {irijo dalje. To bi moralo dokazovati, da se tu nahaja teko~ina ali plin! Znanstveniki pa to mirno prezrejo in pripisujejo temu jedru celo go-


K AJ

Potresni val premika trde plasti »gor in dol«, kot tudi »levo desno«, pri tem pa se snov tudi razteza in stiska.

stoto 10 in to pod pritiskom, ki je nekaj milijonkrat ve~ji kot na zemeljski povr{ini! Ali fizikalni zakoni veljajo samo takrat, ko to ustreza postavljeni teoriji? Ravno izginotje transverzalnih seizmi~nih valov v jedru bi lahko dokazovalo, da je zemeljsko sredi{~e napolnjeno z atmosfero. Ni da bi na tem mestu na{teval vse pogostej{e primere, ko se ljudsko izro~ilo izka‘e za popolnoma pravilno v lu~i novih spoznanj, ko pravljice z novimi tehnolo{kimi dose‘ki postanejo resni~nost. Poskusimo najti vsaj medlo potrditev zgoraj opisanega v legendah o ~udoviti Agarthi, mestu v sredini Zemlje, ki mu

JE V DROBOVJU

ZEMLJE ?

Skozi teko~ine in pline potuje potresni val samo »gor in dol«, gibanja »levo desno« in »pretegovanja« ni ve~!

vlada pravi~ni beli kralj, v staro-slovanski razdelitvi planeta na tri ‘ivljenjske nivoje, od katerih je prav spodnji najbolj{i, da ne na{tevam dalje. Mogo~e celo zadevo {e najbolje ilustrira stara polinezijska pripoved o junaku, ki je na glavo sko~il v sveti vodnjak in je za trenutek z glavo navzgor opazoval spodnji ~udoviti svet, nakar ga je neznana sila potegnila za noge in je z nogami navzgor zopet priletel na zgornji svet. Povsem nazoren opis padca skozi te‘nostno ni~lo v pla{~u, ki se zaradi inercije nadaljuje, dokler ga te‘nost zopet ne potegne nazaj in ga vrne na zgornji svet! In ~e je zemlja votla, bi ta te‘nostna ni~la nekje v pla{~u morala biti. Bodimo realisti – verjemimo nemogo~e! Vse ima svojo racionalno razlago. Toda oglejmo si prej {e gravimetrijo. Prvi trenutek, ko so znanstve-niki izmerili te‘nostne pospe{ke na gorovjih, ravninah in gladinah oceanov, je zavladala rahla zmeda. Rezultati so bili v nasprotju s pri~akovanimi! Pravzaprav so bili obrnjeni narobe. Na vrhu gorovij so namre~ kljub prisotnosti ve~jih mas izmerili manj{e Diagram velikosti te‘nostnih pospe{kov nad razli~nimi te‘nostne pospe{ke kot na ravninah, ti pa so bili zopet geografskimi formacijami.

manj{i kot na gladinah oceanov, kjer je bil primanjkljaj mase {e bolj o~iten. Piko na i so dodale {e satelitske meritve gladine oceanov. Povr{ina vode ni »vodo-

Pod globino 2.900 kilometrov se izgubijo pre~ni potresni valovi, medtem ko se vzdol‘ni {irijo dalje, torej je tam teko~ina ali plin. ravna«, temve~ ima »hribe in doline«. Gladina vode sledi v dolo~enem razmerju reliefu dna! Toda ni ga ~ez dobrega teoretika. ^e fizika ni ve~ fizika, naredimo majhno lepotno operacijo, pa bo spet vse v redu. Tako so dognali, da morajo »lahka« gorovja »plavati« na veliko »te‘jih« podlagah in da so »lahka« tla oceanov pravzaprav izredno tanka. S tem so sicer nekoliko na~eli Mohorovi~i~evo plo{~o, toda volk je bil sit in koza cela, pa {e zelje smo prepeljali ~ez vodo.

NEKAJ NOVEGA SE KUHA Poskusimo {e mi biti pametni in na podlagi vseh teh meritev preveriti, ali bi bilo mogo~e, da govorijo v prid razmi{lja-

Misteriji - april - 21


KAJ

JE V DROBOVJU

Z EMLJE?

Glede na meritve je nekoliko bolj logi~no, da je Zemlja znotraj napolnjena s plinom.

nju o votli zemlji. Zaradi enostavnosti predpostavimo, da je na{ planet Zemlja ‘oga, katere pla{~ je debel 2/7 polmera, 5/7 polmera pa je votel prostor, prava »hi{a«, ki je primerna za bivanje. In zdaj malo matematike. Pla{~ iz trdne snovi debeline 2/7 Zemljinega polmera predstavlja 64 odstotkov celotne prostornine na{ega planeta, njegova notranja povr{ina pa zna{a pribli‘no 52 odstotkov zunanje. Edini element izra~una, ki je druga~en od sedaj veljavnih, je gostota snovi, ta pa v nebesni mehaniki tako ali tako ne igra nobene vloge. Ta postavka namre~ naraste od do sedaj izra-~unane teoreti~ne vrednosti 5,6 na novo hipoteti~no {tevilo 8,7, kar pa ni tako utopi~no in divje, da bi bilo nemogo~e. ^e k temu pri{tejemo {e maso zraka v notranji krogli, potem se vrednost {e za kak{no desetinko zni‘a in zna{a pribli‘no toliko kot je gostota bakra. [e zmeraj smo torej v skladu s kozmi~nim redom in nebesno mehaniko, le na{a tla so nekoliko gostej{a, kot smo domnevali. Kajpak potegne ta teorija za sabo nekaj »lepotnih« popravkov. Te‘nostna ni~la ni samo v sredi{~u planeta, temve~ tudi v centralno -gravitacijskem pla{~u, ki ovija Zemljo nekje v globini 1.200 kilometrov. Seveda bomo morali opustiti

22 - april -

tudi teorijo o ‘are~em jedru. Sicer pa so nekdaj edini trdni dokazi za njegov obstoj, vulkani, ‘e izgubili svojo vrednost. Njihova rojstna globina je namre~ znanstveno dokazano do sto kilometrov in vzroki za njihov nastanek so ~isto druga~ni. Poglejmo si sedaj {e, kako se to ujema z meritvami te‘nostnih pospe{kov. ^e predpostavimo, da je na{a Zemlja nekak{na ‘oga z nagubano lupino, potem bo notranja povr{ina nekak{en negativ zuna-nje. Z drugimi besedami: pod na{imi celinami le‘ijo notranja morja, pod na{imi oceani pa notranji kontinenti, {e ve~, pod na{o Himalajo so ekstremne globine morij, ki prispevajo k geofizikalnim meritvam nerazlo‘ljivi primanjkljaj mase, pod najve~jimi globinami Pacifika le‘ijo najvi{ji vrhovi notranjih gorovij, katerih masa nezadr‘no »zdra‘i« gravi-

Islamska upodobitev raja – pod zemljo.

meter. Fizika ostaja na svojem mestu brez lepotnih popravkov, Mohorovi~i~eva plo{~a ostane taka kot jo je veliki mo‘ dolo~il, kar {e posebej velja v primeru, ~e je pla{~ tanj{i od na{e predpostavke.

MI PA NA STREHI … Pa {e prav lepo »hi{o« imamo pod na{imi nogami. Zunanja povr{ina na{ega planeta je pravzaprav zelo skopa s kopno zemljo, ki predstavlja le slabih 30 odstotkov celotnega povr{ja. ^e je torej notranjost negativ zunanjosti, potem je tam kopne zemlje dobrih 70 odstotkov celotnega obmo~ja, ali druga~e povedano, notranje celine so 20 odstotkov ve~je od zunanjih! Pri isti gostoti naseljenosti je kar naenkrat prostora za precej ve~ ljudi. In ~e se bo kdo spotaknil ob to, da je notranje ozra~je »zaprto« in se ne more


K AJ

JE V DROBOVJU

ZEMLJE?

obnavljati, naj pomisli, da je tudi na{a zunanja atmosfera »zaprt« sistem, ki se ‘e lepo vrsto let obnavlja. In {e nekaj: v srednjem veku so dokazovali, da Zemlja ne more biti okrogla, ker »bi tisti spodaj enostavno padli z nje«! Bomo na podoben na~in mi posku{ali dokazati, da bi se ljudje »znotraj« zadu{ili? Bi torej v na{i votli Zemlji lahko prepoznali Eden, »z vseh strani ograjen vrt«, ki ga je Bog pripravil za ljudi, kot pi{e v Bibliji? Ne glede na to, da smo na{e ‘ivljenjske pogoje samoljubno definirali kot »idealne«, so vsaj za moje pojme vse prej kot to. Nenehna nihanja temperatur, de‘, sneg, to~a, led, veter, son~na pripeka in druge vremenske razmere nas nenehno silijo, da dobr{en del svojega ~asa in truda namenimo za gradnjo bivali{~, v katerih umetno ustvarjamo kolikor toliko znosne ‘ivljenjske pogoje. ^isto druga~e je ‘e samo nekaj deset metrov pod zemeljsko povr{ino. Temperature so skoraj idealne, brez ve~jih nihanj, viharjev in padavin ni, smer gibanja zraka se spremeni kve~jemu dvakrat na leto. Svet v sredi{~u zemlje pa bi vsekakor ustrezal podobi raja,

^e je Zemlja votla in mi ‘ivimo na strehi na{e hi{e, lahko isto trdimo tudi za ostale planete, le da so njihovi prebivalci pametnej{i in ‘ivijo »lepo na toplem«. iz katerega smo bili izgnani zaradi traparij, ki smo jih po~eli. Saj tudi mi po{ljemo svoje otroke na dvori{~e, ko nam v razposajeni igri ho~ejo razdejati stanovanje, mar ne? In spomin na te davne ~ase ‘ivi le {e v svetopisemskih legendah, pravljicah severnoameri{kih Indijancev, po katerih naj bi bilo nebo v za~etku iz pe{~enjaka in so se ljudje skozenj prikopali na povr{je, pa v ‘e omenjenih vzhodnja{-

Michelangelo je v svoji upodobitvi izgona Adama in Eve iz raja narisal votlo zemljo z razli~nimi pla{~i, o katerih govori tudi sodobna znanost. Umetni{ki navdih, ki ustreza resnici, vklju~no s predpostavko o notranjem raju?

kih legendah, da na{tejemo samo nekatere. In ker smo se nekako navadili na na{ dom, se ne ukvarjamo z mislijo o drugih mo‘nostih in se tem »izmi{ljotinam« smejemo. Z drugimi besedami, obna{amo se tako kot nekdo, ki so mu dali na razpolago ogromno stanovanjsko prikolico, on pa si na njeni strehi postavi {otor~ek in se samozadovoljno vozi okoli ter opazuje zvezde in u‘iva sve‘ (nezdrav) prepih! Kdor ga opazuje, se bo z malo zdrave pameti takemu »kljukcu na strehi« samo pomilovalno nasmehnil. ^e bi torej za na{ planet lahko trdili, da je votel in da mi pravzaprav ‘ivimo na strehi na{e hi{e, potem bi z isto logiko lahko trdili tudi za ostale planete, da so v tem podobni na{emu, le da so njihovi prebivalci toliko bolj pametni in

‘ivijo »lepo na toplem«. Predvsem zato, ker pa~ nimajo sre~e s svojo zunanjo atmosfero, ki je za ‘ivljenje neprimerna. Mi pa raziskujemo strehe njihovih hi{ in trdimo, da je tam ‘ivljenje nemogo~e. Temu na rob ka‘e kljub vsemu pripomniti, da pisanja o ogromnih, nekaj kilometrov velikih luknjah na Zemljinih polih, skozi katere so bojda celo leteli z avioni, niso kaj prida prepri~ljiva, saj nas satelitske fotografije podu~ijo o nasprotnem. Na{ gospod Klemenc, ki je bil kolikor je meni znano ‘e dvakrat pe{ na severnem te~aju, bi verjetno imel k luknji nekaj pripomb, pa tudi znanstveniki, ki celo leto ‘ivijo in delajo v mednarodni raziskovalni postaji na ju‘nem polu, se verjetno ~udijo, zakaj {e niso padli v Agartho. Ivan Mohori~

D

Misteriji - april - 23


Obnovitev »svetih gajev«, dragocenih gozdov z izjemno biotsko raznovrstnostjo

Indijski sveti gaji W

estern Ghats (Zahodna gorska veriga) je gorska planota, ki te~e vzdol‘ zahodnega roba Indijske podceline, od Bombaja do skrajnega juga Indije. Ta predel nastanjuje 2.000 endemi~nih rastlinskih vrst in skoraj 300 ‘ivalskih vrst vreten~arjev, ki ne ‘ivijo nikjer drugje na svetu. To podro~je, ki so ga vedno pokrivali bujni gozdovi, je danes zaradi intenzivnih ~lovekovih posegov mozaik izkr~enih povr{in, planta‘ in osiroma{enih gozdov. Sveti gaji, ki jih lokalne skupnosti varujejo kot prebivali{~e lokalnih bo‘anstev in kraj njihovih kulturnih obredov, skrivajo velika gozdna bogastva. Mnogi sveti gaji imajo {e vedno delujo~e gozdne ekosisteme in izjemno biotsko raznovrstnost, nekatere pa so ‘e osiro-

ma{ili va{~ani v prizadevanju po zadovoljitvi nujnih, kratkoro~nih ekonomskih potreb. Lahko sodelujete pri lokalno podprtem projektu, s katerim ‘elijo obnoviti izvorno ekolo{ko raven v svetem gaju Surla, zelo zgovornem primeru novega podro~ja obnovitvene ekologije. Va{a Earthwatch ekipa bo pod vodstvom dr. Narayana Desaija iz Indijskega zdru‘enja za ekolo{ko obnovo in skupaj s ~lani lokalne skupnosti sodelovala v razli~nih vidikih obnove. Ena naloga je uvodna preiskava zemlje, vegetacije, ptic, ‘u‘elk in drugih ‘ivali, bodisi v svetem gaju Surla ali v »kontrolnem« gaju Keri. Druga mo‘na naloga je zbiranje semen oziroma pomo~ pri ustanovitvi drevesnice doma~ih dreves za obnovitev osiroma{enih gozdov. Tretja naloga pa je izpra{evanje va{~anov o tradicionalni uporabi svetih gajev, dokumentiranje verskih praznikov, pa tudi snovanje materialov in delavnic za izobra‘evanje va{~anov o obnovi svetih gajev. V vsakem primeru bo va{e prizadevanje pomemben prispevek k ohranitvi gozdne biotske raznovrstnosti v Western Ghats.

Western Gats vklju~ujejo narodni park Bhimashankar, kjer domujeta tudi Hanuman langur (spodaj) in zelo ogro‘ena podvrsta indijske orja{ke veverice (zgoraj).

TERENSKI POGOJI Med 2.000 endemi~nimi rastlinskimi vrstami je tudi ogro‘ena zdravilna ovijalka Gloriosa superba L. ali veli~astna lilija.

Ta projekt ima sicer ekolo{ke cilje, vendar vsebuje mo~no kulturno komponento. Delali boste neposredno z lokalnimi uslu‘benci in prostovoljci ter se poglobili v kulturni in ekonomski pomen teh

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele`ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra`evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru`ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311600. http://www.earthwatch.org

24 - april -

gozdov, zato se od vas pri~akuje senzitiven odnos do prepri~anj lokalnih prebivalcev. Bivali boste v preprostih hi{ah v Goanskih vaseh Keri in Surla, kjer boste imeli spalne rogoznice, mre‘e proti komarjem, elektri~ne ventilatorje, strani{~a v azijskem stilu in kopeli s ~ebri z vro~o vodo. Kuhar bo pripravljal lokalne jedi, kot so ri‘, dahl, papad in ~apati. TERMINI 2004: Ekipa I: 15-26. julija Ekipa II: 15-26. novembra

D


PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

INFORMIRANI KOZARCI

VR^ ZA DOBRO VODO

Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je primernej{a za vsa ‘iva bitja. Genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov. Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje... 4.300 SIT

4.300 SIT

3.900 SIT

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci tudi vr~ spremeni u~inek alkohola. 11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.900 SIT

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ... Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

MINIHYDRONIC Minihydronic za pipo (z notranjim ali zunanjim navojem) montiramo na pipo; izbolj{a vodo do 70 odstotkov. Minihydronic za tu{ izbolj{a vodo do 70 odstotkov. Privijemo ga na ro~ico za tu{. 49.000 SIT

JEDILNI SERVIS Ju{ni, plitvi in desertni kro‘niki zmanj{ajo genotoksi~nost do 40%. 5.900 SIT

MAGIC LIFE

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.500 SIT

Med {tiriin{estdesetimi sporo~ili izvle~emo eno in z nje preberemo duhovno sporo~ilo, ki nas spremlja ves dan. Angelska sporo~ila v obliki kart niso za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost. 3.200 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

Misteriji - april - 25


PRODAJA PO PO[TI

ORGONSKI SEVALNIK HYDRONIC 1H/F ZA HI[O Minihydronic za hi{o ima dve funkciji: • izbolj{a vso vodovodno vodo v hi{i in do 70-odstotno zmanj{a njeno {kodljivo delovanje. Skozi hydronic za hi{o o‘ivljena voda izlo~a tudi do 70 odstotkov manj vodnega kamna in tako varuje in{talacije in gospodinjske stroje. O‘ivljena voda pove~a ‘ivljenjske sposobnosti, tudi rastlin in ‘ivali. Pospe{uje izlo~anje klora. Primeren je tudi za rastlinjake in farme. • filtrira do 80 mikronov velike delce (mivka, pesek, glina, kovinski ostru‘ki …) in jih izpira. Hydronic za hi{o vgradimo takoj za vodomerom. Dopu{~a pretok do petih kubikov na uro. Hydronic za hi{o ne zmanj{uje pretoka vode. Cena: 168.000 SIT

NARO^ILNICA

ARA zalo`ba

2004

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 10% Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov) ({t. ~lanske izkaznice KZ) {t.

Naslov

kos.

Naprava za zajemanje, zgo{~evanje in informiranje energije iz okolja. V kompletu so sevalnik, informacijska skodelica, podloga za skodelico, polmetrski opti~ni kabel, komplet informiranih informacijskih celic od 1 do 7: celice za informiranje biolo{kih procesov, antibakterijsko delovanje, antivirusno delovanje, za{~ito pred radioaktivnostjo, za{~ito pred negativno orgonsko energijo in za{~ito pred toksi~nimi snovmi iz okolice ter celica z zgo{~eno orgonsko energijo. Cena: 85.000 SIT

PRAZNA INFORMACIJSKA CELICA

Posebna izvedba, celica je povsem o~i{~ena vsakr{nih informacij in ‘e pripravljena za informiranje z orgonskim sevalnikom. Cena: 350 SIT

INFORMACIJSKA SKODELICA Dodatna posoda, v katero damo informacijske celice ali druge nosilce informacij. O~i{~ena je vseh informacij. Cena: 4.800 SIT

GLOBULE Globule, majhne saharozne kroglice, so nosilci informacij. O~i{~ene vseh informacij so shranjene v cev~ici. V kompletu je pribli‘no 50 globul. Cena kompleta: 230 SIT

(priimek in ime)

(ulica in hi{na {t.)

(tel.)

(po{tna {t. in ime kraja) datum _____________________ podpis _________________________________ Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Cene veljajo do izida naslednje revije. Izpolnjeno naro~ilnico (lahko jo kopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o.,

26 - april -

[martinska 10, 1000 Ljubljana

OPTI^NI KABEL Polmetrski opti~ni kabel za povezavo med informacijskimi skodelicami. Cena: 3.100 SIT


PRODAJA PO PO[TI

BAKRENE ZAPESTNICE

INFORMIRANI LON^EK Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin. Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje. Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe. 3.300 SIT

NORAD

Za{~itna kodirana plo{~ica Norad do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga ustvarja sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj.. Za{~itna plo{~ica vodo v telesu, te je v povpre~ju kar 75 odstotkov te‘e, vzpodbudi, da se vrne v »zdravo« strukturo, v obliko, kakr{no ima voda v telesu, preden jo dose‘ejo sevanja mobilnega telefona. Norad je samolepilna kodirana bakrena plo{~ica (Ø 16 mm), ki jo prilepimo na hrbtno stran telefona. 3.500 SIT

NORAD PLUS Norad plus do sedemdeset odstotkov zmanj{a tveganje, ki ga povzro~a sevanje mobilnih telefonov in baznih postaj, hkrati pa telo oskrbi z dovolj bakra, podobno kot bakrena zapestnica, ki jo mnogi uporabljajo za zmanj{anje artriti~nih, revmati~nih in drugih bole~in. Norad plus je narejen iz povsem ~istega (elektrolitskega) bakra. Norad plus je informirana samolepilna bakrena plo{~ica, ki jo nalepimo na zadnjo stran zapestne ure (za manj{e ure je Ø 24 mm, za ve~je Ø 28 mm). 3.500 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 c) posrebrena 6.700

OVALNI OBESEK KING Obesek King, pomo~nik za odvezovanje vezi, je namenjen re{evanju teko~ih zadev, ki se nam vra~ajo. Zvezda ponazarja ~loveka, ki stoji trdno na zemlji. S karo vstopimo v energijski svet, po osmici pa se zapelje energija – misel – dogodek, ki ga lahko odve‘emo oziroma prere‘emo in zaklju~imo proces. a) posrebren 5.900 b) pozla~en 5.900

ZAPONKA – OSMICA Za zapenjanje veri‘ic in zapestnic, z namenom, da prekine tokokrog, ki ga ustvarja vsak zaklju~en krog. Izdelana je iz zlata ali srebra. srebrna 3.400 zlata 5.600

ATLANTIDSKI KRI@

Atlantidski kri‘ je skrbno narejen iz srebra, o~i{~en vseh negativnih energij in napolnjen s kodami, ki ugodno vplivajo na ~loveka. Njegovo delovanje je {e mo~nej{e kot delovanje atlantidskega prstana in plo{~ice ter ima prav tako vgravirano vija~nico, ki energijsko dodatno ugodno deluje na ‘ive organizme. 14.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 24 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Misteriji - april - 27


VPRA{ANJA

IN ODGOVORI

U~inki informiranega kozarca

Manj{i dvig kvasnice Z

nano je, da voda iz informiranega kozarca zavira rast bakterij in gliv. To pomeni, da ne deluje kot antibiotik ali antimikotik; bakterij in gliv ne pobija, marve~ je voda zaradi svoje spremenjene strukture tak{na, da se v njej bakterije in glive razmno‘ujejo zelo po~asi in v majhnem {tevilu. Za to je kar nekaj dokazov. @e pred leti so mikrobiologi na Biotehni~ni fakulteti potrdili, da prestrukturirana voda mo~no zavira rast nekaterih patogenih bakterij. Zmanj{evanje rasti kvasovk vsak dan uspe{no dokazujejo v pekarni Serdin{ek, o ~emer smo ‘e nekajkrat natan~neje pisali. Kruh, spe~en z vodo, ki je prestrukturirana, lahko jedo tudi ljudje z ‘elod~nimi te‘avami, se manj drobi, je bolj elasti~en in traja kar sedem dni. Zaradi vseh teh lastnosti nekateri ho~ejo jesti le tak{en kruh in tako je pekarna Serdin{ek edina pekarna v Sloveniji, ki ljudem po{ilja kruh po po{ti. O delovanju vode iz kozarca na razvoj kvasovk pa se lahko prepri~amo tudi doma. Poskus naredimo takole: Vre~ko suhega kvasa (na primer Digo) in vre~ko sladkorja, ki ga dobimo ob kavi ali ~aju, hitro zme{amo v decilitru in pol (37 stopinj Celzija) tople vode. Hitimo zato, ker kvas in sladkor za~neta delovati takoj. Da bi dobili ~im

28 - april -

Razlika ne nastane le v vi{ini dviga kvasnice, marve~ tudi v gostoti njenega vrhnjega dela.

bolj enakomerno me{anico, lahko kvasnico precedimo skozi obi~ajno drobno cedilo. Del kvasnice (manj kot polovico) nalijemo v ~im bolj ozek kozarec, drugi del pa v modri kozarec. V njem kvasnico sekundo ali dve malce plunkamo in nato z njo napolnimo drugi kozarec do enake vi{ine kot prvega. Razlika se poka‘e v najve~ treh minutah: kvasnica iz modrega kozarca se bo manj dvignila kot kvasnica, ki ni bila

v modrem kozarcu. Pri tem pa moramo zelo paziti, da niti najmanj{a kapljica informirane kvasnice, kvasnice iz modrega kozarca, ne pride v stik s kvasnico v prvem kozarcu, saj se informacija takoj prenese in ne bo nastala nobena razlika. Podobno se dogaja tudi s testom za kruh. Testo, ki ga zamesimo z vodo iz informiranega kozarca, vzhaja dlje ~asa in njegova struktura je druga~na.

D

Vabimo bralce, da sami preizku{ajo delovanje informiranih kozarcev in skodelic ter vr~a. Fotografske posnetke in kratek opis poskusa po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Na ovojnico pripi{ite »Poskus«. Vse avtorje prispelih prispevkov (ne pozabite napisati svojega telefona) bomo simboli~no nagradili, avtorji objavljenih prispevkov pa bodo dobili v dar komplet (globok, nizek in ju{ni kro`nik) informirane posode.

Sli{ala sem, da ‘e misel ali napis na kozarcu spremeni vodo. Ali potem sploh potrebujemo informirane kozarce? Res je, da ‘e misel vpliva na vodo. To dokazujejo slike kristalov zamrznjene vode, ki jih je v Ljubljani nedavno predstavil Masaru Emoto. Iz{el je tudi slovenski prevod njegove knjige Sporo~ila vode, kjer si lahko vsakdo sam natan~no ogleda, kako je to videti. V informiranem kozarcu pa ni zajeta le ena misel ali ena koda, marve~ je v steklo z zelo {ibkimi vibracijami, z informacijami, zapisanih na tiso~e in tiso~e sporo~il, ki so izbrana tako, da se med seboj dopolnjujejo. Število v kozarec vtisnjenih informacij je vse ve~je in ve~je in se je v {tirih letih, odkar so nastali prvi kozarci, povzpelo ‘e na nekaj tiso~. Radiestezijska merjenja potrjujejo, da se je mo~ kozarca z dodajanjem novih in novih informacij mo~no dvignila, saj gre za sinergisti~en u~inek. Z biolo{kimi testiranji tega pove~anja ni bilo mogo~e ugotoviti dovolj natan~no. Radiestezist Marjan Turn{ek ugotavlja, da se je energijska mo~ kozarca v zadnjem letu precej pove~ala. Kozarec, ki je nastal v laboratoriju letos in bo pri{el na trg poleti ali jeseni, je po njegovih meritvah za 35 odstotkov bolj{i od onega izpred enega leta. Nova generacija kozarcev se bo od dosedanjih razlikovala po tem, da bosta besedi ljubezen in hvale‘nost, ki se sedaj vtiskujeta v steklo kozarca v zvo~ni obliki, poslej tudi natisnjeni v kitajskih pismenkah. In to zato, ker najve~ teh dveh besed, ki imata odli~en vpliv na vodo, izre~ejo, tudi zaradi {tevil~nosti, prav Kitajci. Tak znak je ‘e nekaj ~asa natisnjen na prvi strani revije Misteriji in vodo ter druge pija~e v kozarcu, ~e ga postavite nanj, spremeni. Poskusite.

D


Rasizem izhaja iz ob~utka ogro‘enosti

Je bil kdo pred Adamom? S

koraj neverjetno je, kako je pojem »rasa«, ki naj bi le ozna~eval skupine ljudi z enakimi oziroma podobnimi telesnimi lastnostmi, pri{el na slab glas zaradi zlorabe v razli~ne namene. Zanimivo si je ogledati zgodovino tega fenomena in ugotoviti, da rasizem ni izum nacistov v Evropi, secesijske vojne v Ameriki in departheida v Ju‘ni Afriki: to so bili le masovni, tragi~ni vi{ki. Zgodovinar Leon Poliakov, avtor knjige Mit o Arijcih (The Aryan Myth) meni, da sta ljudem ‘e od prazgodovine pomembna izvor in mo~ njihovega plemena. Zgodbe o nastanku ~loveka s celega sveta imajo ponavadi ‘e zasnovo rasizma. Recimo tale iz Filipinov: Bog je zelo pazljivo izdeloval glinene figure, ni pa vedel, kak{na je najprimernej{a temperatura, da jih spe~e. Tako je prvo za‘gal in nastal je ~rnec. Drugi~ je bila pe~ prehladna in nastal je bledi~en Kavkazijec. Tretji~ pa je Stvarniku uspelo in iz pe~i je pri{el ~lovek prijetne, tople rjave barve: prednik Malajcev in Filipincev. Samo po sebi se razume, da sta prva dva manj uspel poskus. Podobna je morala majevske zgodbe, v kateri so bogovi najprej zgnetli ~loveka iz blata. Bil je grd in je hitro razpadel. Poskusili so z lesom. Ti ljudje so bili brez razuma in so hodili po {tirih. Bogovom to ni bilo v{e~, zato so jih s potopom uni~ili. Le nekaj jih je pre‘ivelo in iz njih so se razvile opice; zato so tako podobne ~loveku. Kon~no so bogovi izdelali nove ljudi iz koruzne moke: ti so bili ~udoviti in to Chris Hale: »Himmlerjeva kri`arska vojna«

Monogenisti so trdili, da ~love{tvo izhaja iz skupnih prastar{ev, razli~ne rase pa so posledica degeneracije oziroma deevolucije. so predniki plemena Quiche. Vsi ostali so dvomljivega porekla.

VSE IZHAJA IZ SVETEGA PISMA Evropska predkr{~anska era se gotovo ni dosti razlikovala od plemenskih ureditev drugje po svetu. Moj rod je najplemenitej{i, moje pleme je najmo~nej{e … vsi drugi so lahko le slab{i.

Ko pa je Evropa sprejela kr{~anstvo, je z novo vero sprejela tudi povsem druga~en pogled na izvor in razvoj ~love{tva. Posebno pomembno obdobje za~enja po vesoljnem potopu, saj se ~love{tvo razvija razdeljeno na tri veje: potomci Noetovih sinov Sema, Hama in Jafeta. Na grobo je veljalo, da so Evropejci potomci Jafeta, Azijci Sema in Afri~ani Hama. Rojevale pa so se tudi druga~ne ideje, najve~krat po potrebi aktualne politike. Zelo prikladno je bilo tako imenovano Kanaanovo prekletstvo. O~ak Noe se je po potopu ukvarjal z vinogradni{tvom in se neko~ napil. Sin Ham ga je na{el v {otoru golega in se pred bratoma posmehoval. Brata sta o~eta pokrila s pla{~em. Ko se je Noe prebudil in zavedel, je preklel Kanaana, Hamovega sina – bodi hlapec od hlapcev svojih bratov! Ni ~isto jasno, zakaj je bil preklet sin in ne o~e, a za nadaljnje rodove je tako vseeno. ^rni Hamovi oziroma Kanaanovi potomci so torej su‘nji po bo‘ji volji, kar je bilo opravi~ilo za su‘enjstvo {e dale~ v novi vek.

MONOGENIJA IN POLIGENIJA Ko so se za~ela velika morska potovanja in osvajanja novih de‘el, je bilo vernikom stare Evrope vedno te‘je razumeti, kako razli~ni smo si ljudje po svetu, vsi pa naj bi bili potomci istega Adama. Zacvetele so nove teorije, ki pa ustaljenih verovanj niso spreminjale, temve~ le nadgradile. V glavnem jih lahko zdru‘imo v dve struji: monogenijo in poligenijo. Zagovorniki monogenije so bili prepri~ani, da ~love{tvo izhaja iz skupnih ustvarjenih prastar{ev, razli~ne rase pa so posledica degeneracije oziroma deevolucije. Prvotni ljudje so bili

Misteriji - april - 29


JE

BIL KDO PRED

A DAMOM?

beli, svetlolasi, modrooki, plemeniti, pametni … Potem pa so zaradi vremenskih razmer spreminjali barvo in izgubljali ~udovite lastnosti. Tako so nastale rumena, rjava in ~rna rasa. Le en del bele rase je {e ohranil lastnosti prvih ustvarjenih ljudi – po bo‘ji podobi. Druga struja, poligeniki, so iskali druga~ne razlage. Nekateri so verjeli, da je bog ustvarjal ~love{ka bitja ‘e pred Adamom in Evo in da so druge rase potomci takih predadamitov. Biblijski rodovnik velja torej le za belce, vsi ostali pa so potomci predadamitov in ‘al tudi me{anja. Bolj ko so se ljudje me{ali med seboj, slab{e lastnosti je podedovalo potomstvo. Drugi, modernej{i poligeniki, ki so delno upo{tevali evolucijske nauke, pa so prepri~evali sodobnike, da razli~ne rase izvirajo iz razli~nih vrst opic in so delali precizne primerjave dana{njih opi~jih vrst s predstavniki raznih ras. Da to niso neumnosti, ki bi jih odpravili z zamahom roke, je zanimivo vedeti, da so take ideje podpirali resni misleci, kot na primer Voltaire. Gotovo je bilo veliko {tevilo znanstvenikov, ki so zelo resno pristopali k takim teorijam, z vsem instrumentarijem svoje dobe. Vedno pa so za njimi rezultate uporabili ali izrabili drugi za svoje potrebe.

NADVLADA BELE RASE Mnogi, ki se ukvarjajo s to problematiko, menijo, da rasizem belcev izhaja iz ob~utka ogro‘enosti. Poudarjanje vrhunskih kvalitet svoje skupine in nagla{evanje pomanjkljivosti drugih bi ‘e kazalo na to. Nekateri so celo konkretnej{i: ‘enske so vedno naj{ibkej{i ~len; iz nerazumljivih razlogov jih privla~ijo predstavniki ni‘je razvitih ras, kar je resna nevarnost za potomstvo in tako dalje in tako naprej. Predstave o arijski nadrasi so se razcvetele sredi 18. stoletja. Takrat je v Evropi in seveda v Novem svetu prevladalo prepri~anje, da so izvirni beli Evropejci (?) potomci plemenitih prebivalcev centralne Azije, severne Indije ali Tibe-

30 - april -

misijonstvo je bilo marsikje celo dober posel. V ZDA, kjer so nastale {tevilne verske lo~ine, so le-te nauke o rasah prikrojile potrebam svojega okolja. Nekatere so »popravljale« Biblijo ali pa ustvarile svojo. Marsikje je od kr{~anskih idej ostalo le malo, obilno pa so uporabljali iztrgane citate iz svetopisemskih tekstov, ~e je to ustrezalo okoli{~inam. Ne gre pozabiti, da so bili Ku Klux Klanovci ponavadi stebri svojih cerkvenih ob~in.

^RNO JE LEPO

Nacisti so leta 1939 organizirali ekspedicijo v Tibet, da bi poiskali izvor arijske rase.

ta, od koder so v pradavnini za~eli osvajanje Evrope oziroma sveta. Literatura osemnajstega stoletja je polna romanti~nih zgodb o pradomovini nekje v Aziji, o rodni gori Imaüs, o rajskih vi{avah, kjer so ‘iveli prao~etje. @al ima vsaka zgodba sen~no plat. Ko so se o~aki podali na osvajanja oziroma {iritev svoje kulture, so povsod naleteli na ni‘je razvite staroselce. Pri{lo je do me{anja in v super gensko zasnovo so se prime{ali nosilci slabih lastnosti. Tako je tudi med belci kar obilo slabe me{anice, na primer Slovani, Romani, Grki … da o @idih niti ne govorimo. Naloga preostalih Arijcev je o~istiti svojo raso in o~uvati svoje kvalitete. Porajati so se za~ele tudi ideje o evgeniki, nauku o telesnem in du{evnem izbolj{anju prihodnjih rodov. Dogajanja v ~asu nacizma so tudi posledica takih filozofskih gibanj. Kr{~anske cerkve po Evropi so se razli~no odzivale. V nanovo odkritih ali osvojenih prekomorskih de‘elah so odkrivali poganske staroselce. Bilo je kar nekaj dilem, ~e sploh gre za ljudi (Avstralija, Nova Zelandija), ali so potomci Adama in Eve, ali imajo neumrljivo du{o, ali jih je mogo~e odvezati izvirnega greha in podobno. Vendar je prevladala kr{~anska potreba po {iritvi vere in

V za~etku dvajsetega stoletja se pojavi v ZDA nov fenomen: Black is beautiful (~rno je lepo). ^rni oziroma barvasti Ameri~ani se za~nejo zavedati svoje vrednosti. Iskanje korenin, idealiziranje afri{ke kulture in – kar je ‘e klasika pri tovrstnih gibanjih – posplo{evanje vseh negativnih lastnosti nasprotne rase, belcev. Taka gibanja so logi~na posledica stoletnih dogajanj. Zanimivo pa je, do kak{nih absurdnih skrajnosti so {le nekatere lo~ine ~rnih muslimanov. Ena zgovornih knjig je delo Elije Muhammada Sporo~ilo ~rnemu ~loveku (Message to the Blackman in America, 1965). Pisec je preme{al biblijske nauke in jim dodal nekaj svojih. Nastala je bizarna zgodba o stvarjenju, vesoljnem potopu in razvoju ras … Kakor koli ‘e, ni te‘ko spregledati zrcalno sliko belega rasizma. ^rna rasa je mo~nej{a, plemenitej{a, bolj povezana z vesoljem, ker je bolj duhovno usmerjena. ^rna rasa si mora izbolj{ati ekonomski polo‘aj in samopodobo, da bo lahko prelomila z nadvlado belih vragov in si povrnila nekdanjo mo~ in oblast. Afrocentri~ni znanstveniki so izdelali kup {tudij o melaninu, ko‘nem barvilu, ki naj bi vplival na povezavo s kozmi~no energijo: ve~ ko je barvila, bolj{i so rezultati. Ekstremisti ene ali druge »barve« so enako nevarni, kadar z demago{kimi sredstvi, najsibo svetopisemskimi ali znanstvenimi, sledijo nevarnim ciljem. Al. Ju.

D


Vedska matematika je celosten in prakti~en sistem

Matematika ali ~arovnija? K

o doktorji, profesorji in druge - kon~no ali neskon~no Vedska matematika je velike matemati~ne ribe opa- diferencialni ra~un zujejo, s kak{no lahkoto se s kakor softver kozmi~nega - z manjkom {tevili spoprijemajo otroci, ki se nau~ira~unalnika, ki vodi - posebno in splo{no jo {estnajst vedskih suter, presene~eno - ostanek od zadnje {tevilke ({tevk vzklikajo – Je to matematika ali ~arovcelotno vesolje na vseh od 0 do 9) nija? Odgovor pa je: Oboje! ^arovnija, ravneh in v vseh dokler zadeve ne razume{, potem pa je - zadnje in dvakrat predzadnje prava matematika!« podrobnostih. - (mno‘i) z eno manj kot ena prej V za~etku dvajsetega stoletja se je v - zmno‘ek vsote - ~e je samu~aja enaka, je ni~ Evropi zelo pove~alo zanimanje za san- vsi mno‘itelji - ~e je ena v razmerju, je druga ni~ skrt, stari jezik indijske klasike, najbr‘ [ele razumevanje in prakti~na upo- s se{tevanjem in od{tevanjem najstarej{i in najbolj razvit indoevropski raba teh izrekov nam poka‘e jezik, in seveda za prastaro litesmiselnost in enostavnost meraturo tega dela Azije. Prevedetode. no in raziskano je bilo lepo {tevilo vedskih spisov, nekateri bolj, Ko opazujejo pri delu otroke, drugi manj smiselno. Mnogi spidoktorji, profesorji in druge vesi pa so bili tako nerazumljivi, da like matemati~ne ribe preseso jih znanstveniki kar nekako ne~eno vzklikajo: Je to matemaodrinili. Ena takih knjig je bila tika ali ~arovnija? Odgovor pa Ganita sutre – kar pomeni maje: Oboje! ^arovnija, dokler zatemati~ni izreki. V prevodu {tedeve ne razume{, potem pa mavilnih, na videz nesmiselnih sutematika!« ter, niso na{li tega, kar zahod razume kot matematiko. Ganita PONOVNO sutre je ponovno »odkril« indijODKRITJE ski matematik, zgodovinar in Nekaj let po izidu je knjiga filozof Bharati Krsna Tirthaji. vzbudila zanimanje treh britanNjegova dognanja, razlo‘ena v skih matematikov, ki so njeno knjigi Vedska matematika (Vevsebino izdali v obliki u~benika. dic Mathematics, 1965) ka‘ejo, Sledilo je uvajanje metode v neda so staroindijski filozofi celotkaj britanskih osnovnih {olah. no matematiko izrazili v {estIn to z velikim uspehom. Ustanajstih sutrah ali besednih fornovljena je bila tudi skupina za mulah. Te na prvi pogled res ne raziskovanje in raz{irjanje vedpovedo dosti. V pribli‘nem preske matematike (Vedic Mathevodu se glasijo takole: matics Research Group). Zani- (mno‘i) z eno ve~ kot tista manje v Evropi je tudi indijske prej Ganita sutre je ponovno odkril indijski matematik, zgodovinar znanstvenike opomnilo na po- vse od 9 in zadnja od 10 in filozof Bharati Krsna Tirthaji. Svoja dognanja je razlo‘il v zabljeno dedi{~ino. - navpi~no in navzkri‘no knjigi Vedska matematika, v kateri je iz nekaterih sanskrtskih Na Zahodu je k {tudiju ved- premesti in uporabi besedil rekonstruiral starodavni sistem vedske matematike. ske matematike veliko pripo-

Misteriji - april - 31


M ATEMATIKA

ALI

~ AROVNIJA?

mogel Maharishi Mahesh Yogi, ki je na {olah svoje lo~ine uvedel u~enje te metode. Sam je bil prepri~an, da je vedska matematika softver kozmi~nega ra~unalnika, ki vodi celotno vesolje na vseh ravneh in v vseh podrobnostih.

^AROVNIJA VEDSKE MATEMATIKE @e ko smo kot otroci sli{ali za arabske {tevilke, smo takoj tudi izvedeli, da izvirajo iz Indije. Tudi »izum« ni~le in decimalne pike, nepogre{ljiv element moderne silikonske ~ip tehnologije, je darilo starih hindujcev. Vedska matematika uporablja {tevil~ne osnove, ki odgovarjajo: 0, 10, 100, 1.000, 10.000 itd. Vse matemati~ne probleme iz aritmetike, algebre, geometrije in tako naprej je mogo~e re{iti s pomo~jo {estnajstih suter ali izrekov. So lahko razumljivi, preprosti za uporabo in si jih brez te‘av zapomnimo. Posebno aritmetika je koristna, saj lahko, ko smo enkrat posve~eni v razumevanje suter, na pamet re{ujemo tudi operacije z ve~{tevil~nimi enotami. Vedska matematika je sistem celote. Stari matematiki so bili hkrati astronomi, gradbeniki, glasbeniki, zdravilci in pesniki. Graditelj templja ni uporabljal papirja in pisala, vsi ra~uni so potekali v njegovi glavi.

PREPROSTO KVADRIRANJE Poglejmo nekaj primerov ra~unanja, denimo kvadriranja: Radi bi kvadrirali 98 (98 × 98 ali 98 na kvadrat). Ugotovimo, kak{no osnovo bomo uporabili. [tevilo je blizu 100, torej je na{a osnova 100. Sedaj pa izberemo {e eno od suter. Primeren izrek bo: z manjkom. Manjko do osnove (100) zmanj{aj za toliko, kolikor {tevilu manjka do osnove (100) ter manjko (do 100) kvadriraj. Na prvi pogled zapleteno? Vstavimo {tevilke: 98 na kvadrat = 98 - 2 / 2 × 2 = 96 / 4 Odgovor ‘e imamo. Ne smemo pa pozabiti, da je na{a osnova 100, kar pomeni dve ni~li oziroma mesti za ~rto razmika (/), torej 98 na kvadrat = 96 / 04 = 9604 Podoben primer: 97 na kvadrat = 97 - 3 / 3 × 3 = 94 / 09 = 9409 96 na kvadrat = 96 - 4 / 4 × 4 = 92 / 16 = 9216 Kaj pa ~e ho~emo kvadrirati {tevilo, ki je ve~je od 100, a je {e vedno najbli‘je tej osnovi? 104 × 104 = 104 + 4 / 4 × 4 = 108 / 16 = 10.816

32 - april -

Vse matemati~ne probleme iz aritmetike, algebre, geometrije in tako naprej je mogo~e re{iti s pomo~jo {estnajstih suter ali izrekov, ki so lahko razumljivi, preprosti za uporabo in si jih brez te‘av zapomnimo. ^e pa je {tevilo bli‘je osnovi 1.000, na primer 998: 998 na kvadrat = 998 - 2 / 2 × 2 = 996 / 4 = 996 / 004 = 996.004 ali pa osnovi 10.000, na primer 9998 9998 na kvadrat = 9998 - 2 / 2 × 2 = 9996 / 4 = 9996 / 0004 = 99.960.004

KVADRIRANJE S PET [e primeri kvadriranja {tevil, ki se kon~ajo na 5. Tu bo {e enostavnej{a uporaba izreka »z eno ve~ kot tista prej«. @elimo kvadrirati 25, dvo{tevil~no {tevilo, ki se kon~a na 5. Prva {tevilka je 2, vpra{amo se koliko je 1 ve~ kot tista prej, odgovor je 3, torej: 25 na kvadrat = 2 × 3 / 5 × 5 = 6 / 25 = 625 Enako velja za vsa {tevila, ki se kon~ajo na 5: 15 na kvadrat = 1 × 2 / 5 × 5 = 2 / 25 =225 35 na kvadrat = 3 × 4 / 5 × 5 = 12 / 25 = 1.225 45 na kvadrat = 4 × 5 / 5 × 5 = 20 /25 = 2.025 95 na kvadrat = 9 × 10 / 5 × 5 = 90 / 25 = 9.025

MNO@ENJE Z ENAJST [e enostaven na~in mno‘enja z 11, na primer 25 × 11; med obe {tevilki vrinemo se{tevek obeh: 25 × 11 = 2 (2 + 5) 5 = 2 (7) 5 = 275 Vedska besedila so se v davnini prena{ala iz roda v rod kot ustno izro~ilo, dosti prej, preden so bila zapisana. Potrebno je bilo urjenje spomina in razne mnemotehnike. V na{em primeru matematike je zanimiv na~in, kako so si zapomnili pi na 32 decimalk. S pomo~jo pesmice, kjer ima vsak zlog {tevil~no vrednost. Zagovorniki oziroma navdu{enci nad vedsko matematiko poudarjajo enostavnost in iznajdljivost pri uporabi {estnajstih izrekov. Metoda je nekaterim zanimiva tudi zato, ker pu{~a prosto pot lastni iznajdljivosti, ko enkrat razume{ vsebino in namen suter. Ve~ o temi: http://vedicmaths.org Al. Ju.

D


Orgonska energija v »Joejevi celici« poganja motorje brez uporabe konvencionalnih goriv

Motor na prosto energijo J

oejeva energijska celica je var~na ekolo{ka naprava, ki deluje na principu proste, orgonske energije in naj bi brez goriva poganjala motorna vozila. Bralce vabimo, da po navodilih sami poskusijo izdelati to nenavadno pripravo, prvega, ki mu bo dejansko uspelo, pa bomo nagradili z 200.000 SIT. Avstralec, znan samo pod imenom Joe, je ustvaril posebno vodno energijsko celico, ki za »gorivo« uporablja samo vodo in proizvaja veliko ve~ energije kot bencin. Sprva je bila celica zami{ljena za avtomobile, lahko pa se uporabi pri skoraj vseh bencinskih motorjih, na primer pri motociklih, izvenkrmnih ladijskih motorjih, prenosnih elektri~nih generatorjih in podobno. Energijska celica sama proizvaja vso energijo, ki jo motor potrebuje za delovanje. Ko je name{~ena

Joejeva celica svoje vode med delovanjem ne izrabi; voda je nekak{en prevodnik pri prenosu orgonske energije iz ozra~ja v motor in se pri tem ne izkoristi.

in deluje pravilno, lahko dovod goriva popolnoma odklopimo. Motor, ki ga poganja Joejeva energijska celica, ne ustvarja izpu{nih plinov, zato ne potrebujemo naprav za zmanj{anje onesna‘evanja. Joejeva celica se tudi ne segreva, zato motor med delovanjem ostaja hladen in ni potrebe po dodatnem hlajenju, vseeno pa ima voda klju~no vlogo v vodnem sistemu, ki obkro‘a cilindre v motorju. Presenetljivo je, da energijska celica svoje vode med delovanjem ne izrabi. Voda je nekak{en prevodnik pri prenosu posebne oblike energije iz ozra~ja v motor in se pri tem ne izkoristi. Po vseh zunanjih pojavih je videti, da delovanje motorja s to celico temelji na principu implozije, ki so jo raziskovali izumitelji Viktor Schauberger, John Keeley in drugi. Pri imploziji so opaziJoejeva celica je priprava na osnovi proste energije, ki naj bi poganjala motorna vozila brez goriva. li naslednje zna~ilnosti:

Delovanje motorja z Joejevo celico temelji na imploziji, za katero potrebujemo diamagnetne materiale (na sliki). Ustrezna hitrost katalizatorja (vode ali zraka) izni~i gravitacijo, nakar pride do levitacije motorja.

1. Energija se izra‘a kot sesalna in ne kot eksplozivna sila.

2. Ob imploziji temperatura v okolici ne naraste, temve~ se prej zni‘a, pri »to~ki anomalije«. Voda ima to to~ko pri {tirih stopinjah Celzija.

3. Odsotnost upora in trenja. 4 . Ob ustrezni hitrosti katalizatorja (vode ali zraka) se gravitacija izni~i, nakar pride do levitacije motorja oziroma naprave za proizvodnjo implozijske energije.

5. Elektri~na centrala lahko proizvede dovolj energije za svoje kontinuirano delovanje.

6. Ne ustvarjajo se izpu{ni plini. 7. Za implozijo potrebujemo diamagnetne materiale. Diamagnetni materiali imajo nasprotne lastnosti od magnetnih. Tako se denimo magnetni material razvrsti vzporedno z magnetnimi silnicami magnetnega polja, diamagnetna kovina (npr. baker) pa se poravna pravokotno na magnetne silnice.

Misteriji - april - 33


M OTOR

NA PROSTO ENERGIJO

met gro‘enj in nadlegovanja, da bi utihnil. Zastra{evanja so bila uspe{na in danes Joe ne deluje ve~ javno in ne govori o svoji energijski celici.

TEORIJA VODNE ENERGIJSKE CELICE

Joejeva celica, izdelana za Toyoto Corollo.

Joejevo energijsko celico sestavljajo obi~ajni, lahko dostopni materiali, kot so nerjave~e jeklo, guma in voda. Lahko jo izdelamo sami, moramo se le podrobno dr‘ati navodil za njeno izdelavo in »prilagoditev«. Joe, izumitelj, svojega osupljivega izuma ni finan~no izkoristil, temve~ je informacije o izdelavi svoje energijske celice podaril za javno dobro. V odgovor na to plemenito gesto je postal pred-

34 - april -

Pri razumevanju narave Joejeve energijske celice moramo najprej vedeti, da ne deluje po konvencionalnih fizikalnih zakonih. Je svojevrsten orgonski energijski akumulator, v katerem voda slu‘i kot medij, ki zajema orgon in omogo~a njegov prenos v motor. Joejeva celica ni vodna gorilna celica, saj vodnih molekul ne »razbija« z visoko napetostjo ali na kak{en drug na~in. Voda se tudi ne porabi, kot se porabja v vodni gorilni celici. Prav tako tudi ni vodikova gorilna celica. Res je, da lahko ustvarja vodikov plin in jo lahko z nekaj prilagoditvami uporabimo kot vodikovo gorilno celico. Toda Joejeva celica ~rpa energijo iz veliko ve~jega energijskega vira, ki ga je Wilhelm Reich imenoval orgon in ki obstaja v atmosferi kot »fluroplazma« ali eter.

Joejevo energijsko celico sestavljajo lahko dostopni materiali, kot so nerjave~e jeklo, guma in voda. Lahko jo izdelamo sami, moramo se le podrobno dr‘ati navodil za njeno izdelavo in »prilagoditev«. TRIJE PLINI Joejeva celica lahko ustvarja tri vrste »plinov«, odvisno od njene »prilagoditve«, kot temu pravi Joe (»alignment«). Joe lahko celico prilagodi na razli~ne na~ine: z zamenjavo polarizacije priklju~kov baterije, s prestavitvijo priklju~kov baterije na razli~ne plo{~e, z zvi{anjem ali zni‘anjem naelektrenja plo{~ v notranjosti polnilne enote ter z uporabo razli~nih vrst vode. Obstajajo pa {e druge mo‘nosti. ^e aktiviramo energijsko celico s priklju~itvijo 12-voltnega avtomobil-

Joejevo celico je na za~etku devetdesetih let izumil Avstralec »Joe« iz Novega Ju‘nega Walesa, ki je po hudi avtomobilski nesre~i imel obsmrtno do‘ivetje in je takrat razvil psihikalne sposobnosti. Pravi, da je v sebi odkril velike zdravilske sposobnosti in da lahko »vede‘uje« iz razpo~enih balonov. Poleg svoje celice je Joe po nareku vi{je duhovne energije izumil {e nekaj drugih naprav, ki delujejo na principu subtilnih energij in vodnega magnetizma. Mnogi so ‘e posku{ali izdelati te naprave po Joejevem zgledu, vendar je bila ve~ina neuspe{nih. Zdi se, da je delovanje celice odvisno od ve~ subtilnih dejavnikov, a ker se Joe pri svojem delu v glavnem naslanja na intuicijo, ne more vedno to~no re~i, zakaj dolo~ena konfiguracija celice, ki jo je izdelal nekdo drug, ne deluje. Nekateri trdijo, da je Joe slepar in da je njegova celica larifari. Drugi zatrjujejo, da so izdelali delujo~e celice. Eden slednjih je Alex Schiffer, raziskovalec proste energije iz Melbourna, ki je napisal knjigo »Vodi~ za poskuse z Joejevo celico« (Experimenter’s Guide to the Joe Cell), v kateri navaja navodila za izdelavo funkcionalne celice. Predstavo o celici kot o pretvorniku, kolektorju ali generatorju »orgona«, energije »~i« ali »prane« podkrepljujejo nedavne anekdote. V enem primeru se je vozilo, ki naj bi ga poganjala Joejeva celica, dvignilo v zrak in ~eprav njegova kolesa niso bila v stiku s tlemi, ga je voznik lahko upravljal in krmaril kot ponavadi. V drugem primeru je nek obiskovalec delavnice s samo svojo prisotnostjo povzro~il, da je celica reagirala nenormalno. Voda je za~ela razburkano utripati in se je umaknila v cevi.


M OTOR

NA PROSTO ENERGIJO

ri glasnej{i, ostrej{i pok, toda brez rumenega plamena ali zvonjenja v u{esih. 3. Tretja vrsta plina ustvarja najve~je energetsko praznjenje in veliko glasnej{i pok z mo~nim zvonjenjem v u{esih. Ta plin, ki ga Joe uporablja za napajanje avtomobilskega motorja, nekako zajame znatno koli~ino orgonske energije, ki jo motor lahko uporabi. Nenavadna lastnost druge in tretje vrste pliJoejeva celica ~rpa energijo iz veliko ve~jega energijskega vira, na je, da spro{~ena ener- ki ga je Wilhelm Reich (na sliki) imenoval orgon. gija pri detonaciji z v‘igalico u{esni bobni~ potisne navzven. To so zaenkrat samo domneve, ki pa To pomeni, da plin implodira in ne eks- se ujemajo z vidnimi dejstvi. Motor plodira, sicer bi bobni~ potisnilo navz- samo iz aluminija se na primer prilagonoter. V konvencionalni fiziki smo vaje- di Joejevi celici ‘e v nekaj urah, ~e pa je Proizvajanje plinov v testni celici: ^e akti- ni omejeno razmi{ljati o spro{~anju eneriz ‘elezove litine, za to porabi en teden viramo preizkusno energijsko celico s priklju- gije kot o eksotermi~ni reakciji: eksploali ve~. Ker je aluminij la‘ji in bolj »po~itvijo 12-voltnega avtomobilskega akumuziji, {irjenju energije in toplote v pros- rozen«, orgonski/vodikov plin verjetno latorja, se ~ez pol minute na povr{ini vode za~ne ustvarjati rjava umazana pena, na ka- tor. Tukaj pa imamo implozijo, endo- pre‘me to kovino veliko hitreje od goste tero se prilepijo nekateri mehur~ki in se zdru- termi~no reakcijo s hitro kondenzacijo ‘elezove litine. ‘ijo v ve~je mehur~ke. ^e k njim pristavimo energije, ki temperaturo v okolici zni‘a. Zgornjo teorijo podpira tudi dejstvo, v‘igalico, nastane eksplozija. Razli~ni plini Isto je odkril tudi avstrijski gozdar, izu- da je izhod iz avtomobilske celice priob v‘igu proizvedejo razli~ne reakcije. mitelj in naravoslovec Viktor Schauber- klju~en na slepi vhod na ohi{ju uplinjager, ko je delal poizkuse z vrtin~eno vo- ~a. To pomeni, da pri montiranju ni noskega akumulatorja, se ~ez pol minute do, pri katerih se je temperatura vode benega dovoda do notranjosti uplinja~a pojavijo mehur~ki iz notranjih plo{~ zni‘ala. oziroma do notranjosti razdelilnika. Deenergijske celice. Na povr{ini vode se Tretja vrsta plina je najbr‘ posebna jansko ni nobenega fizi~nega odvoda ustvarja rjava umazana pena ali brozga, oblika vodika z veliko koli~ino uporab- med outputom energijske celice in notna katero se prilepijo nekateri mehur~ki ne orgonske energije, ki lahko pre‘me ranjostjo avtomobilskega motorja, a celiin se zdru‘ijo v ve~je mehur~ke. ^e k atome v kovini motorja. Celica najbr‘ ca vseeno deluje. tem mehur~kom na vrhu vodne celice prenese orgon v razdelilnik, orgon pa se Logika nam govori, da mora plin, da pristavimo v‘igalico, nastane eksplozi- zajema oziroma absorbira prek zraka, ki bi dosegel notranjost motorja, iti skozi ja. Razli~ni plini ob v‘igu proizvedejo prihaja iz uplinja~a in je no{en v cilind- kovinsko ohi{je uplinja~a. Ker je vodik razli~ne reakcije: re. Voda v vodnem sistemu okoli cilind- najla‘ji element, je temu najbr‘ res tako. 1. Vodikov plin prihaja iz celice v majh- rov o~itno igra zelo pomembno vlogo Tudi Wilhelm Reich je ugotovil, da nih mehur~kih in povzro~i rumeni ogenj. pri sprejemanju orgonske energije. kovinska povr{ina ne ovira prehajanja V‘iganje vodikovih orgona, kovinske Revija Misteriji razpisuje nagrado 200.000 SIT za tistega, ki se mu bo prvemehur~kov z v‘ipovr{ine ga sprva mu v Sloveniji posre~ilo izdelati funkcionalno Joejevo celico na orgonski galico ustvarja povpritegnejo in nato pogon. Sporo~ila pri~akujemo v uredni{tvu Misterijev. Ve~ informacij najpre~en pok kot strel odbijejo. dete na avstralski spletni strani http://www.nutech2000.com/, kjer lahko iz pu{ke na zama{ek. naro~ite vse osnovne dele in literaturo za izdelavo Joejeve celice. O njeni 2. V‘iganje pri druPrihodnji~: Sestava sestavi bomo nekaj ve~ napisali tudi v naslednji {tevilki Misterijev. gi vrsti plina ustvaJoejeve celice

D

Misteriji - april - 35


Odlomek iz prevoda svetovne uspe{nice »Polje – po sledeh nevidnih sil v vesolju«

Skupne sanje G

loboko v amazonskem de‘eveksperimentov s telepatijo pod vodstObi~ajna predpostavka vom Charlesa Honortona, priznanega nem gozdu se indijanci Huaorani zberejo na dnevnem ob- zahodne kulture pravi, da raziskovalca zavesti iz newyor{kega redu. Vsako jutro se ~lani plemena prezdravstvenega centra Maimonides v je um v na{ih mo‘ganih. Brooklynu. budijo {e pred zoro in ob jutranjem somraku, preden svet eksplodira v svetBraud je za~el kariero kot psiholog Toda ~e je to res, kako lobi, pridejo skupaj, da drug drugemu stare {ole s posebnim zanimanjem za lahko misli ali namere povedo svoje sanje, ki jim napovedo, psihologijo in biokemijo spomina in u~ekaj vse jih ta dan ~aka. Toda to ni zgolj vplivajo na druge? nja. Po drugi strani pa so ga privla~ile zanimiva zabava ali prilo‘nost za priponepravilnosti; fascinirale so ga »bele vravedovanje zgodb. Indijanci verjamejo, lastni{tvo misli. ^e lahko vplivamo na ne«. Rad je raziskoval anomalije, stvari da sanje ne pripadajo samemu sanjalcu, stroje, kje natanko so locirane na{e mi- v ‘ivljenju, ki odstopajo od pravil, domtemve~ so kolektivna last skupine; posa- sli? Kje to~no je ~lovekov um? Obi~ajna neve, ki jih je mogo~e obrniti narobe. meznik je le nosilec, ki si ga sanje izpo- predpostavka zahodne kulture pravi, da Samo nekaj let po njegovem doktorasodijo, da spregovorijo celemu plemenu. je v na{ih mo‘ganih. Toda ~e je to res, tu so nastopila {estdeseta leta, ki so kako lahko misli ali namere vplivajo na Vi{je na severu je skupina znanstvezrahljala ~vrst vpliv Pavlova in Skinnerdruge? Ali je misel »zunaj«, nekje drugnikov ravno tako odkrila, da sanje niso ja na njegov ustvarjalni duh. Braud je je? Ali pa morda obstaja raz{irjeni um, takrat predaval spomin, motivacijo in last sanjalca, ki je z elektrodami na glavi kolektivna misel? Ali na{e misli in sanje spal za elektromagnetnim {~itom v zvo~u~enje na Univerzi v Houstonu. Pred lahko vplivajo na kogarkoli drugega? kratkim ga je pritegnilo delo, ki je predno izolirani komori. Lastnik njegovih stavilo presenetljivo sposobnost ~love{sanj je bil Sol Fieldstein, doktorski kandidat s City Collega, ki je v drugi sobi JE UM RES V MO@GANIH? kih mo‘ganov. Prvi raziskovalci biofeedve~ sto metrov pro~ motril umetni{ko Williama Brauda so ‘e nekaj ~asa backa in sprostitvenih tehnik so pokasliko Carlosa Orozca Romera z naslo- zaposlovala taka vpra{anja. Bral je o zali, da ~lovek lahko vpliva na lastne vom Zapatistas: panoramo mehi{kih raziskavah, kot je bila tista z mehi{ko mi{i~ne reakcije in bitje srca, ~e usmeri revolucionarjev, privr‘encev Emiliana sliko, kar je bil eden spektakularnej{ih pozornost na zaporedje njunih faz. Biofeedback je imel celo izmerZapate, ki so pod temnimi ljiv u~inek na dejavnost mo‘oblaki groze~e nevihte korakali skupaj z njihovimi v ganskih valov, krvni tlak in {ale ogrnjenimi ‘enskami. elektri~no dejavnost na ko‘i. Solova naloga je bila, da z Braud je za zabavo tudi mo~jo volje prenese to sliko sam opravljal raziskave o sanjalcu. Sanjalec, psihoananad~utnem zaznavanju. Nek litik dr. William Erwin, se je njegov {tudent, ki se je uk~ez nekaj trenutkov prebudil varjal s hipnozo, je pristal na in povedal, da je sanjal nekaj sodelovanje v raziskavi, v zelo nenavadnega: stalno je kateri je Braud poskusil prevideval sliko nekak{ne staronos svojih misli. Uspelo je mehi{ke civilizacije pod zlonekaj osupljivih prenosov. ve{~im nebom. [tudent, ki je bil hipnotiziran, Ena od dilem, ki so jih je sedel v prostoru na drugem koncu hodnika od Brauporodile PEAR-ove raziskave (Princetonske raziskave Indijanci Huaorani verjamejo, da so sanje kolektivna last skupine; posamez- da in ni vedel, kaj ta po~ne, tehnolo{kih anomalij), je bilo nik je le nosilec, ki si ga sanje izposodijo, da spregovorijo celemu plemenu. toda o~itno je bil empati~no

36 - april -


S KUPNE povezan z njim. Ko se je Braud zbodel v roko in jo podr‘al nad plamenom sve~e, je {tudent ~util bole~ino oziroma toploto. Ko je gledal sliko ladje, je {tudent omenil ladjo. Ko je odprl vrata svojega laboratorija in je v sobo posijalo ble{~e~e teksa{ko sonce, je {tudent omenil sonce. Braud je lahko opravljal svojo vlogo v poskusu kjerkoli – na drugi strani stavbe ali kilometre stran od svojega {tudenta v zaprtem prostoru – a je dobil enake rezultate. Leta 1971, ko je imel devetindvajset let, je Braud sre~al Edgarja Mitchella, ki se je takrat ravno vrnil z leta Apolla 14. Carlos Orozco Romero: Zapatistas Za~ela sta se redno sestajati in primerjati zapiske o obstoje~ih raziska- so bili presenetljivo uspe{ni in so ga vah na tem podro~ju. Obstajali so zelo prepri~ali, da se v mo‘ganih dogaja uspe{ni poskusi s kartami Josepha Rhi- nekaj veliko bolj kompleksnega od reana, ki jih je uporabljal Mitchell v veso- giranja kemikalij: ~e se je to sploh dogalju. [e bolj prepri~ljive so bile raziskave, jalo v mo‘ganih. ki jih je ob koncu {estdesetih let opravil Zanimanje za spremenjena stanja brooklynski zdravstveni center Mai- zavesti in fiziolo{ke u~inke spro{~anja monides v laboratoriju za raziskovanje je Brauda zvabilo pro~ od njegovih sanj. Montague Ullman in Stanley Krip- behavioristi~nih teorij. Mitchell je dobipner sta tam opravila {tevilne poskuse, val dolo~ena sredstva od ustanove Mind kot je bil eksperiment z mehi{ko sliko, Science Foundation, posve~ene raziskoda bi ugotovila, ali je misli mogo~e po- vanju zavesti. Fundacija se je ravno taslati in vklju~iti v sanje. Ti poskusi so bili krat nameravala premestiti v San Antoizjemno uspe{ni; ko jih je analiziral sta- nio in je potrebovala {e enega izku{etistik s Kalifornijske univerze, strokov- nega znanstvenika. Ta slu‘ba je bila nanjak za psihikalne raziskave, je skupen pisana na ko‘o Braudu, saj je imel v njej rezultat pokazal osupljiv 84-odstoten vso svobodo za eksperimentiranje z nauspeh. Verjetnost, da je bil to zgolj slu~aj, ravo zavesti. je bila ena proti dvesto petdeset tiso~. [e en ~lan Fundacije je bil Helmut Schmidt in Braud se je kmalu sre~al s BELE VRANE Schmidtom in njegovimi REG stroji (generatorji naklju~nih dogodkov). Takrat PREVLADAJO Po~asi so Braudove bele vrane pre- se je za~el spra{evati, kako dale~ se‘e vladale in za~ele izpodrivati njegovo vpliv ~lovekove zavesti. Ljudje so namakademsko delo. Braudov sistem prepri- re~ sistemi, ki so tako kot REG stroji zelo ~anj se je v majhnih, previdnih korakih dovzetni za spremembe. Ti dinami~ni odmikal od njegovih za~etnih predstav, sistemi so v nenehnem procesu spremiv katerih je privzel preproste vzro~no- njanja in prav mogo~e je, da so na neki posledi~ne ena~be mo‘ganske kemije, ravni, kvantni ali nekvantni, ravno tako proti kompleksnej{im predstavam o dovzetni za psihokineti~ne vplive. zavesti. Njegovi lastni za~etni poskusi Od tod je bil za Brauda le {e korak

SANJE

do naslednje pomisli: ~e lahko ljudje z umsko zbranostjo vplivajo na lastno telo, lahko najbr‘ ustvarijo enak u~inek tudi v drugih. In ~e lahko ustvarimo red v ne‘ivih predmetih, kot so REG stroji, morda lahko vzpostavimo red tudi v drugih ‘ivih stvareh. Te misli so pripeljale do modela zavesti, ki ni omejena niti s celim telesom, temve~ je eteri~na prisotnost, ki lahko prehaja v druga telesa in ‘ive stvari ter vpliva nanje, kot da so njena lastna. Braud je nato opravil niz poskusov, da bi raziskal, kolik{en je v resnici vpliv posameznikovega namena na druge ‘ive stvari. Za~el je z enostavnimi ‘ivalmi in po~asi prehajal na evolucijsko bolj kompleksne organizme. Iskal je preproste biolo{ke sisteme, ki imajo neko zlahka merljivo sposobnost spremembe. Med svojimi raziskavami je naklju~no naletel na sijajnega kandidata. Odkril je, da majhna riba no‘arica (Gymnotus carapo) oddaja {ibak elektri~ni signal, ki ga verjetno uporablja za navigacijo. S pomo~jo elektri~nega signala lahko to~no izra~una svojo smer. Ob akvarij pritrjene elektrode so registrirale elektri~no aktivnost ribinih emisij, na zaslonu osciloskopa pa so se izpisovale takoj{nje povratne informacije za ~loveka, ki je z voljo posku{al vplivati na ribo. Vpra{anje je bilo, ali ~lovek lahko spremeni smer plavanja ribe. Mongolski skaka~i so bili {e en dober kandidat, ker radi tekajo v aktivnostnih krogih. Braud je namre~ lahko izmeril ~as, ki ga je skaka~ porabil za en krog, nato pa je opazoval, ali ga ~lovekov namen lahko pospe{i. Braud je hotel testirati u~inke namena na ~love{ke celice, za kar bi bile idealne celice imunskega sistema; ~e lahko nek posrednik od zunaj vpliva na imunski sistem, je razmi{ljal, bi to odprlo izjemne mo‘nosti za zdravljenje. Toda to je dale~ presegalo mo‘nosti njegovega laboratorija. Imunski sistem je tako

Misteriji - april - 37


SKUPNE

SANJE

kompleksen, da bi bilo pri raziskavah ~love{kega namena skoraj nemogo~e izmeriti, kaj se je spremenilo in kdo je odgovoren za spremembe. Veliko bolj{i kandidat so bila rde~a krvna telesca. ^e damo rde~e krvni~ke v raztopino z enako vsebnostjo soli kot jo ima krvna plazma, njihove membrane ostanejo cele in pre‘ivijo {e dolgo ~asa. ^e pa v raztopino dodamo preve~ ali premalo soli, membrane krvnih celic oslabijo in naposled po~ijo, nakar se celi~ni hemoglobin razlije v raztopino, ~emur pravimo »hemoliza«. Hitrost hemolize se pogosto regulira s spreminjanjem koli~ine soli v raztopini. Ker ob hemolizi raztopina postane bolj prosojna, lahko hitrost tega procesa spremljamo tudi s spektrofotometrom, merilcem koli~ine svetlobe, ki pronikne skozi raztopino. To je bil {e en sistem, ki ga ni bilo te‘ko meriti. Braud je zbral nekaj prostovoljcev in jih postavil v oddaljeno sobo, da bi videl, ~e lahko zgolj z ‘eljo »obvarujejo« rde~a krvna telesca v epruveti pred razpo~enjem; upo~asnili naj bi njihovo hemolizo, ki jo je spro‘ila pred tem dodana fatalna koli~ina soli.

POSKUS Z DETEKTORJEM LA@I Vse te raziskave so bile uspe{ne. Braudovi prostovoljci so lahko v statisti~no pomembni stopnji spremenili smer rib, pospe{ili hitrost skaka~ev in obvarovali ~love{ka rde~a krvna telesca. Braud je bil zdaj pripravljen, da za~ne z eksperimenti na ljudeh, vendar je potreboval neko metodo za izoliranje fizi~nih u~inkov. Dovr{ena naprava za to je – kot ve vsak detektiv – aparat, ki meri elektrodermalno aktivnost. Detektor la‘i zazna vsako pove~anje elektri~ne prevodnosti ko‘e, ki nastane zaradi pove~ane aktivnosti ‘lez znojnic, te pa upravlja simpati~no ‘iv~evje. Tako kot lahko zdravnik izmeri elektri~no aktivnost srca z EKG-jem, tako lahko detektor la‘i zazna pove~ano elektrodermalno aktivnost. Vi{ja elektrodermalna aktivnost ka‘e, da je simpati~no

38 - april -

Zavest ni omejena s telesom, temve~ je eteri~na prisotnost, ki lahko prehaja v druga telesa in ‘ive stvari ter vpliva nanje, kot da so njena lastna. ‘iv~evje, ki upravlja ~ustvena stanja, prenapeto. To je znamenje okrepljenih aktivnosti, kot so stres, ~ustvena in razpolo‘enjska nihanja, ki se ponavadi javijo, kadar ~lovek la‘e. Ti obrambni mehanizmi se spro‘ijo in postanejo izrazitej{i, kadar se soo~imo z nevarnostjo ali vznemirjenjem: srce nam bije hitreje, zenice se raz{irijo, ko‘a se bolj znoji, kri iz okon~in odide v najbolj potrebna mesta v telesu. S temi u~inki lahko merimo nezavedne odzive, ko simpati~no ‘iv~evje pride v stanje stresa, {e preden preizku{anec to ozavesti. Po drugi strani pa nizke ravni elektrodermalne aktivnosti ka‘ejo na majhen stres in stanje umirjenosti, kar je naravno stanje ~loveka, ki govori resnico. Braud je za~el svoje eksperimente na ljudeh z raziskavami »u~inka gledanja«, ki so postale njegov za{~itni znak. Raziskovalcem narave zavesti je ta pojav posebno pri srcu, ker je dokaj preprost poskus, s katerim lahko ocenimo uspe{nost nad~utne zaznave. Pri prena{anju misli je potrebno upo{tevati {tevilne spremenljivke, ki dolo~ajo, ali se prejemnikov odziv ujema z mislimi po{iljatelja. ^e pa prejemnika nekdo gleda, prejemnik to bodisi ~uti ali pa ne. Subjektivni ob~utki so v tem primeru zreducirani na najpreprostej{o dvoji{ko mnogokratno izbiro, zna~ilno za REG stroje. Braud je »gledanje« maksimalno izpopolnil. Preiskovance je postavil v lo~en prostor, kjer so bili spojeni prek dlanskih elektrod iz srebrovega klorida, oja~evalca upora ko‘e in ra~unalnika. Od opreme je bil v prostoru samo {e Hitachijev barvni Camcorder VM-2250,

za katerega pa preiskovanci niso vedeli. Ta majhna »vohunska« videokamera je bila povezana z 19-in~nim Sonyjevim Trinitronom, ki je bil postavljen v drugi sobi dva hodnika in {tiri vrata stran. Na ta na~in je lahko gledalec mirno gledal testiranca brez mo‘nosti kakr{negakoli senzori~nega »pri{epetavanja«. Gledal~ev skript je upravljalo ~isto naklju~je, generirano z matemati~nim izra~unom po naklju~nem algoritmu ra~unalnika. Kadar je skript tako narekoval, se je gledalec pozorno zagledal v testiranca na zaslonu in posku{al pridobiti njegovo oziroma njeno pozornost. Medtem je gledani v drugem prostoru spro{~eno sedel v naslanja~u; rekli so mu, naj ne razmi{lja o tem, kdaj je opazovan, temve~ naj misli na karkoli drugega. Braud je {estnajstkrat opravil ta poskus. V ve~ini primerov so opazovani pokazali statisti~no pomembno ve~jo elektrodermalno aktivnost od pri~akovane, v devetinpetdeset odstotkih primerov proti pri~akovanim petdesetim odstotkom, ~eprav se tega niso zavedali. Z drugo skupino udele‘encev je Braud poskusil nekaj drugega. Tokrat jim je rekel, naj se pred poskusom najprej spoznajo. Opravili so ve~ vaj, pri katerih so zrli drug drugemu v o~i in pozorno gledali partnerja, ko je govoril. To naj bi zmanj{alo nelagodje testirancev zaradi dejstva, da jih nekdo gleda, in pripomoglo k temu, da drug drugega spoznajo. Ta skupina je v poskusu dobila nasprotne rezultate od prej{nje: najbolj umirjeni so bili ravno takrat, kadar so bili opazovani. V dolo~enem smislu so razvili odvisnost; bolj spro{~eni so bili, kadar so bili opazovani, ~etudi na daljavo, in so pogre{ali, kadar jih nih~e ni gledal. Te zadnje {tudije so Brauda {e bolj prepri~ale v ~lovekovo sposobnost, da lahko prena{a pozornost na daljavo in se odziva nanjo, tudi ~e se tega ne zaveda. Braudovi opazovanci se sploh niso zavedali, da jih kdo gleda. Zavedanje je potekalo le globoko na subliminalni ravni.

D


Stra{ljivi spomini na sre~anja z NLP v otro{tvu

Je du{a lahko ~rna? »

V

idim lu~i,« je v hipnozi spregovoril 32-letni Robert Shaw. Njegovim besedam sta skrbno sledila psihoanalitik dr. Moyshe Kalman in raziskovalec paranormalnega Peter Hough. Za njima sta sedela {e Robertov brat Daniel in raziskovalka Alicia Leigh. V prvi izmed petih hipnoti~nih seans so se osredoto~ili na bo‘i~ni ve~er, ko je Roberta obiskalo nekaj iz njegove preteklosti … Tistega dne se je Robert odpravil k mami, ki je ‘ivela v bli‘ini. Dru‘ina je bila dogovorjena, da se zberejo na tradicionalnem bo‘i~nem kosilu. Po kosilu se je vrnil domov, mami pa je dejal, da se zve~er morda {e vidita. A potem se je odlo~il, da gre zve~er v mesto. Okrog {tirih popoldne je telefoniral in naro~il taksi za ob desetih zve~er. Nato je legel in za nekaj ur zaspal. Ko se je potapljal v sen, ga je pre{inila nenavadna misel: »Naro~il sem taksi, pa sploh ne vem, za kam.« Ko se je zbudil, se je oprhal, obril in oblekel, da gre ven. Vmes mu je sestra Carole telefonirala in ga povabila na zabavo pri njej doma. Opravi~il se je, ~e{ da ‘eli biti sam. Pozneje je Carole povedala, da takrat ni bil sli{ati prav ni~ podoben sebi. Okrog tri ~etrt na deset je Robert sedel pred televizijo, ko je nekaj pred oknom pritegnilo njegovo pozornost. »Bile so kot lu~ke na bo‘i~nem drevesu,« je opisal v hipnozi, »pet ali {est ro‘natorde~ih lu~i v navpi~nem cikcakastem razporedu, kot da bi bile pritrjene na steber. »Gledam jih skozi drevje. Listje je odpadlo in vidim jih med vejami. Prelepe so. Najprej so bile visoko, potem so se spustile. Po~asi prihajajo navzdol, vendar ostajajo v razporedu. Zdi se mi, da

Na~ini, ki jih zunanja bitja uporabljajo za du{evni nadzor, lahko iz ~rnega naredijo belo in izbri{ejo odlomke, za katere ne ‘elijo, da bi se ohranili v spominu. so na nekaj pritrjene, na nekak{no temno gmoto.« Ko so lu~i dosegle raven dreves, vsega nekaj metrov od stanovanja, ga je znova presunilo, kako ~udovite so. Bile so tudi izredno svetle, skrajno nenavadno pa je bilo, da niso prav ni~ razsvetlile okolice.

Hough, znani angle{ki pisec knjig o NLP-jih in paranormalnem, in dr. Kalman, eden najvidnej{ih ameri{kih psihoterapevtov, sta pomislila na podobnost zunanjih lu~i in okra{enega bo‘i~nega drevesa v sobi. »Na kaj so vas spominjale lu~i?« je vpra{al Kalman. »Zelo lepe so bile, kajne?« Hipnotizirani je odvrnil: »Pogledal sem bo‘i~no drevo in posku{al oceniti barvo lu~i, da bi videl, ali ne gre za odsev v okenski {ipi. Ni mogel biti odsev, ker sem lu~ke na drevesu videl na svoji levi, neznane lu~i zunaj pa naravnost pred seboj, skoraj pravokotno nanje.« Po~asi so se spustile na ravnico pred hi{o in Robert se je odlo~il, da gre ven in zadevo razi{~e. Kalman ga je opomnil, da bo vsak ~as pri{el taksi, toda Robert se ni zmenil: »Ni va‘no. To moram videti.« Potem je oblekel jopi~, {el po stopnicah dol in naravnost ven proti ravnici …

IZBRISANI SPOMINI Na ravnici se je Robertu zgodilo nekaj, kar je bilo izbrisano iz njegovega spomina. »[el sem precej blizu, potem se mi je zazdelo, da bo najbolje, ~e se obrnem. Nisem videl lu~i, ampak vedel sem, da je nekaj tam. Videl sem, kako je prej pristalo. Zdaj sem se moral obrniti. To je bilo vse, kar naj bi videl.« Vrnil se je v stanovanje in ugotovil, da je ura pol enajstih, ~eprav se mu je zdelo, da je bil zunaj samo nekaj minut. V resnici je minilo dobre pol ure. Polastili sta se ga slaba volja in potrtost. ^ez kak{no uro se je pri njem oglasila najmlaj{a sestra Pamela. Po~util se je zmedenega, vendar ji ni omenjal NLP. V hipnozi so ga popeljali nazaj na ravnico in mu namignili, da bi morda

Misteriji - april - 39


JE

DU { A LAHKO

~ RNA ?

zadevi rad pri{el do dna, a ga nekaj zadr‘uje. »Ne bi bil smel priti. Navdaja me ob~utek, da se me vse skupaj ni~ ne ti~e. Tako temno je tukaj. Ne do‘ivljam rad tega ob~utka strahu pred temo. ^e stopim {e nekaj korakov, bom nekaj zagledal … Videl bom nekoga. To so tiste lu~i …« Ko so ga spodbujali, naj gre in pogleda, je za~el te‘ko dihati. Naleteli so na blokado, ki je bila vsaj v tistem trenutku nepremagljiva. Naslednje jutro je na Robertova vrata potrkala soseda Diana. Povabiti ga je hotela na bo‘i~ni kozar~ek, a ko ga je pogledala v obraz, je vedela, da je nekaj narobe. Povedal je za nenavadne lu~i, ki so se spustile med drevjem prej{nji ve~er. Ponudila se je, da gre z njim ven in da skupaj pregledata zemlji{~e. Osupla sta odkrila, da so bile visoke, ~vrste bilke na ravnici deloma splo{~ene v obliki elipse, na dolgih steblih pa je bila

Leighova je na{la znake toplotne po{kodbe dreves ter vzela vzorce zemlje in po{kodovane drevesne skorje za analize. ~rna, lepljiva snov. Precej pozneje, ko je za dogodek izvedela Alicia Leigh, o tej snovi ni bilo ve~ nobenega sledu. Robert se je obrnil na Alicio, ko je v lokalnem ~asopisu bral o njenih raziskavah. Leighova, ~lanica NARO (Zdru‘enja za raziskovanje anomalij), je v predelu, ki ga je opisal Robert, odkrila okrnjeno rast rastlin. Na{la je tudi znake toplotne po{kodbe dreves ter vzela vzorce zemlje in po{kodovane drevesne skorje za analize. Ko so na univerzi analizirali vzorce, se je pokazala ob~utna razlika v vsebnosti zemeljskega olja med vzorci iz notranjosti obmo~ja in vzorci iz okolice.

40 - april -

Prvi so vsebovali 640 mg na kilogram, drugi samo 60 mg … Alicia je poklicala taksi slu‘bo, da bi preverila, ali je Robert tedaj res naro~il prevoz. Potrdili so, da je bila za tisti ve~er narejena rezervacija, vendar se potnik ni prikazal in taksi je po kraj{em ~akanju odpeljal.

POVEZAVA Z OTRO[TVOM Robert je povedal, da ga bo‘i~no sre~anje ni presenetilo. ^util je, da je povezano z ve~ dogodki v otro{tvu, v katere so bili deloma vpleteni tudi drugi dru‘inski ~lani. V eni od seans je povedal, da se vidi na vhodu v nekak{en predor. bil je de~ek petih ali {estih let, oble~en v rjavo majico s kratkimi rokavi, kratke hla~e in usnjene sandale. »Kar naprej se mi prikazuje predor, tema~en prehod. Dovolj je velik, da lahko stojim v njem. Gledam vanj. Siv je, nenaravne barve, kot bi bil zgrajen. Vliva mi ob~utek nevarnosti. Ne ‘elim iti vanj …« Drug dogodek, pokopan v njegovem spominu, je skupno videnje NLP pred dru‘insko hi{o z bratom in sestrama. Nenadoma jih je zajel ob~utek nenavadne vedrine. Ozrli so se v nebo in na njem nekaj opazili. »Tu za~utim rahlo ‘alost. Vsi smo malo ‘alostni. Imeli smo se tako dobro. Gledamo gor in nebo je modro, ampak te‘ko prodrem skozenj. Kot bi bilo tam nekaj prikritega … Pogled v nebo je povzro~il, da smo pozabili stvari.« Delali so z Robertom, dokler ni bil pripravljen razkriti, kaj je bilo tam: »Vidim konico. Trikotno. Posku{am razumeti, zakaj nisem presene~en … Je kot velika gmota sive kovine na nebu. Samo njeno konico vidim. Kar lebdi …« Vpra{ali so ga, na kaj ga spominja kovinska gmota. »Na nekaj iz voja{kega letalstva. Ampak preveliko je. Je kot velikanski mehanizem z ventili in zobniki in zelo je glasno. Razmi{ljam, kako morejo tisti, ki so notri, kdor koli ‘e so, delati v takem hrupu. Res je hrupno, kot

v tovarni. Hrup me navdaja s paniko, kot zavijanje letalskega alarma, kot da nekaj prihaja.« So se tudi ostali otroci bali predmeta? »Ne. Tako je, kot bi {li v lunapark in gledali velik vrtiljak. Gledajo ga, gromozanski je, vendar je pogled nanj prijeten.« To je bilo predvsem zelo emocionalno do‘ivetje. Spustilo se je nad njih, jih obdalo in navdalo s strahospo{tovanjem. »Vse je tako jasno in spokojno, kot bi gledal v nebesa. Ob~utek imam, da so obiskovalci kakor angeli iz Svetega pisma, ki nas varujejo. Mislim, da so povezani z Bogom in da opravljajo Njegovo delo.« Robertova mama, ki je sli{ala hrup, je pri{la ven, da bi videla, kaj se dogaja. Kak{na je bila njena reakcija? »Druga~na od na{e. Presene~ena je bila in prepla{ena zaradi hrupa.« Zakaj je bil potem ‘alosten? »Bilo je, kot ~e vas obi{~ejo prijatelji. Krasno se imate, potem pa morajo oditi. @alostni ste, ker je minilo. To ni po{teno; tega ne bi smeli po~eti, vsaj ne otrokom.«

OBISKOVALEC V SPALNICI Ob drugi prilo‘nosti se je Robert zbudil in zagledal brata Daniela, ki je stal ob vzno‘ju njegove postelje in s kimanjem ne~emu odgovarjal. Potem se je pribli‘al Robertu in mu dejal, da ‘eli bitje govoriti z njim. »Sem v svoji spalnici. Vidim ga v kotu med omarami. Zavese so razgrnjene, luna sije in v sobo pada migljajo~a svetloba. Potaplja se v senco in se spet prikazuje iz nje, vendar ne vidim njegovih nog. No~em, da je tukaj. Gledam vzorec na posteljnem pregrinjalu, pogled bi usmeril kamor koli, samo ne tja ~ez, ampak o~i mi naravnost vle~e tja …« »Steguje se nadme. Velikansko glavo ima, kot da je prevelika za njegov vrat. Vidim njegovo ~elo, velike o~i, del ust. Glava se premika, nekoliko nagne naprej, nato izgine nazaj v senco.« Bitje je bilo po Robertovih besedah


JE

DU{ A LAHKO

~ RNA ?

povsem neangelsko, njegova taktika pa morda {e zdale~ ni prijateljska, meni Hough. Nekatere Robertove izjave to potrjujejo. »Vtis imam, da se ozirajo za dobrosr~nimi ljudmi. So nekak{ni Bo`ji slu‘abniki. ^loveku ‘elijo ~ustveno pomagati. Vse, kar je dobrega, prihaja iz srca, ne iz duha. ^e razmi{lja{ s srcem, se nikoli ne bo{ zmotil.« Element strahu v tem razmerju se izra‘a v Robertovih komentarjih: »Vse zelo obvladujejo. To se mi nekako upira. Jezi me. Vzamejo te, ko si mlad.«

VE^ KOT HALUCINACIJE brez las, ko‘o je imelo gor~i~ne barve, predel okrog li~nic pa temnej{i. »Obraz je kot plastelin, gumast, da bi ga lahko zgnetel. Okrog o~i ima greben. Glava je kot kupola in usta so samo debela ~rta. Mislim, da nosu ni videti. Zgornja ustnica se premika, kot da bi govoril, vendar ne govori. Sli{im besede, a iz njegovih ust ni nobenega zvoka. On ~uti in jaz ~utim. Oni se sporazumevajo s ~ustvi. @elijo, da bi bili prijatelji …« Robertov odnos do bitja je ambivalenten. Po eni strani ima ob~utek, da je »angelsko«, po drugi ga navdaja s strahom. Prepri~an je, da je pri{lo, ker ga ‘eli napolniti z dobrimi mislimi, da bi se bolje obna{al do drugih. Med nadaljnjimi hipnoterapijami so poskusili odstraniti pregrado, ki je Robertu prepre~evala, da bi povedal, kaj se je {e zgodilo na bo‘i~no no~. Ko so vpra{ali, kaj ga zadr‘uje, je odvrnil: »Ni mi{ljeno, da bi povedal. Lahko bi za{el v te‘ave. Lahko bi pokvaril stvari za v prihodnje. Ne ‘elim skaziti stvari.« Roberta je bilo preve~ strah, zato so poskusili s tehniko »posrednika«. Rekli so mu, naj si predstavlja majhnega robota, ki je popolnoma pod njegovim nadzorom. Po{lje naj ga na ravnico, kjer bo robot posnel, kaj se dogaja. Potem naj pove, kar je izvedel od robota.

»V grmovju se gibljejo sence, zelo so zaposlene, spominjajo na ~ebele. Nekaj je na ~istini. Ni drevo, vendar je videti kot drevesno deblo.« Robert se nenadoma ves napet ustavi. »Nekaj prihaja sem … pribli‘uje se mi … nekaj, kar sem videl kot otrok … Isti je! Zdaj je tu, pred menoj.« Robert je najprej opazil, da je bitje sedaj majhno. To je odpravilo strah, ki ga je ~util vsa leta dotlej. Na pol se mu je nasmehnilo in se za~elo z njim sporazumevati s ~ustvi. Roberta so vpra{ali, kako se po~uti. »Kot da bi zopet sre~al starega prijatelja, ki ga nisi videl ‘e leta, pa je sli{al, da ti ne gre prav dobro in ti zdaj pravi: »Nikar ne skrbi, Robert …«

TOLA@BA? Robert je prepri~an, da se je bitje odzvalo stanju njegovega duha na tisti bo‘i~ni ve~er in ga pri{lo potola‘it, ~e{ da bo vse {e v redu. »Bilo je tik pred bo‘i~nimi prazniki. Moral sem poravnati velike ra~une in tudi moje osebno ‘ivljenje ni bilo ravno sijajno. Veliko mi je le‘alo na du{i … potem pa se je pokazala lu~. Zelo so me razveselili. Bili so res ~udoviti.« Kljub Robertovemu prepri~anju je tolma~enje ravnanja bitja lahko tudi

Kaj lahko je re~i, da opisi bli‘njih sre~anj in ugrabitev pa~ spadajo v psihiatri~ne ordinacije. Vendar Hough, ki ima dvajsetletne izku{nje s podobnimi primeri, meni, da to kljub fantasti~nosti niso halucinacije. Gre za izredno zapleten pojav, ki vpliva na na{o stvarnost in u~inkuje na sprejemnike na ravni, prilagojeni njihovemu razumevanju. Na~ini, ki jih zunanja bitja uporabljajo za du{evni nadzor, lahko iz ~rnega naredijo belo in izbri{ejo odlomke dogodkov, za katere ne ‘elijo, da bi se ohranili v spominu. Tisto, kar je Robert zagledal na bo‘i~ni ve~er, je bilo pravzaprav lete~e bo‘i~no drevo, ki je s svojimi lu~mi zasen~ilo njegovo lastno. Pojav zasen~i na{ svet in naredi stvarnost sivo v primerjavi z magi~nostjo, ki jo ustvari. Robert je odnos med seboj in bitji opisal takole: »To je kot ob~utek, ko naletite na sr~kano deklico ali de~ka, pa ji kupite liziko ali ga pobo‘ate. Tak{en je odnos teh bitij do nas.« Ravnanje angelov ali zahrbtna taktika tistih, ki zlorabljajo otroke? Enkrat je Robert med hipnozo omenil, da ima bitje »zelo globoke o~i. V njih se lahko izgubi{. So kot brezdanji vodnjaki. Okna du{e.« »Katera du{a,« ga je vpra{al Peter Hough, »ima ~rne o~i?« Ra. Pu.

D

Misteriji - april - 41


Ob izidu knjige Prostranstvo ljubezni (zbirka Anastazija)

Nasveti pu{~avnice Anastazije II. V

prej{nji {tevilki Misterijev smo iz knjig zbirke Anastazija povzeli, kako je treba ravnati s semeni, da zrastejo rastline, ki nas zdravijo; zakaj moramo bosi stopiti na travo; kako si zasadimo zdravilni vrt … Nadaljujemo z nasveti iz ust sibirske svetlolase pu{~avnice, ki jih je iz knjig Zvene~e cedre tajge in Prostranstvo ljubezni pripravil Nikola Petrovi~. Anastazijini nazori so, kot smo zapisali ‘e v mar~ni {tevilki, nenavadni, v~asih prav ~uda{ki, po drugi strani pa izjemno logi~ni in utemeljeni. »Na vsakem vrtu je treba imeti vsaj eno ~ebeljo dru‘ino,« pravi Anastazija. Rekel sem ji, da znajo pri nas le redki delati s ~ebelami. O tem se posebej izobra‘ujejo, pa {e potem jim vedno ne uspe. Odvrnila je: »Marsikaj, kar po~nete, da bi oskrbovali ~ebele, njih moti. V zadnjem tiso~letju se je samo dvema ~lovekoma na zemlji uspelo malo pribli‘ati razumevanju tega enkratnega ‘ivega bitja. To sta bila dva meniha, {tejejo ju med svetnike. O njiju lahko bere{ v va{ih knjigah, ki jih hranijo v samostanskih arhivih … Treba jim je narediti panj, kakr{nega imajo v naravnih okoli{~inah, to je vse. Od ostalih opravil ostane le {e to, da poberemo od njih del medu, voska in drugih ~loveku koristnih snovi, ki jih proizvajajo.« O sodobnem ~ebelnjaku je povedala naslednje: »Treba je narediti panj. Lahko uporabimo hlod z duplom, ki ga dodatno izdolbemo in raz{irimo, ali

42 - april -

^ebele z ril~ki odpirajo kanale v rastlinah, po katerih se vanje stekajo od planetov odsevajo~i podatki, ki so potrebni rastlinam in tudi ~loveku. pa deske listavcev. Deske naj ne bodo tanj{e od 6 cm, {irina in vi{ina panja naj bosta vsaj 40 × 40 cm, dol‘ina pa vsaj 120 cm. Na notranje vogale je treba pritrditi trikotne letvice, da bi bili bolj zaokro‘eni. Lahko jih pritrdimo z lepilom, pozneje pa jih bodo ~ebele same {e bolj pritrdile. Eno stran lahko povsem zapremo in sicer z desko enake debeline, drugo stran pritrdimo kot loputo, ki se da odpirati. Zato je treba drugo desko vstaviti tako, da nanjo nalepimo travo ali krpo, ki odprtino zatesni. Pri tem je treba s krpo prekriti celotno dno. Po vsej

dol‘ini enega od vogalov naredimo 1,5 cm {iroke re‘e. Re‘e (ali ena re‘a) se snemljivi deski ne bi smele pribli‘ati na manj kot 30 cm. Tak panj lahko postavimo na kole kjer koli okrog hi{e. Stoji naj najmanj 20 do 25 centimetrov nad zemljo. Re‘e naj bodo obrnjene na jug, {e najbolje tako, da je panj pod streho hi{e. Tako ~lovek ne bo motil ~ebel, ko izletavajo, one pa ne bodo motile njega. Panj mora biti postavljen vodoravno in nagnjen pribli‘no pod kotom 20 do 30 stopinj. Stran, ki jo je mogo~e odpirati, naj bo spodaj. Panj lahko damo tudi na podstre{je, vendar le, ~e ima dobro prezra~evanje. [e najbolje je, ~e ga na ju‘ni strani pritrdimo pod streho hi{e ali na samo streho. Treba je le predvideti mo‘nost dostopa k panju, da lahko vzamemo iz njega nekaj satnic z medom. Nad panjem mora biti zastor pred soncem. Stoji naj na plo{~i, ki jo je pozimi mo‘no ogreti … Sodobni ~ebelarji so izdelali razne konstrukcije ~ebelnjakov, pri katerih je predvideno stalno vme{avanje ~loveka v ‘ivljenje ~ebel: prestavljajo okvire satnic, pozimi selijo panje na drug kraj, a tega ne bi smeli po~eti. ^ebele gradijo sate v to~no dolo~eni medsebojni razdalji, same izdelajo sistem prezra~evanja in skrbijo za boj proti sovra‘nikom, vsako vme{avanje pa podira ta sistem. Namesto da bi nabirale med in skrbele za zarod, morajo popravljati tisto, kar je ~lovek pokvaril. V naravnih pogojih ‘ivijo ~ebele v drevesnih duplih in same odli~no re{ujejo vse probleme. Poveda-


NASVETI la sem ti, kako skrbeti zanje v pogojih, ki so najbli‘ji naravnim. Korist njihove prisotnosti je ogromna. Prav one najbolj u~inkovito opra{ujejo vse rastline in pove~ujejo pridelek, sicer pa bi vam to moralo biti o~itno. Kar vam ni o~itno, je morda to, da ~ebele poleg vsega ostalega z ril~ki odpirajo kanale v rastlinah, po katerih se vanje stekajo od planetov odsevajo~i dopolnilni podatki, ki so potrebni rastlinam in tudi ~loveku.«

KOGA PIKAJO ^EBELE »^ebele pikajo, ~e je ~lovek do njih napadalen, maha okrog, se boji ali pa je agresivno razpolo‘en, tudi ~e ne do ~ebel, ampak do kogar koli. One to ~utijo in ne sprejemajo sevanja temnih ~ustev. Poleg tega lahko pi~ijo tiste dele telesa, v katerih so kon~i~i, ki vodijo k obolelemu notranjemu organu in kjer je pretrgan za{~itni ovoj ali pa so prisotne druge nepravilnosti. Ali veste, da ~ebele uspe{no zdravijo obolenja hrbteni~nega ‘iv~evja? In to {e zdale~ ni vse, kar zmorejo. ^e bi govorila o vsem in to {e dokazovala, kot ti ho~e{, bi moral tukaj ostati ne tri dni, ampak ve~ tednov. O ~ebelah ‘e veliko veste, jaz sem prispevala le nekatere popravke glede njihovega vzdr‘evanja in verjemi mi, da so bistveni. Naseliti dru‘ino ~ebel v panj, ki sem ga opisala, je zelo preprosto. ^ebelji roj je treba privabiti k panju, pred tem pa vanj polo‘iti ko{~ek voska in medeno travo. Nobenih pripravljenih okvirov ali satnic ni treba vstavljati. Ko bo ve~ dru‘in ~ebel ‘ivelo na nekaj sosednjih vrtovih, se bodo same razmno‘evale, rojile in se naseljevale v proste panje.« »Kako pa od njih pobrati med?« »Odpremo pokrov, nalomimo vise~e satovje ter vzamemo med in cvetni prah, ki sta v njem. Samo ne bodimo pohlepni, da ostane ~ebelam dovolj medu za zimo. Prvo leto je bolje, ~e ga sploh ne jemljemo.« Zanimalo me je, kaj bo rekla o prehranjevanju. Sama se namre~ hrani zelo nenavadno. Vpra{al sem jo: »Anastazija, povej, kako se mora po

tvojem hraniti ~lovek, kolikokrat na dan in v kak{nih koli~inah …«

NARAVNO PREHRANJEVANJE »Na~in ‘ivljenja ~loveka v tehnokratskem svetu si je te‘ko predstavljati druga~e. Temne sile si ves ~as prizadevajo zamenjati naravni mehanizem tega sveta, ki je bil ~loveku dan od za~etka, s svojim nerodnim sistemom, ki nasprotuje ~love{ki naravi … Ve{, na vpra{anje, kaj naj bi jedli, kdaj in v kakih koli~inah, ne more odgovoriti nih~e razen samega

Zelo koristno za zdravje vsakega ~loveka je, da se poleti vsaj tri dni hrani samo s tem, kar zraste na njegovem vrtu. organizma slehernega doti~nega ~loveka. Ob~utka lakote in ‘eje sta nam dana ravno zato, da bi vsakemu ~loveku sporo~ala, kdaj naj je ali pije. Trenutek, ko jih za~utimo, je najbolj primeren za jedenje in pitje. Tehnokratski svet ~loveku mo‘nosti ne more nuditi, da bi jedel in pil tedaj, ko njegov organizem za~uti lakoto ali ‘ejo, temve~, pogojen s svojo nemo~jo, stla~i nemo~nega ~loveka v kalup, kar celo opravi~uje z nekak{no smotrnostjo. Predstavljaj si ~loveka, ki pol dneva sedi in porabi malo energije, ter drugega, ki opravlja fizi~no dejavnost ali pa samo te~e, da mu lije znoj in pri tem porabi desetkrat ve~ energije, jedla pa naj bi oba ob istem ~asu. ^lovek naj je takrat, ko mu tako svetuje njegov organizem, drugega svetovalca ne potrebuje. Vem, da je v pogojih, v katerih vi ‘ivite, potrebno prilagajanje, toda za tiste, ki ‘ivijo v svojih hi{icah, taka mo‘nost obstaja, samo treba jo je izkoristiti in zavre~i vsa nenaravna stali{~a. Isto lahko re~em v zvezi z vpra{anjem, kaj jesti. Tisto, kar je v dolo~enem trenutku, da tako re~em, „pri roki”. Organizem sam izbere, kar potrebuje. Od netradicional-

PU {~ AVNICE

A NASTAZIJE II.

nega lahko svetujem naslednje: ~e imate kak{no doma~o ‘ival, ma~ko ali psa, ji pozorno sledite. Ob~asno ‘ival izmed raznih trav izbere eno in jo poje. Dodajte take trave svoji hrani. Tega ni treba po~eti vsak dan, zadostuje enkrat do dvakrat na teden. Poleg tega je treba nabrati klase ‘itaric, jih omlatiti, zmleti v moko in spe~i kruh. To je zelo pomembno. ^lovek, ki samo enkrat ali dvakrat v letu pou‘ije tak kruh, dobi veliko zalogo energije, ki zmore aktivirati njegove notranje du{evne sile, ugodno vpliva na telesno po~utje in mu pomiri du{o. Tak kruh lahko damo sorodnikom in drugim prijateljem. Tudi nanje bo vplival izredno ugodno, ~e ga damo iskreno, z dobrim namenom. Zelo koristno za zdravje vsakega ~loveka je, da se poleti vsaj tri dni hrani samo s tem, kar zraste na njegovem vrtu, poleg tega pa je doma~ kruh in son~ni~no olje z malce soli.« Napisal sem ‘e, kako se hrani Anastazija. Tudi med pripovedovanjem je tu in tam mimogrede utrgala travico, pa potem {e eno, jo za~ela ‘ve~iti in kako ponudila {e meni. Odlo~il sem se poskusiti. Okus ni bil kaj posebnega, pa tudi slabo mi ni bilo. Postopek hranjenja in oskrbe Anastazijinega organizma je prepu{~en naravi in ta nikoli ne zadr‘uje njenih misli, da so lahko zaposlene z drugimi problemi. Pri tem pa je zdravje nelo~ljivi del njene neobi~ajne zunanje lepote. Kot sama trdi, ima organizem ~loveka, ki je vzpostavil stik z rastlinami in zemljo na svojem vrtu, mo‘nost, da se re{i vseh bolezni. Bolezen je znak, da smo se oddaljili od naravnih mehanizmov, ki so narejeni, da skrbijo za na{e zdravje in oskrbo z ‘ivljenjskimi potreb{~inami. Za te mehanizme ni boj z nobeno boleznijo nikakr{en problem, saj so ustvarjeni prav v ta namen. Korist, ki jo lahko ima ~lovek, ~e vzpostavi stik z majhnim del~kom narave in se z njim zbli‘a, je veliko ve~ja kot bojevanje z boleznimi.« Nikola Petrovi~ * Odlomki so objavljeni z dovoljenjem lastnikov avtorskih pravic.

D

Misteriji - april - 43


Pomembnost sanj za na{o osebnost, vedenje in telesno kondicijo

Svetost sanj S

»Svetost« sanj izhaja ‘e iz dejstva, da gre za »spremenjena stanja zavesti«, {e izrazitej{a pa postane, ko nanje gledamo s transcendentalnega in paranormalnega vidika. V dana{njem svetu, ko se vse dogaja vedno hitreje, so ljudje ‘al povsem pozabili na »svetost« sna in {e posebno na njegovo funkcijo »prehoda v sanje«. V anti~nem svetu so spancu in sanjam pripisovali precej{en pomen, {e zlasti gr{ki modreci. Danes je to precej druga~e, kar pa ne pomeni, da ni ve~ ljudi, ki razumejo globlji pomen spanja. A tudi tem ni dano, da bi to ~love{ko stanje ‘iveli pravilno, v polni zavesti, v miru no~ne teme, tafiziko je spanec temeljni element zgo- ko fizi~no telo upo~asni svoj ritem, da dovine in izku{nje posameznika: ele- nabere novih mo~i za izzive naslednjement, ki vedno in ne glede na okoli{~ine ga dne. Ljudje smo nenehno izpostavljeodpre pot spremenjenemu stanju zave- ni stresu; za stresom trpijo celo triletni sti, ki ga imenujemo »sanje« in ki je {e otroci, da ne morejo ve~ normalno spati, en nadvse pomemben element, ne gle- da niti ne govorimo o primerih, ko smo de na to ali se ~lovek sanj spomni ali ne. prisiljeni spreminjati na{e osnovne funkA o tem kasneje. cije z u‘ivanjem drog v obliki tako imenovanih uspaval, saj le tako lahko zagotovimo nekaj miru svojim mo‘ganom in mislim (du{i). Sodobna medicina nam razlaga, kako pomembne so prve ure spanja med deseto uro zve~er in eno oziroma drugo uro zjutraj. Koliko ljudi pa si sploh {e lahko privo{~i njihove blagodejne u~inke in transcendentno »svetost«? Ne prav veliko. Danes celo otroci najdejo sto in en razlog, da ostanejo pokonci do poznih ve~ernih ur … Vse to ima dve hudi posledici, ki s~asoma mo~no na~nejo na{o osebnost, telesno kondicijo in obna{anje. Prva posledica je vse mo~nej{e pogojevanje, ki izvira iz vseh skrbi in stresa minulega Frida Kahlo: Moji star{i, stari star{i in jaz, 1936, olje na platdne (ali ve~ dni); druga posledinu, Muzej sodobne umetnosti v New Yorku.

anje nosijo v sebi vrednost, ki se ne izgubi in ostane nespremenjena v nezavednem in v du{i, pa ~eprav jih v budnem stanju pozabimo. Lahko bi rekli, da ~lovekova du{a trajno razpolaga s »premo‘enjem«, ki ga ustvarjajo sanje z globokim pomenom, tudi simboli~nim. Leta 1635 je veliki {panski pisatelj Calderón de la Barca (1600-1681) objavil svoje najpomembnej{e delo @ivljenje je sen. Leta 1899 je Sigmund Freud kon~al s pisanjem mojstrskega dela Interpretacija sanj. @e pred tema dvema avtorjema, pa tudi kasneje, so se {tevilni drugi misleci z velikim zanimanjem lotevali te zelo pomembne teme ~love{kega ‘ivljenja. V omenjenem delu de la Barca govori o zmagi ~loveka nad usodo, kar je, sicer z nasprotnega stali{~a, v novej{em ~asu v svojih romanih obdelal Francis Scott Fitzgerald, ki je veliko prezgodaj umrl leta 1940. Naposled omenimo {e odlomek iz delno avtobiografskega romana Za~arano ogledalo (Lo specchio incantato), ki ga je napisal italijanski avtor in parapsiholo{ki izvedenec Giorgio di Simone: »Vse obrabljene fraze o sanjah so in niso resni~ne, saj le tistemu, ki zaide v njihovo mavri~no sfero, uspe od ~asa do ~asa doumeti njihov skrit pomen (~e ga seveda imajo); {e redkeje in z obilico sre~e pa ~lovek razume, da se lahko sanje spremenijo v fantasti~no ladjo, ki ga lahko odpelje v svet skrivnosti ali v Neskon~nost, kar je zanj eno in isto.«

SPANEC Na vmesnem polju med fiziologijo (analizo materije) in me-

44 - april -

^e bi nekomu odvzeli sposobnost sanjanja, bi kmalu izkazoval du{evne motnje, saj bi se mu v mo‘ganih nakopi~ila mno‘ica nedomi{ljenih misli in be‘nih vtisov, ki bi zadu{ila vse, kar se popolno in domi{ljeno uskladi{~i v spomin.


S VETOST ca je zmanj{evanje podro~ja vpliva na{e najgloblje notranjosti.

SANJE Sanje so nadvse pomembne, ne le za uravnavanje na{ega psihofizi~nega ravnovesja, kar je znanost ve~ kot zadovoljivo dokazala, pa~ pa tudi za svoboden in aktiven razvoj na{e du{e. Poznamo tri vrste sanj. Prvi dve vrsti sta povezani z na{im osebnim in dru‘abnim ‘ivljenjem. Sem pri{tevamo obi~ajne sanje, ki se navezujejo na vsakdanje dogodke preteklega dneva (zaradi ~esar se zmanj{a pozitivni u~inek faze Frida Kahlo: Sanje, 1940, olje na platnu. REM), pa tudi sanje, ki jih ustvarja nezavedno in tvorijo osnove nosti ter postane le senca nekdanjega psihoanalize, kar nam je odli~no razlo‘il ~loveka. Vsakdo bi moral prakti~no anaFreud. lizirati svoj eksistencialni polo‘aj in kaj Ostane nam {e tretja, najpomembnej- kmalu bi nam postalo jasno, kak{no je v {a skupina sanj, ki je mo~no zakoreninje- resnici na{e ‘ivljenje. Morda bi odkrili, na v ~lovekovi du{i in {e bolj v na{em da je na{e zavestno ali slabo prikrito nezadovoljstvo nad ‘ivljenjem krivo, da so duhu. Tudi v tej kategoriji lo~imo dve pod- na{e sanje (~e se jih sploh spomnimo) le skupini. V prvi so sanje izrazito paranor- kopica umetnih, minljivih in grenkih namalne narave, kamor pri{tevamo prero{- domestil. Naj tukaj spet omenimo Sigke, prekognitivne, opozorilne in telepat- munda Freuda, ki je v prej omenjenem ske sanje, ki jih preu~ujejo v psihikalnih delu odgovoril na vpra{anje, zakaj pozaraziskavah. Druga podskupina sanj pa je bimo, kaj smo pono~i sanjali, pojasnil pa neprecenljive vrednosti, saj so njene kore- je tudi fiziolo{ko koristnost sanj: »… Da bi dosegli dolo~eno spominsko nine v samem Duhu, v izku{njah in »sre~arazse‘nost, se ob~utki, predstave in idenjih«, ki jih Duh do‘ivi v trenutkih, ko se lo~i od spe~ega telesa in ponovno razpola- je ne smejo izolirati, temve~ je treba med ga z vsemi svojimi nepredstavljivimi njimi vzpostaviti ustrezne odnose in asociacije. ^e {e tako kratek verz razstavimo metafizi~nimi, duhovnimi potenciali. Okrnjen in nekvaliteten spanec ima in besede naklju~no preme{amo, si ga bona ~loveka ‘al slab in v~asih celo uni~u- mo zelo te‘ko zapomnili … Ve~inoma v jo~ vpliv. ^lovek se spremeni v stroj, ki sanjah pogre{amo razumljivost in red. mu je glavni cilj v ‘ivljenju slu‘enje ved- Oniri~ne (sanjske) kompozicije razpadeno ve~jih koli~in denarja, da lahko {e na- jo na posami~ne sestavne dele ‘e na saprej u‘iva v vse bolj raznolikem in vab- mem za~etku, zato ‘e v izhodi{~u nimaljivem »bogastvu« materialnih dobrin. jo mo‘nosti, da bi si jih zapomnili …« Ali imajo potem sanje sploh kak{no S~asoma se v vsakdanjem ‘ivljenju docela prepusti stvarem, ki so odvisne od vrednost? ^eprav Freud tega ni jasno naklju~ja in so kot take brez vsake vred- zapisal, sanje nosijo v sebi vrednost, ki

SANJ

se ne izgubi in ostane nespremenjena v nezavednem in v du{i, pa ~eprav jih v budnem stanju pozabimo. Lahko bi torej rekli, da ~lovekova du{a trajno razpolaga s »premo‘enjem«, ki ga ustvarjajo sanje z globokim pomenom, tudi simboli~nim. Freud nadaljuje: »… Sanje so na~in brisanja misli, ki smo jih zatrli v kali. ^e bi nekomu odvzeli sposobnost sanjanja, bi kmalu izkazoval du{evne motnje, saj bi se v njegovih mo‘ganih nakopi~ila velika mno‘ica nepopolnih, nedomi{ljenih misli in be‘nih vtisov, ki bi s svojo te‘o zadu{ila vse tisto, kar se popolno in domi{ljeno uskladi{~i v spomin. Za preobremenjene mo‘gane imajo sanje terapevtsko, osve‘ujo~o in krepilno mo~ …« Ti odlomki vsebujejo navedbe drugih avtorjev, s katerimi se Freud strinja. Pri tem ne gre pozabiti, da je tu govora le o fiziologiji sanj. V drugih poglavjih nam namre~ Freud razlo‘i, da se sámo bistvo sanj, ki ima veliko ustvarjalno in duhovno vrednost, vedno ohrani v globokem spominu posameznika, zato v~asih zadostuje ‘e neznaten dra‘ljaj, zelo oddaljena asociacija, da v budnem stanju pridejo na plan sanje, o katerih smo mislili, da smo jih za vedno pozabili. V domeni du{e in paranormalnega pa so sanje transcendentalnega izvora, kamor pri{tevamo prekognitivne ali opozorilne sanje, po svoji sporo~ilnosti tako jedrnate, da si jih zapomnijo tudi sanjalci, ki se sicer svojih sanj ne spominjajo! To pa pomeni, da se iz spomina »normalno« zbri{ejo sanje iz prve skupine, se pravi sanje, ki za notranje ‘ivljenje in du{o sanjajo~ega nimajo nobene vrednosti in jih zato lahko uvrstimo med sanje fiziolo{ke narave … Ra. Pu.

D

Misteriji - april - 45


Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

Z

adnja leta sem precej bolehna. Pogosto potrebujem pomo~ zdravnika, za~ela pa sem ‘e iskati tudi druge vrste alternativne pomo~i. Veliko denarja sem zmetala stran, pravih u~inkov pa ni bilo. Zdaj sem pripravljena pla~ati samo {e terapije, ki bi mi zanesljivo pomagale. Kako naj jih izberem in kako naj izberem izvajalce? Zdi se mi, da mnoge terapije alternativnih terapevtov ne pomagajo zares ali pa samo za~asno in da ti ljudje samo slu‘ijo na ra~un nesre~e drugih. V bistvu ne zaupam ve~, da bi mi {e kaj lahko pomagalo in v vse nove poskuse ‘e vnaprej dvomim. Marija Med zdravilci je pribli‘no toliko nevestnih ljudi, ki jim gre predvsem za denar, kot v vseh drugih poklicih. Mislim, da ste se stvari lotili na napa~nem koncu. Ni najpomembnej{a terapija oziroma terapevt, ampak vi in va{ odnos do bolezni. Katere terapije in kateri terapevti vam bodo zanesljivo pomagali, tega vam ‘al z gotovostjo ne more povedati nih~e. Ni namre~ vse odvisno samo od terapije in terapevta, ampak predvsem od va{ega sodelovanja z njim. ^e pridete do zdravnika ali zdravitelja po pomo~ kot nekdo, ki je prelo‘il odgovornost za svoje zdravje v roke drugega in pri~akujete, da bo ta drugi storil nekaj namesto vas, potem je olaj{anje – ~e sploh – lahko kve~jemu za~asno. Mnogi ljudje mislijo, da samo k zdravniku hodimo, da bi nas »pokrpal« kot avtomehanik avto. S povsem enakim odnosom lahko gremo tudi k bioenergetiku ali kateremukoli drugemu alternativnemu terapevtu in pri~akujemo,

46 - april -

da se bomo pri njem podobno kot na bencinski ~rpalki napolnili z energijo. Zdravnik ali zdravitelj sta nam gotovo lahko v neprecenljivo pomo~, vendar nam v resnici samo pomagata, da aktiviramo samozdravilne mo~i v sebi. Gotovo se kdaj zgodijo ~ude‘ne ozdravitve, toda mo~no dvomim, da take ostanejo, ~e ~lovek v svojem razmi{ljanju in ‘ivljenju ni~esar ne spremeni, ampak ‘ivi naprej po starem. Potem se tudi bolezenski simptomi vrnejo ali pa jih nadomestijo novi. »^ude‘ne ozdravitve« so nekaj, kar v~asih dobimo kot predujem, ki pa si ga moramo {ele zaslu‘iti; ~e si ga ne zaslu‘imo, nam je zdravje spet odvzeto. V vsakem primeru je za ozdravitev bistvena sprememba v ~lovekovi zavesti. Brez nje nam niti najbolj{i zdravnik ne more pomagati in ‘al niti najbolj{i zdravitelj ne. Bolezen nas ne doleti slu~ajno. Vedno nam nekaj sporo~a in vpra{ati se morate, kaj vam sporo~a va{a. Kako je z zadovoljstvom, notranjim mirom, zavestjo, da ste na pravi poti, radostjo in izpolnjenostjo pri delu, kako z odnosi do soljudi? Kadar nastopijo problemi, ali se soo~ate z njimi ali pred njimi pobegnete? Kako je z zaupanjem do vas samih, do drugih ljudi, do ‘ivljenja? Najdete smisel v ‘ivljenju, delu, odnosih? Gotovo boste tu odkrili kaj, kar ne deluje najbolje in s tem se je vredno zaVpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

~eti ukvarjati. Ko boste re{ili te probleme, bo tudi bolehnost izginila. Vsakr{na terapija je samo orodje za na{e ozave{~anje. Zato dostikrat niti ni najpomembnej{e, kaj bomo izbrali. Je pa pomembno, da v izbrano zaupate. Vse, v kar zaupate, deluje. ^e dvomite ‘e vnaprej, si vnaprej onemogo~ate vsakr{no pomo~. Bistvo ozdravljenja je v tem, da natanko vemo, da je ozdravljenje mo‘no in da so vzvodi zanj v na{ih rokah. Res je v~asih v konkretni situaciji zelo te‘ko videti, kje ga lomimo. Dostikrat vidijo to vsi okrog nas, samo mi sami ne. Zato je tudi dobrodo{la pomo~ druge osebe. Zavedati pa se morate, do kje ta pomo~ lahko sega. Odgovornost za va{e zdravje in ‘ivljenje ostaja v va{ih rokah. Zdravilec je dol‘an delati po svojih najbolj{ih mo~eh in po svoji vesti in vas je dol‘an tudi pou~iti o tem, kaj edino morate in morete storiti le vi sami, ni pa izklju~no odgovoren za »uspeh« ali »neuspeh« terapije. Pri izboru naj vas vodita va{a intuicija in zaupanje. Vsak od nas resonira z nekaterimi stvarmi bolje in z drugimi slab{e, torej mu nekatere terapije bolj odgovarjajo kot druge. Enako je tudi z ljudmi. Nekaterim la‘je zaupamo in najdemo stik z njimi kot z drugimi. Pri izboru je dobro upo{tevati: realnost obljub, skromnost terapevta, poudarjanje va{e vloge oziroma vloge ozave{~anja pri zdravljenju, zmerno ceno … Kalkuliranje, kaj ste vlo‘ili in kaj ste za to dobili, pa raje opustite. Ponavadi dobimo toliko, kolikor truda sami vlo‘imo v stvar. »Daj – dam« se tukaj ne obnese. Nih~e vam, ~e je res po{ten in iskren, ne more obljubiti, da vas bo pozdravil, ker to nikoli ni samo v njegovih rokah. D


Te~aj ~ude‘ev Avtorja: dr. Helen Schucman in dr.William Thetford Prevedla: Polona Kovi~ Zalo‘ba: Quatro Obseg: 1172 strani Format: 17 × 24 cm Trda vezava Cena: 14.490 SIT Nesli{ni Glas je Helen Schucman, profesorici klini~ne psihologije na medicinski fakulteti Kolumbijske univerze v New Yorku, po{iljal sporo~ila, ki si jih je, tedaj {e psihologinja in pedagoginja, konzervativna v teoriji in ateistka po prepri~anju, zapisovala. Ob sodelovanju z Williamom Thetfordom je tako nastala knjiga Te~aj ~ude‘ev: »Glas je bil nesli{en, vendar se mi je zdelo, da mi posreduje nekak{en hiter notranji narek, ki sem ga zapisovala v stenografski zvezek … Zdelo se mi je, da gre za posebno nalogo, v katero sem nekako, nekje, privolila … Celoten proces je trajal pribli‘no sedem let …« je med drugim o svojem delu zapisala Helen Schucman, katere ime ni natisnjeno niti na naslovnici niti v impresumu

knjige. V knjigi je to pojasnjeno takole: »Imeni obeh sodelujo~ih pri zapisovanju Te~aja se ne pojavljata na naslovnici, saj je Te~aj lahko samostojen, in tak naj tudi bo. Ni mi{ljen kot osnova za {e en kult. Njegov edini namen je pokazati pot, ki bo nekaterim omogo~ila najti njihovega Notranjega U~itelja.« Te~aj ~ude‘ev je u~benik; po na~inu izra‘anja kr{~anski, govori pa o univerzalnih duhovnih temah. Bolj kot teorijo poudarja prakso, bolj kot teologijo izku{njo. Poudarja, da »univerzalna teologija« ni mo‘na, univerzalna izku{nja pa ne samo da je mo‘na, ampak je tudi potrebna. V eni knjigi so zdru‘ene tri. Prva, namenjena teoriji, Tekst (614 strani), seznanja s koncepti, na katerih temelji miselni sistem. V drugi, Delovni zvezek (473 strani), je 365 lekcij, za vsak dan v letu ena; v njej je poudarjena izku{nja, ki je rezultat vadbe. V tretji, Priro~niku za u~itelje (85 strani), so odgovori na najpogostej{a vpra{anja in pojasnila izrazov. Te~aj ~ude‘ev je v angle{~ini izvorno zalo‘ila Foundation for Inner Peace. Na spletni strani www.acim.org lahko v angle{~ini vsak dan poslu{ate lekcijo tistega dne. Ni pomembno s katero lekcijo se vklju~ite v Te~aj, ~eprav se prva lekcija zasli{i iz ra~unalnika prvega januarja, zadnja pa enaintridesetega decembra.

Sporo~ilo vode Avtor: Masaru Emoto Prevedla: Irena Jarc Zalo‘ba: Sanje Obseg: 150 strani Format: 21,5 × 27 cm Trda vezava Cena: 7.900 SIT Sporo~ilo vode je nenavadna knjiga. Stotero podob kristalizirane vode razkriva sporo~ila in dokazuje, da ima

voda spomin. Še ve~, da voda bere na{e misli, da se v njej odra‘a vse, kar se je dotakne. ^eprav ni znanstveno delo, podira znanstvene paradigme. To je knjiga, ki nas polni tedaj, ko jo gledamo; beremo le, da bolje razumemo, kar gledamo. Njeno sporo~ilno vrednost povzemamo iz nje same, iz besed zapisa Janka Jam{ka: »Odprite to knjigo, kot bi odprli album dru‘inskih slik, ki ga {e ne poznate, ~eprav ste v njem glavni igralec. In ko boste gledali slike kristalov vode, nastalih pod vplivom raznih informacij, bodisi naravnega bodisi umetnega izvora, se spomnite, da so to slike vas samih, da so nastale kot odsev bodisi razli~nih stanj va{ih misli in ~ustev bodisi da ste jih s svojo dejavnostjo soustvarjali s ~love{tvom. In ko boste spoznali, da je ustvarjanje dobrega na vseh ravneh resni~no temeljna hrana za zdravo in sre~no ‘ivljenje vas samih in planeta in to sprejeli v svoje ‘ivljenje, se bo to spremenilo. Le neveden ~lovek je ranljiv in zapisan trpljenju. Kdor pa je v srcu po{ten in iskren do sebe in sveta, lahko z informacijami, ki nam jih ponuja narava skozi govorico kristalov, postane svojega ‘ivljenja mojster in ne ‘rtev.«

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1. Zdravje iz stopal Ana Koro{ec

2. Polje – po sledi nevidnih sil v vesolju Lynne McTaggart

3. Anastazija – Prostranstvo ljubezni Vladimir Megre

4. Anastazija – Zvene~e cedre tajge Vladimir Megre

5. Osnove radiestezije in bioenergije Igor Ziernfeld

6. Zdravilna energija dreves Patrice Bouchardon

7. Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Thomas Chalko

8. Vodnik prakti~ne aromaterapije W. H. Lee

9. Kako zdrava je voda Peter Firbas

10. Recepti za biohrano Marija Omahen

Misteriji - april - 47


Nenavadna do`ivetja

Lovec iz preteklosti

V

‘ivljenju so se mi marsikdaj dogajale re~i, katerih si nikakor nisem znala razlo‘iti. Naj vam povem dogodek, ki se mi je pripetil predlanskega avgusta, na katerega se velikokrat spomnim in razmi{ljam o njem. V juliju 2002 so mi ope-

rirali raka na dojki. Temu je sledilo obsevanje, na katerega sem morala hoditi vsakodnevno trideset dni. V tem ~asu je bila vro~ina neznosna in ‘e vnaprej sem se bala vo‘nje v avtomobilu, saj sem imela obsevanje v zgodnjih popoldanskih urah, ko je bilo {e pek-

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je `e pripetilo kaj nenavadnega. Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

lensko vro~e. Nekega dne, bilo je sredi avgusta, je vro~ina izredno pripekala. Ko sva se z mo‘em odpravila od doma, je bilo najhuje, saj je bilo ob treh popoldne. Nedale~ od doma pa sva oba skoraj omedlela od za~udenja. Proti glavni cesti je namre~ vozil kolesar, za katerega nisi mogel re~i, kdo je starej{i: on ali njegovo kolo. Tak{ne vrste koles lahko najde{ le {e v muzejih. [e ve~je ~udo pa je bila njegova obleka. Pri {estintridesetih stopinjah, kolikor jih je takrat kazalo, je bil oble~en v zimski pla{~ iz lodna (moj o~e kroja~ je takim pla{~em pravil hubertus), na glavi pa je imel lovski klobuk in za njim zataknjenega »gamsa«, okrasek iz gamsovih dlak. Vozil je po~asi in se radovedno oziral okoli sebe, kot da je

pravkar padel z neba. Ob tem sem pomislila na nekaj dogodkov, ki so podobni temu. Prebrala sem jih v knjigi »Energija piramid« avtorja Borisa Mu‘evi~a, kjer je zapisano, da gre pri tak{nih primerih za ~asovni premik oziroma preskok. Moj mo‘ je na dogodek kmalu pozabil; sicer se ga {e spominja, vendar mu ne posve~a posebne pozornosti. Meni pa to nikakor ne gre iz spomina. Imela sem namre~ strica lovca, ki je ‘e dvajset let pokojni. Celotna pojava tega star~ka me je mo~no spominjala nanj, sploh pa njegova obleka in klobuk, saj se je ta stric v svojih ~asih prav tako obla~il. Marija

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-0011412222. Informacije po tel.: 01/ 231-93-60. SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo`eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na teh straneh, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

48 - april -


KAKO UPORABLJAMO

Mali oglasi HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, DHARMI^NI, LETNI - pisno izdelam. Brezpla~en vzorec! Astrolog Armand Armand, GSM 041/568 340, www.astrologarmand.fr.st Astro s. p., Koper

HOJA PO @ERJAVICI – @iri na Gorenjskem: 17. april in 8. maj; Maribor - Smolnik: 3. april in 15. maj. Informacije in prijave Franjo Trojnar 02/32 00 450, 041/695 171 www.hojapozerjavici.com Franjo Trojnar s. p.

ORGONSKI SEVALNIK ^etrto soboto v aprilu, 24. aprila 2004, bo v Ljubljani v hotelu Park mag. elektrotehnike Davorin [najdar predaval o uporabi orgonskega sevalnika in delovanju orgonske energije. Kotizacija je 8.000 SIT. Za rezervacije pokli~ite 01/2319 360 (Lilijana). [tevilo mest je omejeno.

VADANA GORDANA KUDRIKOVA in{truktorica in koordinatorka Psihokibernetike Esenov ter reinkarnacijska analiti~arka bo vodila dva te~aja v Rimskih Toplicah, Forum Terma:

TE^AJ REINKARNACIJSKE ANALIZE IN DUHOVNE PREOBRAZBE NOVE DOBE 2., 3. in 4. aprila - cena: 185 EUR Te~aja se za~neta v petek ob 19h, v soboto in nedeljo pa trajata od 10h do 19h. Prijave: Samo Klemen, tel. 03/734 60 60 in 041/374 198 Informacije: Gordana, tel. 00385 91/20 62 815

Izidi `rebanja za nagradno kri`anko {t. 109 PRVA

NAGRADA

(20.000 SIT):

Zofija Plav~ak, Pr‘anjska 12 B, 1117 Ljubljana-[i{ka DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Andrej Luk{i~, Hubadova 15, 1113 Ljubljana TRI TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA): Hamdija Hod‘i}, Laze 46, 1353 Borovnica Janez Dem{ar, Rimska cesta 12, 1000 Ljubljana Zora Ho~evar, Dobeno 92, 1234 Menge{ Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri`anke {t. 109: VODORAVNO: redar, srk, evergreen, Dirk, Olga, mongolska, Jolka, Osana, Damanhur, Onan, JI, avantura, Scherrer, Kiti, atlet, Coe, Sokotra, film, Ubli, Ane, RI, pomol, srab, Tar, KJ, obi, Jurij Vega, AS, matematik, Ti, gusle, Azori, Atair, Radovan, ant, anapest, bal. NAGRADNI POJMI: MONGOLSKA JURTA, DAMANHUR, JURIJ VEGA, MATEMATIK

KAKO DOBRA JE DOBRA VODA? V soboto 22. maja bomo v Osredku pod vodstvom radiestezista Igorja Ziernfelda merili, kako dobra je Dobra voda, ki tam izvira. [tevilo udele`encev je omejeno na 15 oseb, prijave sprejemamo na tel.: 01/231 93 60 (Lilijana). V vasi Osredek, ki je oddaljena nekaj ve~ kot 10 km od Rakitne, se dobimo ob 10h dopoldne na turisti~ni kmetiji Pri Uj~evih, kjer bo tudi kosilo.

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. aprila 2004 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 110 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz`rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji - april - 49


Nagradna kri`anka (110) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. transakcijskega ra~una:

50 - april -

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:


ZALO@BA ARA

N

O

V

O

OSNOVE RADIESTEZIJE IN BIOENERGIJE

POLJE - PO SLEDI NEVIDNIH SIL V VESOLJU

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

Priro~nik je namenjen vsem, ki se ‘elijo nau~iti uporabljati nihalo in druge radiestezijske instrumente ter sebi in svojim pomagati z bioenergijo. Knjiga je dobrodo{la tako izku{enim radiestezistom, ki bodo v njej zagotovo na{li kaj novega, kot tudi novincem. Cena: 3.900 SIT

Ves svet vibrira v skrivnostnem kvantnem polju neizmerne energije, ki je klju~ za pojasnitev telepatije, telekineze in bioenergije, obeta pa tudi mo‘nost ~rpanja neskon~nega vira energije in vesoljska potovanja na velike razdalje. Cena: 4.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Barvna terapija ni ~arobno zdravilo za vsa obolenja, vendar barve na nas vplivajo bolj kot si mislimo. Barvna terapija je preventivna nega, s katero odgovorneje in aktivneje sodelujemo pri vzdr‘evanju lastnega zdravja.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet - videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost (36 min.). Cena: 4.100 SIT Vaje za noge in zadnjico - videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.). Cena: 4.100 SIT Vaje za raztezanje, stretching - videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.). Cena: 4.100 SIT

KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

KAKO BEREMO USODO Z DLANI

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdravja.

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost.

Priro~nik iz~rpno opisuje, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in `ivljenjska obdobje. Dlan razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje, temperament in celo usodo.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTI

Osnove samomasa`e Vzemite zdravje v svoje roke. Video z natan~nimi navodili za izvajanje samomasa‘e in akupresure. Primerno za prepre~evanje bolezni, za izbolj{anje imunskega sistema in za hitrej{e okrevanje po po{kodbi ali bolezni. Obdarite sebe in prijatelje. (62 minut) VHS Cena: 6.300 SIT DVD Cena: 6.300 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

Inovativna profesionalna masa‘a Nau~ite se vrhunske masa‘e, po metodi svetovno znanega Arifa Dervi{evi}a. Strokovnost, ustvarjalnost, eleganca in ~utenje - vsi elementi masa‘ne tehnike so natan~no prikazani na tem videu. Za profesionalce in tiste, ki ‘elijo to postati. (58 minut) VHS Cena: 9.990 SIT DVD Cena: 9.990 SIT

zgo{~enka 2.100 SIT kaseta 1.500 SIT

Glasba za dojen~ke in nose~nice

Kako naro~imo knjige, kozarce, vr~e, telefonsko za{~ito ... Izbrano naro~imo po telefonu (med 8. in 15.uro): 01/549 17 92 ali 051/307 777, faksu: 01/230 16 27; e-po{ti: ara@zalozba-ara.si ali pisno na naslov: Ara zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Pla~ilo po povzetju.

Glasba ima pomembno vlogo pri razvoju otrokovih miselnih sposobnosti. Ponujamo vam tri zgo{~enke z instrumentalno glasbo, ki je zabavna, pou~na in pomirja tako otroke kot mamice. Mozart za otroke Baby CD 1 za otroke Klasika za otroke Cena posamezne zgo{~enke: 2.990 SIT


Hydronic 1H/F za hi{o

Minihydronic za hi{o ima dva namena:

izbolj{a vso vodovodno vodo v hi{i in do 70odstotno zmanj{a njeno {kodljivo delovanje. Skozi hydronic za hi{o o‘ivljena voda izlo~a tudi do 70 odstotkov manj vodnega kamna in tako varuje in{talacije in gospodinjske stroje. O‘ivljena voda pove~a ‘ivljenjske sposobnosti, tudi rastlin in ‘ivali. Pospe{uje izlo~anje klora. Primeren je tudi za rastlinjake in farme.

filtrira do 80 mikronov velike delce (mivka, pesek, glina, kovinski ostru‘ki …) in jih izpira. Hydronic za hi{o vgradimo takoj za vodomerom. Dopu{~a pretok do petih kubikov na uro. Hydronic za hi{o ne zmanj{uje pretoka vode.

cena: 168.000 SIT

^e izdelka ne najdete v trgovini, ga naro~ite na naslov: AUREA PRESS d. o. o., BTC hala A, Ljubljana Tel.: 01/541 17 60, 01/431 20 25, e-po{ta: info@hydrovital.com www.hydrovital.com ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431 20 25

Revija-Misteriji-129_april-2004  

Matematika ali ~arovnija? Vpliv lu~i na ljudi na prosto energijo 200.000 SIT nagrade: Svetloba klasi~ne ‘arnice naj bi bila bolj zdrava alte...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you