Revija-Misteriji-128_marec-2004

LETNIK 11. - [T. 128 - MAREC 2004 - 700 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Sladkor~ek namesto hormona Po‘enstveni mo{ki

Nasveti pu{~avnice Anastazije Sveti gral

v vesolju

Imamo ljudje antene?

SUBTILNE ENERGIJE

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: 2.900 SIT

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR Slovar ponuja pravilne slovenske izraze s podro~ja medicine, obsega ve~ kot 1.000 strani, obdelanih pa je ve~ kot 75.000 gesel. Namenjen je naj{ir{emu krogu ljudi, ki prihajajo v stik z medicino in drugimi sorodnimi vejami.

Cena: 27.000 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

DIETA Z IZGOREVANJEM Avtor je na osnovi 15–letnega raziskovanja in uspe{nega zdravljenja tiso~ih pacientov razvil individualen pristop, ki zadovolji na{e biolo{ke in psiholo{ke potrebe. Ta pristop nam pomaga natan~no dolo~iti prehrano in gibanje ter omogo~a vzdr`evanje te`e brez nezdravega nihanja. Cena: 7.300 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok.

Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

1.500

NOVA KNJIGA NA[E ZALO@BE Refleksoterapevtka Ana Koro{ec je s svojimi dlanmi v dolgoletnem raziskovanju razkrivanja govorice najbolj »oddaljenega« dela telesa objela mno‘ico razli~nih stopal in tiso~em ljudem o~istila telesa ter odpravila te‘ave in napetosti. Bogato znanje in izku{nje predstavlja v tej knjigi. Preglednemu besedilu so v oporo nazorne ilustracije, ki predvsem za~etnikom pomagajo, da se hitro in natan~no seznanijo s to~kami in conami, ki imajo povsem dolo~eno nalogo in so povezane z dolo~enimi organi.

Refleksoterapevt z masiranjem in pritiski na dolo~ene predele ter iz odziva na te pritiske lahko ugotovi, kak{no je stanje organizma. ^e je odziv bole~ina, gre verjetno za fizi~no te‘avo, ~e pod prsti zaznamo ob~utek drobljenja, gre verjetno za dalj{e ~ustveno stanje, ki bremeni tudi na{e telo.

Bralec se iz knjige nau~i skozi stopala pregledati celoten organizem ter zaznavati tudi morebitne ~ustvene te‘ave in po~utje. Ko si pridobi spretnost prepoznavanja in med ne‘nim ljube~im glajenjem, bo‘anjem in masiranjem prepozna, kaj se s ~lovekom dogaja, lahko sebi in drugim ustrezno pomaga.

Prek masa‘e stopal se telo ves ~as ~isti in obnavlja. Skozi Knjiga ima 136 strani, stopala se pre~i{~ujejo ~ustva, travme in napetosti, ki se format 125/195 mm, jih pogosto niti ne zavedamo. Zato je masa‘a tudi prevenje bro{irana in nazorno ilustrirana. tivna.

Cena: 3.900 SIT Prilo‘ena sta plakata z nazornimi ozna~bami con in to~k.

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena posamezne knjige: 2.490 SIT

-10 %

SANJE

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

^lani Kluba za zdravo ‘ivljenje, naro~niki na revijo Zdravje in Misteriji, imajo 10 % popust.

LETNIK 11. - [T. 128

marec 2004

10

32

Pripeti na nevidno mre`o

Sveti gral v vesolju

Ob izidu prevoda svetovne uspe{nice »Polje – po sledeh nevidnih sil v vesolju«

Ali bo ‘ivljenje zunaj na{ega planeta odkril ~lovek ali stroj?

39 13 Sladkor~ek namesto hormona

Nasveti pu{~avnice Anastazije I.

Pomo~ z orgonskim sevalnikom

Ob izidu knjige Prostranstvo ljubezni (zbirka Anastazija)

15

41

Sporo~ila vode Natisnjene fotografije spomina slovenskih voda

22 Prerokbe iz Ved Do sedaj so se {e vse vedske prerokbe uresni~ile

29 Kaj so po‘enstveni mo{ki?

Po svetu je veliko je spolno neopredeljenih s posebno dru‘beno vlogo

Imamo ljudje antene?

Kako pove~amo svoje sposobnosti izkori{~anja zemeljskih energij Pisma bralcev .................................................................................................. 4 Zanimivosti ......................................................................................................... 5 Uravnavanje subtilnih energij ...................................................... 7 Je »var~no« tudi zdravo? ............................................................... 18 Arheolo{ka odprava v ^ilu ........................................................... 24 Prodaja po po{ti ........................................................................................ 25 Muc jo ima raje iz kozarca ............................................................. 28 Telesne in du{evne rane ................................................................. 35 Sanje za znanost ...................................................................................... 37 Gledanje na daljavo .............................................................................. 43 Navzgor ali navzdol? ........................................................................... 44 Psiholo{ke dileme .................................................................................. 45 Nove knjige ..................................................................................................... 46 Nenavadna do`ivetja ........................................................................... 48 Nagradna kri`anka - 109 .................................................................. 50

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231 93 60 fax: 01/230 16 27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231 93 60 Direktorica: Eva Jeseni~nik Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431 43 83 Tajni{tvo, naro~nine in oglasno tr`enje: Lilijana Knez Tel.: 01/231 93 60; 051/307 777 Prodaja po po{ti: Tel.: 01/431 20 25; 051/307 777 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529 42 44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 7300 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 700 SIT. Prodaja v kolporta`i: Delo-Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473 88 41. V naro~nini, ki se pla~uje letno (7.560 SIT) ali dvakrat letno (3.780 SIT) je 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

4

[MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA

ALI

ara@zalozba-ara.si

IZBRISANA INFORMACIJA?

H

vala lepa za odgovor glede »izbrisane informacije« na modrem kozarcu. Ker ste napisali, da informacije lahko po{koduje oziroma spremeni le mo~an vir sevanja, me zanima, ~e je to lahko satelitska antena, montirana okoli dva metra od okna, na katerem imam obi~ajno kozarec? Kozarec sem tudi o~istila s kisom, kot ste svetovali – zelo uspe{no. A ko vanj nato~im vodo, se ne ustvarjajo zra~ni mehur~ki kakor prej, ~eprav se mi zdi, da je voda »na otip« mehkej{a kot neposredno iz pipe. Kaj je narobe oziroma kaj storiti?

Prosim tudi za naslov oziroma telefonsko {tevilko nekoga, ki se ukvarja z urejanjem hi{e in njene okolice po na~elih feng {uja, iz okolice Ormo‘a oziroma iz Maribora, Ptuja ali Murske Sobote.

Ivanka iz Ormo‘a Satelitska antena ne izbri{e informacij. ^e je kozarec idealno ~ist, se mehur~ki ne nabirajo, ker enostavno zdrsnejo ob steklu v zrak. Ko se spet nabere malo, na o~i {e nevidnega kamna, se mehur~ki na steklu spet za~nejo nabirati. Voda iz informiranega kozarca je na otip res bolj »mokra«, strokovno bi temu rekli, da je bolj omo~ljiva, mehkej{a pa je tudi na okus. To je osnovna zna~ilnost vode iz informiranega kozarca, tak{no tudi ‘ivali pijejo raje kot vodo iz pipe.

29

30

1

2

Trinajstega februarja ob trinajsti uri se je zbralo v cerkvi svete Fo{ke v Istri kakih {estdeset bralcev Misterijev z vseh koncev Slovenije. Ob vodenju @eljka Vragovi}a so se potopili v meditacijo, da bi jim pri zdravju ali delu pomagala zavetnica sveta Fo{ka.

Organiziran obisk k sveti Fo{ki bo dvaindvajsetega maja, ko bo bralce Misterijev v organizaciji agencije Quo Vadis tja popeljal Ivan Mohori~.

^e se bo kdo oglasil iz omenjenih krajev, mu bomo posredovali va{e podatke.

VSI LETNIKI MISTERIJEV

vse letnike Misterijev od {tevilke 1 do 125 Iinmam jih prodam za simboli~no ceno.

Pokli~ite 041/778 912.

Milan se revije Misteriji od {tevilke 26 (september V 1995) dalje prodam.

Pokli~ite 041/ 469 434.

Du{an @nidar{i~ iz Spodnje Polskave

RAZLAGANJE SANJ

V

‘ivljenju so se mi marsikdaj dogajale re~i, katerih si nikakor nisem znala razlo‘iti. Ko sem bila {e aktivna, o tem sicer kaj dosti tudi nisem razmi{ljala, saj me je vedno prega3 06:23

4

5

6

7 00:13

njal ~as. Po upokojitvi pa veliko ve~ ~asa posve~am tak{nim stvarem. Kljub temu, da imam doma kar obse‘no zbirko knjig, redno obiskujem knji‘nice. Predvsem me privla~ijo knjige, ki opisujejo razne psiholo{ke pojave in znanost, ki se ukvarja z njimi. @al pa na to temo zlepa ne najdem sogovornika, zato mi je va{a revija {e toliko bolj v{e~, saj sem pri branju le-te spoznala, da v tem nisem tako osamljena. Zanima me, ali v va{i reviji tudi razlagate pomen sanj? Hvala!

Marija iz Ljubljane

NARO^NI[KI POPUSTI IN VOTLA ZEMLJA

oram zelo pohvaliti va{o revijo. ^lanki so M kvalitetni, vsebina zanimiva. Predlagam, da objavite kaj (po mo‘nosti strokovno (Nadaljuje se na 6. strani.)

8

9

10 11:53

11

12

Z ANIMIVOSTI

ZELI[^NA MEDICINA OGRO@A RASTLINE

V

e~ina ljudi po svetu uporablja zeli{~no medicino za vsakdanjo zdravstveno nego, v nekaterih dr‘avah celo 80 odstotkov. Toda dve tretjini od 50.000 zdravilnih rastlin v uporabi {e vedno nabirajo v divjini in raziskave ka‘ejo, da jih je {tiri do deset tiso~ sedaj ogro‘enih. Ker zdravstvene modne muhe pro-

SIRENE ZVABLJAJO KITE V POGUBO

L

edni ali biskajski kiti so na robu iztrebljenja, ostalo jih je {e 300. Zdaj jih najbolj ogro‘ajo trki z ladjami, ker se ponavadi ne zmenijo za ladijske zvoke. V zadnjem ~asu je bilo veliko govora o tem, da bi kite odganjali s sirenami, toda Douglas Nowacek z Oceanografskega in{tituta v Massachusettsu je v raziskavi dognal, da se kiti na zvok alarma odzivajo pretirano. Najprej pohitijo na povr{ino, da vdihnejo zrak, nato pa se potopijo tik pod vodno povr{ino in so {e celo bolj ranljivi za prihajajo~o ladjo. Taka reakcija najbr‘ predstavlja obrambo od roparjev. Ko ubijalski kiti lovijo ledne kite, uporabljajo akusti~ne in vizualne znake. Ledni kiti se takoj dvignejo na povr{ino, da se med skrivanjem ne bi zadu{ili, tik pod vodo pa ostanejo, da jih roparji ne bi opazili. D

pagirajo vedno nove rastline, se trajna proizvodnja posameznih vrst ne izpla~a. Primer je afri{ka ~e{nja ali Prunus africana: ekstrakt iz lubja te rastline se v Evropi in tudi v Sloveniji uporablja zoper pove~anje prostate. V preteklosti so ta v goratih predelih Afrike rasto~a drevesa

pre‘ivela, ker so izkori{~ali manj kot pol njihovega lubja.

Zaradi pove~anega povpra{evanja na trgu pa so ogolili ali posekali cele gozdove. Toda izvoz posu{enega lubja se je pred nekaj leti zmanj{al za polovico in glavni izvoznik, Plantecam, je moral zapreti svojo tovarno v Kamerunu. D

HODE^I IN NOSE^I ROBOT

V

Tokiju so predstavili prvega hode~ega robota, ki lahko nosi ~loveka. Robot na baterije po imenu WL-16 je v osnovi aluminijski stol, posajen na dva kompleta teleskopskih palic. Giblje se naprej, nazaj in na stran ter lahko nosi odraslega ~loveka, te‘kega do 60 kilogramov.

Ducat ro~ic mu omogo~a 30centimetrske korake. Trenutno lahko WL-16 zakoraka navzgor ali navzdol samo nekaj milimetrov, toda njegovi ustvarjalci z Univerze Waseda in japonske dru‘be za robotiko Tmsuk upajo, da se bodo paraplegiki z njegovo pomo~jo neko~ lahko vzpenjali in spu{~ali po stopnicah. Prototip ima daljinsko vodenje, za bodo~e uporabnike pa ga nameravajo opremiti s komandno ro~ico.

D

VOYAGER SE POSLAVLJA

N

ajbolj oddaljen predmet, ki ga je ustvaril ~lovek – vesoljska ladja Voyager 1 – je naposled zapustil Son~ev sistem. Sonda je dosegla mejo, pri kateri vpliv Sonca za~ne pojemati. Voyager 1 in Voyager 2 so lansirali na pot k zunanjim planetom leta 1977. Voyager 1 je sedaj od Sonca oddaljen okoli 90 astronomskih enot (ena a. e. je razdalja med Zemljo in Soncem), Voyager 2 pa 73 a. e. Leta 2020 naj bi Voyager 1 pri pribli‘no 135 a. e. dosegel heliopavzo, to~ko, ko Son~ev vpliv povsem izgine in se za~ne medzvezdni prostor. Astronomi bodo takrat dobili prvo priliko, da izmerijo magnetna polja in energijske delce v medzvezdnem prostoru.

D 13 22:00

14

15

16

17 09:02

18

19

20 23:42

21

22

23

24 21:36

25

26

27

28

29 00:47

30

31

1

2

23:10

Misteriji 5

PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker:

• je za naro~nike vedno cenej{a • jo dostavimo na dom v vsakem vremenu • jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej • boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih • boste kupovali v prodaji po po{ti vedno po ni‘jih klubskih cenah • boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila?

Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov, ki vam lahko pomaga, da varno shuj{ate. Prvih pet novih naro~nikov v juliju bomo spet nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi.

V februarju so magic life dobili v dar: Sandi Novak iz Brestanice, Zora Titan iz Murske Sobote, Tatjana Colari~ iz Ljubljane, Neda Skubin iz Kopra in Albina Krajner iz Ljubljane. ^estitamo!

Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/66 20 92, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja.

podkrepljeno) na temo votle zemlje in ostalih planetov. Enkrat ste ‘e pisali o tem, vendar je {lo bolj za srednjeve{ko pravljico. Saj je ‘e Jules Verne napisal delo »Potovanje v sredi{~e zemlje« in njegove napovedi so se do sedaj z izredno natan~nostjo ena za drugo uresni~evale. Le tako naprej in prav lep pozdrav!

Andrej iz Meng{a O votli zemlji smo pisali z znanstvenega stali{~a v ~lankih »Arkti~ni vhod v Zemljo«

6

(Misteriji {t. 107, junij 2002) in »Arkti~ne anomalije« (Misteriji {t. 108, julij 2002), veljalo pa bi napisati {e kaj o drugih planetih, kakor predlagate.

ZA[^ITA KING

lastificiran znak King z deveticami ob robu sem dobila sredi novembra.

P Dala sem ga pod vzglavnik in nekaj naslednjih no~i sem spala slabo, od takrat dalje pa imam mirne no~i z globokimi sanjami.

Verjetno bi marsikdo zavrgel znak ‘e samo zaradi tega, ker bi ju povezal s slab{im spancem nekaj no~i. Vendar sem sama to sprejela kot nekaj pozitivnega, saj je ~isto mo‘no, da so se pono~i odvijali procesi, ki pa se jih nisem zavedala, kar pa {e ne pomeni, da se niso dogajali.

Vpliv znaka se je pojavil tudi v mojem budnem stanju. Bo‘i~no-novoletni prazniki znajo biti zelo stresni (kar seveda sama vem iz prej{njih let), vendar tega letos sploh nisem ob~utila. Vse je potekalo brez te‘av, s prijetnim tempom, ki je ustrezal celi dru‘ini. Na Silvestra sem polno~ do~akala popolnoma sama, vendar pa z neznansko koli~ino notranjega miru in spro{~enosti. Ker se radi spominjamo razpolo‘enj ob tako posebnih dnevih kot je Silvestrovo, to~no vem, da se vsaj 10 let, ~e ne 15, nisem po~utila tako mirno sre~na kot letos. In kar se mi zdi zelo zanimivo, v zadnjem ~asu potrebujem bistveno manj spanca kot pa zadnja leta.

Dobro razpolo‘enje, opa‘eno v bo‘i~no-novoletnih praznikih, pa se kar nadaljuje…

Zaradi ‘ivljenjskih razmer imam precej stresno ‘ivljenje, zaradi tega povezano s strahovi, velikokrat nedefiniranimi, in bojaznijo pred prihodnostjo. Vem, da je to nekoristno, celo {kodljivo, a smo samo ljudje in vsaj jaz sem tak{na, da vplivi iz okolice mo~no vplivajo name.

Zato je zame zelo pomembno, da sem na nek na~in energijsko za{~itena. Izgleda, da sama z reikijem tega nisem bila v zadostni meri sposobna storiti, ali pa je po mnogih letih pri{el ~as, da nekaj storim zase {e na kak drug na~in. Z znakom King se po~utim veliko bolj varno, kar pomeni, da dolo~eni strahovi (slabe energije, vpliv drugih ljudi?), ki so me prej spravljali iz ravnote‘ja, mi zmanj{evali moj notranji mir, do mene sedaj nimajo ve~ dostopa. Zgleda, da za{~itni znaki res delujejo.

Lahko bi seveda na{li razlago za moje bolj{e po~utje na kak drug na~in, a sama povezujem to ravno s prisotnostjo za{~itnih znakov King v mojem ‘ivljenju.

Lep pozdrav Ana ^.

Odpravljanje u~inkov {kodljivih kozmi~nih in zemeljskih energij

Uravnavanje subtilnih energij M

odro zlata plasti~na okrogla plo{~ica, disk s premerom devetih centimetrov in komaj nekaj deset gramov te‘ak, potiskan z izbranimi u~inkujo~imi simboli, cleanergy, je orodje, s katerim je mogo~e o~istiti, uravnovesiti in okrepiti subtilne energije.

S plo{~ico naj bi bilo mogo~e odpraviti vsako {kodljivo ali strupeno delovanje kozmi~nih in zemeljskih energij: cleanergy seva oziroma po{ilja energijska sporo~ila v prostor in ljudi.

Izumitelj cleanergyja in njegove nadgradnje v obliki dodatnih diskov je Italijan dr.

Roberto Zamperini, profesor statistike, matematik in informatik ter avtor knjig Subtilne energije (Energie Sottili) in Terapija dóma (Terapia della casa). Ker ima plo{~ico in njeno nadgradnjo ‘e kar nekaj Slovencev, bo v za~etku marca gostoval v Ljubljani. Tema njegovega seminarja z znanstvenim pristopom je zdravljenje ljudi in domov s subtilnimi energijami.

Dr. Roberto Zamperini se je za~el igrati z radiestezijo ‘e kot otrok, zanimanje zanjo je podedoval od o~eta. Interes za mejna podro~ja je nadgradil s prou~evanjem raznih ezoteri~nih tem, h katerim je pristopil na znanstven na~in.

Je tudi izumitelj energijskih in{trumentov na razli~nih podro~jih, od poljedelstva do do-

Energija so tudi na{e misli, ~ustva, zavest in organi. Vsi ti elementi imajo svojo lastno energijsko obliko, energijski podpis ali vibracijske zna~ilnosti, tako da si lahko zapomnimo vsako energijo in jo po potrebi uporabimo. moterapije in pedagogike. »Naj poudarim, da obstajajo mnogi sinonimi za isti pojem: besede subtilna energija ali prana, ~i, orgon in podobno se pravzaprav nana{ajo na isto stvar. Subtilno energijo – ne glede na to, kako ji danes re~emo – je te‘ko definirati, ker se uradna fizika z njo ni nikoli ukvarjala, sam pa sem zdru‘il lo~ene izku{nje ve~ ljudi, ki so subtilne

Sistem plo{~ic Cleanergy.

energije definirali na razli~ne na~ine. Ugotovil sem, da o subtilnih energijah pravzaprav vemo zelo veliko. Razlika med njimi in na primer elektri~no energijo pa je v tem, da elektri~no energijo lahko merimo z in{trumenti, subtilnih energij pa za sedaj ne moremo.« V knjigi »Subtilne energije« Zamperini podaja popolnej{e razumevanje ~love{ke

energije ter navaja podroben zemljevid subtilne anatomije (z avrami in ~akrami) in fiziologije.

PRANSKO ZDRAVLJENJE SPRO@I PREOBRAT V svoji knjigi omenja tudi sre~anje z velikim u~iteljem in zdravilcem Chao Kok Suijem, ki ga je uvedel v tehniko pranskega zdravljenja; to je spro‘ilo preobrat v njegovih raziskavah, katerih vrhunec je bila ustanovitev In{tituta za raziskovanje subtilnih energij (IRES). »Pransko zdravljenje je bilo gotovo klju~en korak v mojih raziskavah, enako pomembna pa sta bila tudi Wilhelm Reich in Malcom Rae, tvorec koncepta vibracijskih zna~ilnosti, s pomo~jo katerega lahko opredelimo subtilne energije, ki nosijo razli~ne informacije. Mi smo energija.

Vse okoli nas je energija. Energija so tudi na{e misli, ~ustva, zavest in organi. Vsi ti elementi imajo svojo lastno energijsko obliko, energijski podpis ali vibracijske zna~ilnosti, tako da si lahko zapomnimo vsako energijo in jo po potrebi uporabimo.

Sam se nimam za terapevta, razen toliko, kolikor je potrebno za poglobitev mojih {tudij. Rad bi dosegel, da vsakdo lahko naredi to, kar delam jaz; ‘elim, da bi moje izku{nje

Misteriji 7

U RAVNAVANJE

SUBTILNIH ENERGIJ

Dr. Roberto Zamperini, ki bo vodil te~aj uravnavanja subtilnih energij v Ljubljani, je izumitelj diskov Cleanergy in avtor knjig o terapiji s subtilnimi energijami.

slu‘ile pripravi za kvantni skok v zavesti ~loveka.« Pravzaprav je nepredstavljivo, kaj vse je mogo~e dose~i z »urejanjem« subtilnih energij: »Da je ta energija brezpla~na, je {e najmanj pomembno; najva‘nej{e je, da imamo ljudje posebne energijske zna~ilnosti, ki jih s pomo~jo subtilne energije lahko aktiviramo.

Neka moja u~enka fizioterapevtka je obravnavala mikrocefalnega otroka, rojenega z deformirano hrbtenico in gibi, ki ni gledal ljudi in se ni sam hranil, skratka otroka v stanju vegetiranja. Fizioterapevtko so poklicali, da bi mu zdravila povsem ukrivljeno hrbtenico. ^ez nekaj ~asa se je otroku stanje za~elo izbolj{evati. Hrbtenica se je docela zravnala, nakar je fizioterapevtka materi, ki je bila po poklicu zdravnica, na preprost na~in pojasnila postopek zdravljenja in ji prepustila terapijo njenega otroka. Ta otrok je bil rojen kot mikrocefal z vsemi posledicami te bolezni, ni imel pet, ki so mu sedaj za~ele rasti, danes pa lahko izgovori »mama« in »tata«, gleda ljudi v o~i in jih spremlja med giba-

8

njem, za~el je sam jemati v roke dudo in se hrani sam.

Od bitja, ki je vegetiralo, postaja nekaj ~isto drugega.«

ENERGIJA V VIOLINAH »Neko~ je Salvatore Accardo v intervjuju govoril o svoji violini in dejal, da ima veliko sre~o, ker je bila prej v lasti nekega velikega violinista z izjemnim absolutnim posluhom. S tem je hotel povedati, da se lahko kakovost prenese tudi energijsko! Ko ga je novinar vpra{al, zakaj ne uporablja violin Amati, je pojasnil, da so te violine izvrstne, vendar imajo Stradivarijevke v svojem zvoku ogromno energijo. Povedal je tudi, da je bil Stradivari ~lovek z izjemno fizi~no energijo, ki je do‘ivel zelo visoko

starost in imel bogato spolno ‘ivljenje. Kadar je Stradivari ustvarjal novo violino, je zbral svoje violine in vsake toliko igral na kak{no, dokler ni igrala tako kot je ‘elel in jo je {ele takrat prodal.

Ta podatek potrjuje ugotovitev, da se med u~enjem ne~esa novega samo dvajset do trideset odstotkov prena{a prek intelekta, ostalo se prena{a prek energijskih informacij. To so v starih ~asih zelo dobro vedeli; nekatere piramide v Mehiki in Egiptu ter gotske katedrale so bili pravi stroji za proizvodnjo subtilnih energij, kjer je vsaka podrobnost imela svojo funkcijo. Tako na primer barvna okna v katedralah, narejenih na poseben gotski na~in, v cerkvi kanalizirajo ogromne koli~ine subtilne energije. Taka znanja nam dajejo zelo velike mo‘nosti pri gradnji stanovanjskih hi{, bolni{nic, zaporov in drugih zgradb.«

CLEANERGY ODSTRANJUJE BLOKADE Na ta spoznanja je dr. Roberto Zamperini naslonil svoje dolgoletno raziskovalno delo in ustvaril plo{~ice, ki imajo, kot pravi, izjemno mo‘nost uporabe. »Cleanergy ~isti, uravnava in krepi subtilne energije prostora, s ~imer povsem ob-

TE^AJ V SLOVENIJI Dr. Roberto Zamperini bo dvodnevni osnovni te~aj o energijsko vibracijski terapiji z uporabo diska cleanergy vodil osebno 6. in 7. marca v O[ Mirana Jarca, Ipav~eva 1, Ljubljana.

Cena te~aja in osnovnega diska cleanergy, ki ga prejme vsak te~ajnik, je 55.000 SIT, za informacije pokli~ite 031/309 169 (Andreja Novak; e-mail: andreja.novak@artangel-energy.com) ali 041/579 322 (Andreja Paljavec).

novi njihovo prefinjeno energijo, predvsem kadar smo napeti ali bolni; odstranjuje {kodljive in blokirane energije ter ponovno vzpostavlja subtilne energije visokega reda, torej ~iste in harmoni~ne energije.

Odpravlja vsako {kodljivo oziroma strupeno delovanje kozmi~nih in zemeljskih energij: cleanergy seva oziroma po{ilja energijska sporo~ila v prostor in ljudi. Po{iljanje energijskih sporo~il v ljudi se imenuje kromoterapija,« je pojasnjeno v uvodu knji‘ice »Nasveti za uporabo plo{~ic cleanergy«. Iz iste knji‘ice povzemamo, da je cleanergy pretvornik subtilne energije za terapijo subtilnega telesa, za ~i{~enje avre in ~aker, za stimulacijo imunskega sistema, za kontrolo stresa, za bolj{i in globlji spanec, za premagovanje fizi~nih travm, proti bole~inam in za psihofizi~no blagostanje. V knji‘ici je posebno poudarjeno, da cleanergy ne deluje na telo na fizi~ni, marve~ na subtilni energijski ravni. Zato uporaba naprave cleanergy ne zamenjuje in ne izklju~uje zdravljenja in zdravil, ki jih predpi{e zdravnik.

Uporaba plo{~ice cleanergy in dodatkov, o katerih bo prvi vikend v marcu v Ljubljani razlagal dr. Roberto Zamperini, nima nobenih stranskih u~inkov niti kontraindikacij. Zato niso potrebni nobeni previdnostni ukrepi, ~eprav je mogo~e, da pri ljudeh z mo~nimi energijskimi blokadami v prvih dveh ali treh dneh povzro~i rahlo nelagodje, ki ga spro‘ijo blokirani in pridu{eni pretoki energije, podobni ob~utkom nelagodja pri psihi~nih blokadah.

J. V.

D

On ni mogel naro~iti revije Misteriji. Vi to lahko storite.

Pokli~ite 01/231 93 60.

Misteriji 9

Ob izidu prevoda svetovne uspe{nice »Polje – po sledeh nevidnih sil v vesolju«

Pripeti na nevidno mre`o V

~lanku povzemamo {e eno poglavje iz knjige »Polje«, ki Ko je Ed zrl skozi okno, je je iz{la pri zalo‘bi ARA. ^lado‘ivel najnenavadnej{e nek govori o Edgarju Mitchellu, slavob~utje v ‘ivljenju: nem astronavtu in enem izmed pionirjev nove znanosti enotnega pogleda na ob~utek povezanosti, kot svet. Mitchell je povezal napore {tevilda so vsi planeti in vsi nih znanstvenikov, ki so vsak zase pri{li do alternativne teorije evolucije in ljudje vseh ~asov pripeti ~lovekove zavesti, njihovi poskusi pa na nevidno mre‘o. so bili kot no‘ v sámo srce obstoje~e znanstvene teorije. prej obra~al in pritiskal gumbe, je imel To, kar je do‘ivel Ed Mitchell, je mor- ob~utek lo~enosti od telesa, kot da navida bilo posledica brezte‘nosti, ali pa gacijo opravlja nekdo drug. dezorientiranosti vseh ~util. Potoval je ^util je prisotnost ogromnega polja proti domu, ki je bil ta hip kakih {tiristo energije, ki od vekomaj povezuje vse ljutiso~ kilometrov stran, nekje na povr{ini di, njihove namere in misli ter vse ‘ive z oblaki prekritega sinjemodrega in be- in ne‘ive oblike snovi. Imel je ob~utek, lega polmeseca, ki se je v presledkih po- da z vsakim dejanjem in mislijo vpliva javljal v trikotnem oknu komandnega na preostalo vesolje ter da vsak dogodek modula Apolla 14. v vesolju prav tako u~inkuje nanj. DouKittyhawk se je po~asi obra~ala okoli mel je, da je ~as zgolj umeten konstrukt. osi, kakor koko{ na ra‘nju, da se je ter- Vse nau~eno znanje o vesolju ter o lo~emalni u~inek enakomerno razporejal po nosti ljudi in stvari je zanj izgubilo vseh straneh vesoljske ladje; ko se je smisel. Spoznal je, da ni niti naklju~ij niti po~asi vrtela, se je zemlja v presledkih lo~enih individualnih namer. Naravna uokvirjala v oknu kakor majcen polmesec v temi zvezdnate no~i.

Iz te perspektive, ko se je pogled na zemljo izmenjeval s pogledom na ostali son~ni sistem, nebo ni bilo le zgoraj, kot ga obi~ajno vidimo, temve~ je za astronavte postalo vseobdajajo~a entiteta, ki je zibala zemljo z vseh strani.

In takrat, ko je zrl skozi okno, je Ed do‘ivel najnenavadnej{e ob~utje v svojem ‘ivljenju: ob~utek povezanosti, kot da so vsi planeti in vsi ljudje vseh ~asov pripeti na nevidno mre‘o. Od veli~astnosti trenutka je skoraj prenehal dihati. ^eprav je {e na- Edgar Mitchell

10

inteligenca, ki deluje ‘e milijarde let in ki je ustvarila same molekule njegovega bitja, je bila tudi vzrok njegovega sedanjega potovanja. To ni bilo zgolj razumsko razglabljanje, temve~ globok in izpolnjujo~ ob~utek, kot da bi se fizi~no raz{iril skozi okno do najbolj oddaljenih koti~kov vesolja.

Ed ni uzrl Bo‘jega obli~ja; to ni bilo klasi~no religiozno do‘ivetje, temve~ prej duhovno razsvetljenje in razodetje vi{jega smisla, ~emur vzhodnja{ke religije pravijo »ekstaza enosti«. Na nek na~in je Ed Mitchell v tem trenutku odkril in ob~util Energijo. Spoznal je, da so ~love{ki umi povezani med seboj, pa tudi z vsem ostalim na tem svetu in v vseh drugih svetovih. Njegov intuitivni jaz je to sprejel, za znanstvenika v njem pa to ni bilo dovolj. Naslednjih petindvajset let je v znanosti iskal pojasnilo, kaj neki je bilo tisto, kar se mu je zgodilo v vesolju.

Izku{nja »razsvetljenja«, ki jo je Edgar Mitchell do‘ivel v vesolju, je pustila drobne razpoke v mnogih njegovih sistemih verovanja. Od vsega pa ga je najbolj motilo trenutno znanstveno tolma~enje biologije in {e zlasti zavesti, ki se mu je zdelo nemogo~e redukcijsko. Kljub vsem novim dognanjem o naravi vesolja, za katere je izvedel med {tudijem kvantne fizike na MIT, je biologija obti~ala v {tiristo let starem pogledu na svet. Biolo{ki model je {e vedno temeljil na klasi~nem newtonskem pogledu na snov in energijo, po katerem se trdna, lo~ena telesa predvidljivo premikajo v praznem prostoru, ter na kartezijanskem pogledu na telo kot lo~eno od du{e oziroma uma. Ni~ v tem modelu ni us-

P RIPETI

NA NEVIDNO MRE ` O

trezno zrcalilo velike kompleksnosti ~loveka in njegovega odnosa s svetom, {e najmanj pa njegove zavesti; ~loveka in njegove dele so {e vedno obravnavali le kot mehanizem.

POMANJKLJIVOSTI BIOLO[KIH RAZLAG Ve~ina biolo{kih razlag o velikih skrivnostih ‘ivljenja posku{a razumeti celoto tako, da jo raz~lenjuje na vedno manj{e mikroskopske dele. Telesa domnevno privzemajo svoje oblike zaradi genetskih zapisov, sinteze proteinov in slepe mutacije. Nevrobiologi so takrat trdili, da je zavest locirana v mo‘ganski skorji in da je rezultat preprostega me{anja kemikalij in mo‘ganskih celic. Kemikalije proizvajajo televizijsko sliko v na{ih mo‘ganih, pa tudi »tisto«, kar to sliko gleda. Ljudje poznamo svet zaradi kompleksnosti na{e lastne ma{inerije.

Sodobna biologija ne verjame v svet, ki je v kon~ni fazi nedeljiv.

Ko je Ed Mitchell na MIT delal nalogo iz kvantne fizike, je videl, da so newtonsko razumevanje klasi~ne fizike, po katerem vse deluje na udobno predvidljiv na~in, na podatomski ravni ‘e dolgo tega nadomestile bolj neurejene in nedolo~ene kvantne teorije, po katerih vesolje in njegovo delovanje sploh nista tako lepo urejena, kot so dotlej mislili znanstveniki.

Materije na njeni najosnovnej{i ravni ni mogo~e razdeliti na neodvisne enote in tudi ne docela opisati. Podatomski delci niso trdni majhni predmeti, podobni biljardnim kroglam, temve~ vibrirajo~i in nedolo~eni sve‘nji energije, ki jih ni mo‘no to~no izmeriti ali razumeti. V resnici so prav shizofreni~ni, saj se v~asih obna{ajo kot delci, se pravi kot trdna, na majhen prostor omejena stvar, in v~asih kot valovanje, se pravi kot vibrirajo~a in bolj razpr{ena stvar, ki je raz{irjena prek obse‘nega podro~ja prostora in ~asa, v~asih pa kot valovanje in delci hkrati. Kvantni delci so tudi vseprisotni. Ko na primer elektroni prehajajo iz enega energijskega stanja v drugo, hkra-

Na tem tajnem posnetku v Nasinem raketnem laboratoriju so fotografirani Edgar Mitchell (desno), Wernher von Braun (v sredini) in znani psihik Uri Geller (levo). Mitchell je `e pred odhodom na Luno za~el raziskovati in eksperimentirati s psihikalnimi pojavi.

ti preizkusijo vse mo‘ne nove orbitale, kakor kupec nepremi~nine, ki bi hotel isto~asno poskusiti ‘iveti v vseh ponujenih hi{ah, preden bi izbral tisto, ki mu najbolj odgovarja. In poleg tega ni~ ni gotovo. Ni definitivnih lokacij, temve~ le verjetnost, da bo na primer elektron na dolo~enem mestu. Na tej ravni resni~nosti ni~ ni zajam~eno; znanstveniki lahko le predpostavijo, kaj je najbolj mo‘no. Najve~, kar lahko izra~unajo, je verjetnost dolo~enega rezultata v dolo~enem {tevilu poizkusov. Vzro~noposledi~ni odnosi na podatomski ravni ne dr‘ijo ve~. Navidezno stabilni atomi lahko nenadoma, brez vidnega vzroka, do‘ivijo notranji razkroj; elektroni pa se kar na lepem odlo~ijo, da bodo pre{li iz enega energijskega stanja v drugo. Ko so kvantni fiziki pogledali materijo ~isto od blizu, so videli, da v resnici sploh ni snov; v njej ni bilo ene same trdne stvari, ki bi se je lahko dotaknili ali jo opisali, temve~ le mno‘ica tentativnih subjektov, ki so vsi hkrati paradirali naokoli.

Na najbolj osnovni ravni materije svet z njegovimi odnosi ni bil stati~en in dolo-

~en, temve~ negotov in nenapovedljiv, stanje ~istega potenciala in neskon~nih mo‘nosti.

FANTOMSKO DELOVANJE NA DALJAVO Znanstveniki so sicer dopu{~ali univerzalno povezanost v vesolju, a samo v kvantnem svetu, se pravi na podro~ju ne‘ivega. Kvantni fiziki so v podatomskem svetu odkrili nenavadno lastnost, ki so jo poimenovali »nelokalnost«. To je sposobnost kvantnega delca, kot je elektron, da na poljubno razdaljo hipoma vpliva na nek drug kvantni delec, brez izmenjave kakr{ne koli sile ali energije med njima. Kvantni delci, ki so bili enkrat v stiku, o~itno ohranijo povezanost tudi po lo~itvi, tako da dejavnost enega delca vedno vpliva na drugega, ne glede na to, koliko sta se oddaljila.

Albert Einstein je temu posmehljivo rekel »fantomsko u~inkovanje na daljavo«, kar je bil eden glavnih razlogov za njegovo nezaupljivost do kvantne me-

Misteriji 11

P RIPETI

NA NEVIDNO MRE ` O

hanike, vendar je ta pojav definitivno dokazalo ve~ fizikov od leta 1982.

Nelokalnost je zamajala same temelje fizike. Snovi ni bilo ve~ mogo~e obravnavati lo~eno. Nek dogodek se lahko zgodi brez opaznega vzroka v opaznem prostoru. Einsteinov temeljni aksiom je bil napa~en: na dolo~eni ravni materije stvari lahko potujejo hitreje kot svetloba. Podatomski delci sami zase nimajo pomena; razumemo jih lahko le v njihovih odnosih. Svet je na svoji najbolj fundamentalni ravni kompleksna mre‘a medsebojno odvisnih razmerij, vekomaj nedeljiv.

Najpomembnej{a sestavina tega medsebojno povezanega vesolja pa je najbr‘ ‘iva zavest, ki ga opazuje. V klasi~ni fiziki je eksperimentator lo~ena entiteta, tihi opazovalec za steklom, ki posku{a razumeti vesolje, vesolje pa gre svojo pot ne glede na to, ali ga opazujemo ali ne. V kvantni fiziki pa so odkrili, da se poljubni kvantni delec iz stanja vseh mo‘nosti materializira v dolo~eno entiteto, kakor hitro ga za~nemo opazovati ali meriti. Za pojasnitev teh ~udnih dogodkov so kvantni fiziki predpostavili, da je med opazovalcem in opazovanim participativen odnos: ti delci so bili »verjetno« obstoje~i v prostoru in ~asu samo do trenutka, ko smo jih »zmotili«; z opazovanjem in merjenjem smo jih prisilili v dolo~eno stanje, kar je nekaj podobnega kot zgostitev ‘elatine.

To osupljivo opa‘anje je odprlo tudi ~isto nov pogled na naravo stvarnosti. Zavest opazovalca o~itno povzro~i nastanek opazovanega predmeta. Ni~ v vesolju ne obstaja kot dejanska »stvar« neodvisno od na{ega zaznavanja. Vsako minuto vsakega dne ustvarjamo svoj svet.

Za Eda je bila najbolj paradoksalna trditev fizikov, da imajo palice in kamni druga~na fizikalna pravila kot atomski delci v njih, da obstaja eno pravilo za majhno in drugo za veliko, eno pravilo za ‘ivo in drugo za ne‘ivo. Klasi~ni zakoni so nedvomno uporabni za opis temeljnih lastnosti gibanja, za razlago o tem, kako nas okostje dr‘i pokonci, kako plju~a dihajo, kako srce ~rpa in kako

12

mi{ice nosijo veliko te‘o. In {tevilni osnovni telesni procesi, kot so prehranjevanje, prebava, spanje in spolne funkcije, se resni~no ravnajo po fizikalnih zakonih.

NEODGOVORJENA VPRA[ANJA Toda klasi~na fizika in biologija ne moreta zadovoljivo pojasniti najbolj temeljnih vpra{anj, kaj sploh omogo~a na{e mi{ljenje, zakaj se celice organizirajo na dolo~en na~in, koliko molekularnih procesov poteka tako reko~ trenutno, zakaj se kljub enakim genom in beljakovinam roke razvijejo kot roke in noge kot noge, zakaj dobimo raka, kako telesni stroj zmore ~ude‘no pozdraviti samega sebe, pa tudi kaj je védenje oziroma kako to, da vemo, kar vemo? Znanstveniki morda imajo zelo podrobno vedenje o vija-

Kakor so kvantni teoretiki s ~asom izbolj{ali Newtonove teorije, tako sta tudi Heisenberg in Einstein morda bila v zmoti oziroma sta imela samo deloma prav. kih, maticah, utorih in kolesju, ni~ pa ne vedo o sili, ki stroj poganja. ^eprav poznajo tudi najmanj{e mehanske dele telesa, so {e vedno v nevednosti o najosnovnej{ih skrivnostih ‘ivljenja. ^e dr‘i, da zakoni kvantne mehanike veljajo tudi za makrokozmos in ne le za podatomski svet, pa tudi za biologijo in ne samo za svet materije, potem je celotna paradigma biolo{ke znanosti napa~na oziroma nepopolna. Kakor so kvantni teoretiki s ~asom izbolj{ali Newtonove teorije, tako sta tudi Heisenberg in Einstein morda bila v zmoti oziroma sta imela samo deloma prav. ^e kvantno teorijo {ir{e apliciramo v biologiji, vidimo ~loveka bolj kot kompleksno mre‘o energijskih polj, ki so v dinami~ni interakciji s kemijo na{ih celi~nih siste-

mov. V tej lu~i je svet nekak{na matrika nedeljivih vzajemnih razmerij, kar je Ed resni~no do‘ivel v zunanjem prostoru.

Videl je, da standardna biologija o~itno nima razlage za urejujo~e na~elo: ~lovekovo zavest.

Ed je za~el po‘irati knjige o religioznih do‘ivetjih, vzhodnja{ki filozofiji in malo{tevilnih znanstvenih dokazih o naravi zavesti. Za~el je prve raziskave z ve~ znanstveniki iz Stanforda, ustanovil In{titut noeti~nih ved (Institute of Noetic Sciences), nepridobitno organizacijo za financiranje tovrstnih raziskav, in za~el zbirati znanstvene raziskave o zavesti za knjigo. Kmalu je mislil in govoril samo {e o tem in zaradi njegove velike obsedenosti s to zamislijo se je tudi razdrl njegov zakon.

Edgarjevo delo sicer {e ni pri‘galo revolucionarnega ognja, nedvomno pa ga je zanetilo. V presti‘nih univerzah po vsem svetu so nastajali majhni ‘epi tihega upora zoper newtonizem in darvinizem, dualizem v fiziki in trenutno veljavno razumevanje ~lovekove zaznave. V svojem iskanju je Ed navezal stike z izvrstnimi znanstveniki s {tevilnih velikih in uglednih univerz, kot so Yale, Stanford, Berkeley, Princeton in Edinburgh, katerih odkritja se enostavno niso ujemala z dosedanjimi dognanji.

Ko je Mitchell z njimi navezal stike, se je njihovo lo~eno delo za~elo povezovati v alternativno teorijo evolucije, ~lovekove zavesti in dinamike vseh ‘ivih stvari. Dajalo je zelo dobre izglede za oblikovanje enotnega pogleda na svet, ki ne temelji le na teoriji, temve~ na dejanskih eksperimentih in matemati~nih ena~bah. Edova glavna naloga je bila, da je znanstvenike seznanjal med seboj, financiral del njihovih raziskav ter uporabljal svoj status narodnega heroja za seznanjanje javnosti z njihovim delom, tako da so videli, da niso sami.

Celotno delo se je stekalo v eni to~ki: da ima ~lovekov jaz polje vpliva na svet in narobe. Imeli pa so {e eno skupno to~ko: vsi njihovi poskusi so bili kot no‘ v srce obstoje~e znanstvene teorije.

D

Pomo~ z orgonskim sevalnikom

Sladkor~ek namesto hormona K

ako je mogo~e uporabiti orgonski sevalnik v vsakdanji rabi, smo opisali v prej{njih dveh {tevilkah Misterijev. Ker doma~ih znanstvenih izku{enj ni, doma~a naprava se je pojavila na trgu {ele letos, povzemamo ~lanek o uporabi orgonskega sevalnika iz nem{ke revije Bio. Pet milijonov ‘ensk v Nem~iji jemlje hormone med klimakterijem in po njem.

Toda terapija s hormoni prina{a veliko ve~ tveganja kot koristi. Zato so se odpravljanja te‘av lotili z orgonskimi pripomo~ki in po raziskovalnih poro~ilih univerze v Heidelbergu lahko sklepamo, da z orgonsko terapijo lahko olaj{amo klimakterijske te‘ave povsem brez hudih tveganj.

Z orgonskim sevalnikom organizem uravnava homeostazo, torej svoje ravnote‘je, na naraven na~in, te‘ave le omili in ne vsiljuje umetnega vpliva hormonov. ki so jemale placebo. Iz raziskovanja je razvidno: • tveganje, da nastopi trombozna embolija, se je pove~alo za 100 odstotkov • tveganje, da nastopi mo‘ganska kap, se je pove~alo za 41 odstotkov

V globule si lahko vsakdo sam z orgonskim sevalnikom vtisne izbrane informacije.

Danes vemo, da je na podro~jih, kjer naj bi terapija s hormoni dodatno za{~itila zdravje, zdravstveno tveganje pogostokrat veliko. To dokazuje ob{irna raziskava v ZDA, v kateri so opazovali 16.000 ‘ensk v starosti od 50 do 79 let.

Polovici ‘ensk so dajali hormonska sredstva, drugi polovici placebo.

Raziskava naj bi trajala osem let, a so jo pred~asno prekinili. @enske, ki so jemale hormonske preparate, so namre~ zdravstveno veliko ve~ tvegale kot tiste,

• sr~ni infarkti so se pove~ali za 29 od-

stotkov • tveganje, da dobijo rak na dojki, se je pove~alo za 26 odstotkov • druga obolenja krvnega obtoka so se pove~ala za 22 odstotkov

INFORMIRANE KROGLICE Letos objavljena raziskava univerze v Heidelbergu (ZRN) pa potrjuje, da lah-

Orgonski sevalnik ima ‘e kakih petdeset Slovencev.

ko znatno zmanj{amo znane te‘ave v klimakteriju, kot so mo~no potenje, spalne motnje in pretirana utrujenost, s pomo~jo orgonske terapije, torej z valovanjem mikrodelcev. To je tudi znanstveno potrdilo u~inka orgonske terapije.

Pojem orgon je prvi~ uporabil Wilhelm Reich (1897-1957). Znani psihoanalitik je v ZDA ‘e leta 1950 ustanovil raziskovalni center »Organon«. Po Reichu je osnova vseh ‘ivljenjskih dogodkov kozmi~na energija, orgon, ki jo je mo‘no meriti in shraniti. Danes namesto orgon ponavadi re~emo univerzalna ‘ivljenjska energija, ki jo je mogo~e, kot smo ‘e pisali, tudi ustrezno informirati.

Raziskava univerzitetne ‘enske klinike v Heidelbergu med avgustom 2001 in januarjem 2002 naj bi preverila, ali lahko u~inkujemo z organonsko terapijo na te‘ave v klimakteriju.

V ta namen so obsevali kroglice mle~nega sladkorja in informirane ampule »Wechseljahre« (klimakterij), ki so jih isto~asno shranili v kozarce. V ampulah je bila zajeta skupina te‘av, zna~ilnih za

Misteriji 13

S LADKOR~ EK

NAMESTO HORMONA

Pti~ja gripa Bolezen na krilih Joga Vstanite in se razgibajte Informirana voda Fotografije v vodi shranjenih informacij Laserske operacije o~i Dioptrija na(s)videnje Debelost Programirani zarodki Anestezija Kaj, ~e se med operacijo zbudim Nespe~nost Strah pred no~jo Srce Za miren tik tak Huj{ajmo z Zdravjem Na~rtujmo obroke pravilno Priloga Zdrava ‘enska Mi{ice ^ez 300 kilometrov bo bolje Prehrana Pomladanska ~istilna kura Mladi in zdravje Avtizem ni du{evna zaostalost Klub mama Zelena stran Beli vrati~ proti migreni Bela omela

NARO^ITE SI ZDRAVJE POKLONITE GA PRIJATELJEM 01/231 93 60; 051/307 777

14

Globule spravimo v posebno stekleni~ko in se jih po informiranju ne dotikamo ve~ z rokami.

klimakterij: spalne motnje, valove vro~ine in potenje, spolne te‘ave, telesno in du{evno utrujenost, depresije, ‘iv~nost in razdra‘ljivost, anksioznost, te‘ave s sklepi in mi{icami, te‘ave s srcem, suho sluznico in te‘ave s se~ili.

Dvajset bolnic je jemalo informirane kroglice osem do deset tednov, trikrat po tri kroglice dnevno. Ena od bolnic je prekinila raziskavo po dveh tednih, ostalih devetnajst udele‘enk v starosti od 46 do 61 let je kon~alo raziskave po na~rtu. Med tem ~asom niso smele jemati zdravil, ki bi u~inkovala na hormonski sistem ali na psiho.

RAZVESELJIV REZULTAT Razveseljivi rezultat teh raziskav: te‘ave vseh bolnic so se o~itno zmanj{ale.

Lahke do srednje te‘ave so se v povpre~ju zmanj{ale za 50 odstotkov, zelo mo~ne te‘ave celo za 62 odstotkov, za 82 odstotkov ve~ pa je bilo ‘ensk brez te‘av.

Te‘ave so se zmanj{ale takole: • spalne motnje od 84 na 32 odstotkov • valovi vro~ine od 79 na 34 odstotkov • spolne te‘ave od 79 na 20 odstotkov • telesna ali du{evna utrujenost od 68 na 26 odstotkov

• depresije od 74 na 21 odstotkov • ‘iv~nost od 68 na 26 odstotkov • anksioznost od 53 na 11 odstotkov • te‘ave s sklepi in mi{icami od 42 na

26 odstotkov • sr~ne te‘ave od 37% do popolnega ozdravljenja • problemi s suho sluznico od 58 na 32 odstotkov • te‘ave s se~nimi organi od 21 na 11 odstotkov Neodvisno od mo‘nega zdravstvenega tveganja je pomembna razlika med hormonsko terapijo in orgonsko terapijo. Pri hormonski terapiji obdr‘imo telo na hormonski ravni, ki ustreza ~asu pred klimakterijem. To pa dejanski biolo{ki situaciji ‘enske ne ustreza. Niti telo niti psiha se ne moreta prilagoditi spremenjenim hormonskim vrednostim.

Pri orgonski terapiji je postopek druga~en. Tu ne vplivamo umetno na naravni potek hormonskega razvoja, temve~ te‘ave le omilimo. To za ‘enske pomeni, da telesni razvoj poteka naravno, brez mo~nih te‘av. Organizem je sposoben uravnavati homeostazo, torej svoje ravnote‘je, na naraven na~in.

D

Natisnjene fotografije spomina slovenskih voda

Sporo~ila vode D

evetnajstega marca bo Japonec Masaro Emoto v Ljubljani pokazal fotografije spomina razli~nih vod. Med njimi tudi nekaterih slovenskih. Pokazal bo serijo diapozitivov kristalov zamrznjenih vod, ki z obliko opredeljujejo kakovost oziroma dokazujejo, da ima voda spomin.

Fotografije kakovosti vode je bil naslov ~lanka, ki smo ga oktobra leta 2000 natisnili v na{i reviji. Predstavili smo delo dr.

Masaruja Emota, Japonca, ki je tedaj izdal knjigo Sporo~ila vode, polno lepih fotografij spomina vode. Devetnajstega marca pa bo ob izidu slovenskega pre-

Kristali zamrznjenih vod z obliko opredeljujejo njihovo kakovost oziroma dokazujejo, da ima voda spomin. voda znamenite knjige, ki je avtorja proslavila po vsem kulturnem svetu, Emoto svoje delo v ‘ivo, ob {tevilnih diapozitivih, predstavil ob devetnajsti uri v Linhartovi dvorani v Cankarjevem domu.

M. Emoto dokazuje, da na vodo ne vplivajo zgolj informacije, marve~ tudi ~ustva in zavest.

Ko se za~nejo kristali ledu po~asi topiti v vodo, se vedno poka‘e ista slika: kitajska pismenka za vodo.

Razlage od kod in od kdaj so Kitajci vedeli, kako se izri{e slika ob taljenju vode, ne pozna nih~e.

Slovenska izdaja njegove knjige bo verjetno med najlep{imi na svetu. Sporo~ilo vode izdaja zalo‘ba Sanje, ki knjige ni le prevedla, marve~ se je potrudila, da bo v knjigi tudi nekaj fotografij spomina slovenskih voda. Direktor zalo‘be Sanje Rok Zavrtanik se je projekta lotil zavzeto, tako kot je to pri tej zalo‘bi ‘e v navadi: »Zanimalo nas je, kak{en spomin nosijo na{e vode. Zato smo Masaruju Emotu poslali pet vzorcev slovenskih voda. Posnetke kristalov bomo natisnili v slovenski knjigi.« Zalo‘ba Sanje je na japonsko poslala vzorec vode iz Ljubljane iz [i{ke, v Mariboru so vzeli vzorec v centru. Emoto je pod mikroskopom opazoval zamrznjeno vodo iz slapa Savica, {e posebno zanimivi pa utegnejo biti posnetki vzorcev vode iz istega slapa, ki so mu pred-

Misteriji 15

SPORO ~ ILA

VODE

DA BI POZDRAVIL @ENO

Ena od vod, ki jih je biokemik dr. Lee H. Lorenzen »ustvaril« tako, da je vanjo vgradil informacijo kefirja, ki naj bi, kot meni, podalj{eval ‘ivljenje.

vajali Staneta Severja posnetek Pre{ernove Zdravljice ter vzorec vode iz Savice, ki je »poslu{al« posnetek Pre{erno-

vega Krsta pri Savici v izvedbi Pavla Ravnohriba, Veronike Drolc, Staneta Severja, Poldeta Bibi~a in Jo‘eta Zupana.

Masaru Emoto je dvanajst let prou~eval, kako bi dokazal, da ima voda spomin. Potem je odkril, da vodne kristale najlep{e vidimo in fotografiramo, ~e vodo ohladimo do minus pet stopinj Celzija. Naredil je na desettiso~e fotografij raznih vzorcev vod in dognal, da ~ista voda kristalizira v obliki {esterokotnika, podobno kot sne‘inka. Okrog {esterokotnika nastanejo kristalni okraski. Po zgradbi, pa tudi po barvi kristala in njegovem sredi{~u Japonec sklepa, kak{ne so v vodi shranjene informacije.

O spominu vode je vse ve~ dokazov, japonskega raziskovalca pa je vzpodbudilo k raziskovanju dejstvo, da je doktor Lee H. Lorenzen, biokemik iz ZDA, posku{al zdraviti z vodo, ki jo je informiral. Ameri{ki znanstvenik je informacije snovi »prepisal« v vodo in jo v njej shranil; s tako informirano vodo je zdravil in pozdravil svojo, po spoznanju medicine neozdravljivo bolno ‘eno. Tak{no prepisovanje oziroma shranjevanje skoraj vsak dan poteka v orgonskem laboratoriju v Celju, kjer je ‘e shranjenih na tiso~e in tiso~e razli~nih informacij. Del njih je prenesen

Bralcem sta na voljo dve knjigi, ki pripovedujeta o vodi, osnovi vsakega ‘ivljenja. Sporo~ilo vode (7.900 SIT*, 152 strani, ve~ kot 200 barvnih fotografij, format 21 x 28 cm, trda vezava) Japonca Masaruja Emota je osupljiv prikaz razli~nih oblik kristalov zaradi razli~nih informacij, ki so v vodi. Kako dobra je voda je priro~nik za biolo{ko opazovanje kakovosti voda avtorja Petra Firbasa (2.900 SIT, 104 strani, 100 barvnih fotografij, format 12,5 x 19,5 cm, bro{irano) in je hkrati tudi priro~nik za opazovanje voda v eko {olah.

Naro~niki na revijo Zdravje imajo 10-odstotni popust, pri nakupu obeh knjig pa skupni 15-odstotni popust. Naro~ila po telefonu 01/431 20 25 ali 051/307 777 in e-po{ti: ara@zalozba-ara.si *Pozor: ^e boste knjigo Sporo~ilo vode naro~ili do 15. marca, je njena cena le 5.900 SIT in tudi na to ceno vam priznamo klubski popust.

Masaru Emoto bo Slovencem predstavil svoje diapozitive v petek, 19. marca ob 19. uri v Linhartovi dvorani v Cankarjevem domu (informacije: 01/561 23 03).

16

S PORO ~ ILA

VODE

v informirane kozarce in druge izdelke, ki jih bralci revije ‘e dobro poznajo.

Ameri{ki biokemik je tedaj posegel po kefirju s Kavkaza in rastlinici z Andov ter v vodo zapisal njuni vibraciji.

Hitra ozdravitev ‘ene, o kateri je pripovedoval Masaruju Emotu, je Japonca prevzela; odlo~il se je, da bo v vodi zapisane informacije na nek na~in dokazal. Pri {tiristokratni pove~avi mu je uspelo fotografirati kristalizirane vodne kapljice in dokazati, da je oblika kristala odvisna od informacij, ki jih voda nosi v sebi.

Na vodo je vplival na vse mogo~e na~ine; predvajal ji je tudi klasi~no in moderno glasbo. Fotografije so bile presenetljive. Posodice z vodo je naslovil z dobrimi ali slabimi lastnostmi: dobrota, zlo, pa ljubezen, sovra{tvo. S tiso~i posnetki je dokazal, da se kristal izoblikuje odvisno od sporo~ila, ki ga voda prejme.

Informirana voda, v kateri je informacija zdravilne rastline ma~ji krempeljci z Andov.

Informacijo je dr. Lorenzen vnesel v destilirano vodo.

KAKO DOBRA JE VODA

Mikroskop v ohlajenem prostoru, kjer je stalna temperatura -5 °C.

Po Emotovih spoznanjih se informacije shranjujejo v napetostnem polju med atomskim jedrom in elektroni okoli njega ter njim pridru‘enimi roji, klastri. »Na{ svet obdaja voda, ki nosi s sabo vse ne~isto~e in jih raztaplja. Voda je vir ‘ivljenja. ^e je voda onesna‘ena, postane obstoj ‘ivih bitij vpra{ljiv,« je zapisal v knjigi, kjer razlaga, da ga je prav to spoznanje vzpodbudilo, da je za~el iskati pot, kako bi lahko kvaliteto vode natan~no ocenil.

V Sloveniji pa je iz{la {e ena knjiga, ki govori, kako je mogo~e oceniti kakovost vode. Knjigo Kako dobra je voda je napisal Peter Firbas in v njej opisuje, kako se na kakovost vode odzivajo kromosomi, prena{alci dednine. Knjiga razlaga na~ine za preverjanje, kako vode z vsem, kar je v njih, vplivajo na celice, torej na ‘ivljenje. Knjiga je napisana tako, da slu‘i tudi kot priro~nik za mla-

de raziskovalce v eko {olah.

Kriterij japonskega raziskovalca za kakovost vode sloni na kristalih, ki so trdne snovi s praviloma jasno razvr{~enimi atomi in molekulami. Razli~ne vode na Zemlji za~nejo kristalizirati z enakim kristalnim vzorcem. A ~etudi bi zamrznili sto vzorcev iste vode, ne bi dobili dveh povsem enakih vzorcev. V vseh vzorcih se ka‘ejo primerljive podobnosti in te‘nje v strukturi kristalne mre‘e. Nepravilni in razpadajo~i {esterokotni kristali v primerjavi z lepimi, pravilnimi sne‘nimi zvezdami niso dobro znamenje. Druga~e povedano, kriterij za oceno je zaenkrat samo videz.

S tovrstno analizo vode opazujemo vodo in njeno ~istost s popolnoma druge plati, namre~ glede na informacije. Te pa v vodi, tudi ko jo o~istimo s filtri, ostajajo. Vodi pa je mogo~e vtisniti tudi dobre informacije in se tako znebiti vsega, kar na fotografijah Masaruja Emota izmali~i podobo kristalov.

J. V.

D

Misteriji 17

Svetloba klasi~ne ‘arnice naj bi bila bolj zdrava alternativa od var~nih `arnic

Je »var~no« tudi zdravo?

V

zadnjem desetletju je zavest o uporabi svetlobe za ustvarjanje razli~nih razpolo‘enj in vtisov precej napredovala. @al mnogi to znanje izkori{~ajo v slabe namene, pri ~emer jim je dobro po~utje ljudi zadnja skrb. ^e je svetloba klasi~ne ‘arnice dejansko kakovostnej{a in ~e veliko ljudi ne mara fluorescentnih sijalk, zakaj nas vedno bolj prepri~ujejo, naj vse bolj uporabljamo fluorescen~ne sijalke in vse manj klasi~ne ‘arnice z ‘arilno nitko?

Ko je v poznih osemdesetih letih pri{la na tr‘i{~e kompaktna fluorescentna sijalka (CFL) ali tako imenovana var~na ‘arnica, so proizvajalci svetilk na svojo stran pridobili proizvajalce energije, okoljske organizacije in velike dru‘be, kot je Ikea, da bi prepri~ali ~im {ir{e mno‘ice ljudi, naj svoje brezhibne ‘arnice zamenjajo z absurdno dragimi var~nimi ‘arnicami, ki so na za~etku stale tridesetkrat ve~ od navadnih, za nekatere vodilne znamke pa to velja {e danes. Tako se je za~ela zelo nepo{tena in vztrajna kampanja proti ‘arnici s kovinsko nitko, ki traja {e danes.

1. Njihov glavni argument je, da ima CFL sijalka od osemkrat do petnajstkrat dalj{i rok trajanja od standardne tiso~urne ‘arnice s kovinsko nitko. Vendar obstajajo tudi klasi~ne ‘arnice z debelej{imi tungstenovimi nitkami, ki trajajo deset tiso~ ur, kljub nekoliko zmanj{ani mo~i. In testiranja pri Švedski agenciji potro{nikov v letih 2000 in 2001 so

18

Zakaj si energetski lobiji tako prizadevajo, da bi prijetno, spro{~ujo~e vzdu{je, ki nam ga doma pri~arajo klasi~ne ‘arnice, zamenjali s potencialno nezdravimi kompaktnimi sijalkami, s katerimi ne privar~ujemo prav veliko?

vse. Od najdra‘je vrste ‘arnic, ki naj bi gorele dvanajst tiso~ ur, pa jih je polovica ugasnila pri osem tiso~ urah!

2. Kompaktne fluorescentne sijalke naj bi dajale svetlobo, ki je ~isto podobna svetlobi, ki jo daje klasi~na ‘arnica. ^eprav so v zadnjih letih izbolj{ali nekatere manj zmogljive modele, je sestavljena svetloba, ki jo oddaja ve~ina CFL sijalk, {e vedno vijoli~asto bela.

3

. Kompaktne sijalke naj bi dajale petkrat ve~ svetlobe in omogo~ale 80-odrazkrila, da presenetljivo malo »var~nih stotni prihranek energije. Ker se ve~ina ‘arnic« v resnici gori tako dolgo, kot proizvajalcev sijalk gotovo zaveda, da obljubljajo proizvajalci. Od vseh dragih ve~ina CFL sijalk preprosto ne daje pet‘arnic znamke, ki je obljubljala osem krat ve~ svetlobe, so za~eli govoriti »do« tiso~ ur delovanja, ni niti ena sama tra- petkrat ve~, nekateri pa »{tirikrat tolijala ve~ kot 663 ur! In pri eni vodilnih ko«. ^e se ‘elimo sami prepri~ati, priznamk je veliko njenih dra‘jih ‘arnic res merjajmo 60-vatno ‘arnico s priporo~eno gorelo tako dolgo ali {e dlje (sicer veli- 11- ali 12-vatno CFL sijalko, ki naj bi jo ko {ibkeje) kot so obljubljali, ne pa tudi nadomestila. Takoj vidimo, da je slednja manj svetla. Celo katalogi proizvajalcev potrjujejo, da daje kvalitetna klasi~na 60-vatna ‘arnica svetlobni tok 730 lumnov, najzmogljivej{a cevasta 11vatna sijalka pa le 600 lumnov. Pri modelih v obliki krogle ali bu~ke, ki naj bi dajale {tirikrat ve~ svetlobe, bu~ka {e dodatno zmanj{a koli~ino izsevane svetlobe na 450 do 500 lumnov. Prej omenjeni testi dokazujejo, da le tri vodilne znamke sijalk dajejo (na za~etku) toliko svetlobe kot obljubljajo reklamna sporo~ila. Najslab{e znamke dajejo svetSestavljena svetloba, ki jo oddaja ve~ina kompaktnih fluorescentnih sijalk, lobni tok pi~lih 214 lumnov! je {e vedno vijoli~asto bela.

Test je tudi dokazal, da

J E » VAR ~ NO « »var~ne ‘arnice« podobno kot fluorescentne sijalke in drugi svetlobni viri na razelektrenje s ~asom izgubljajo mo~, kar se praviloma dogaja v prvih dva tiso~ urah. Po osem tiso~ urah se svetloba nekaterih modelov zmanj{a tudi za 40 odstotkov. ^e torej ‘elimo imeti enako svetlobo kot jo daje standardna ‘arnica, moramo kupiti kompaktno sijalko z ve~ vati, kot je priporo~eno. Tako prihranimo precej manj denarja kot nam dopovedujejo proizvajalci.

TUDI ZDRAVO ?

vadnih ‘arnic le nekaj odstotkov celotnih sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo energiji (ve~ina gre na ra~un ogrevanja ter segrevanja in hlajenja vode). ^e bi nas res radi prepri~ali, naj var~ujemo z energijo, zakaj nas potem nenehno spodbujajo, naj nabavljamo vse ve~ nepotrebnih naprav, namenjenih razvajanju in zabavi? Zakaj ne bi raje var~evali na ra~un teh naprav? Zakaj ne bi raj{i pospe{ili razvoj alternativnih energetskih virov, kot nam ‘e ves ~as obljubljajo? Ali gre le za proizvajalce, ki bi radi zaslu‘ili, ali pa se morda za to dobro organizirano in vztrajno kampanjo skriva nek drug razlog, katerega cilj je, da ljudje v privatnem sektorju prenehamo uporabljati klasi~no ‘arnico? Ko bo ta vedno bolj redka, bodo z njo lahko ustvarjali avro glamurja okoli dolo~enih proizvodov, ljudi, krajev in dogodkov.

fesorjevem mnenju zgledovati po naravni svetlobi. Eden od razlogov, zakaj je svetloba obla~nega dne tako mra~na in oto‘na, ni manj{a koli~ina svetlobe ali njena bolj hladna barva, temve~ enakomerna razpr{enost svetlobe v vse smeri.

Son~na svetloba pa vso okolico po‘ivi in ustvarja sence, gibanje in ostre kontraste med lu~jo in senco.

Fluorescentna svetloba je {e najbolj mrka in odbijajo~a, ko prihaja iz dolge cevi (za svetlobni vir zelo nenaravne oblike), ki svetlobo enakomerno razpr{i po prostoru ter odpravi vse naravne . Za nekatere je velik problem toplosence. Ali je mo‘no, da sta svetloba in ta, ki jo oddajajo klasi~ne ‘arnice, toda senca za zdravje prav tako pomembni to velja le za de‘ele, letne ~ase in kraje, kot koli~ina in vrsta svetlobe? kjer je ‘e sicer preve~ vro~e. V hladnej{em podnebju je lahko toplota ‘arnic Ko na~rtujemo osvetljavo in ho~emo prednost, saj pripomore k ogrevanju dose~i dolo~en u~inek, je zelo pomembprostorov in posledi~no manj{im ra~uno, da izberemo pravo vrsto svetilk. ^e nom, zato so tam razlike med uporabo ‘elimo na primer ustvariti ve~ sence in klasi~nih ‘arnic in kompaktnih sijalk {e kontrasta, mora biti osvetljava usmerjeRAZPOREDITEV IN manj{e. na, temu primerne pa bi morale biti tudi USMERJANJE SVETLOBE svetilke. . Proizvajalci kompaktnih sijalk trdiZa razliko od linearnih svetil s plasProfesor Anders Liljefors, ki na Royal jo, da so te okolju prijaznej{e, pri ~emer Institute of Technology v Stockholmu ti~nimi razpr{ilci ali kroglastih svetil, ki pozabijo omeniti neroden podatek, da predava o osvetljevanju v arhitekturi, je razpr{ujejo svetlobo enakomerno v vse vsebujejo ‘ivo srebro. Radi {irijo neto~ne prepri~an, da je svetloba navadne ‘ar- smeri, usmerjena osvetlitev osredoto~i podatke o klasi~nih ‘arnicah, ~e{ da so nice kakovostnej{a. ^e ‘elimo okolje svetlobo v eno samo smer, v~asih tudi krive za onesna‘evanje okolja z ‘ivim sre- kvalitetno osvetliti, se moramo po pro- v dve. Tako delujejo mnoge stenske, brom, ~eprav ga same sploh namizne in talne svetilke, ne vsebujejo. Predpostavljaki ve~ino svetlobe usmerjo, da klasi~na ‘arnica dejanjajo navzdol, nekaj pa je sko porabi veliko ve~ enerspustijo tudi skozi vrhnji gije (kar ne dr‘i) in da ta enerdel. Najbolj dramati~en gija prihaja izklju~no od teru~inek dose‘emo, ~e je moelektrarn, ki s kurjenjem svetlobnih virov malo, a premoga onesna‘ujejo okoso majhni in svetli. Mehlico z ‘ivim srebrom. kej{i in svetlej{i u~inek dose‘emo, ~e ve~ ve~jih Zakaj si skoraj vsi enersvetil, ki razpr{ujejo svetgetski lobiji in proizvajalci lobo pod {ir{im kotom, svetil tako mo~no prizadepostavimo drugo ob druvajo, da bi potro{niki prijetgo, da se ‘arki prepletajo no, spro{~ujo~e vzdu{je, ki in prekrivajo. Prostor bo jim ga doma pri~arajo klasienakomerno razsvetljen, ~ne ‘arnice, zamenjali s poa svetlobo bomo videli in tencialno nezdravimi kom~utili kot naravno. Usmerpaktnimi sijalkami, s katejanje lu~i pove~a njeno rimi v resnici ne privar~ujesvetlost v dani smeri, ne mo veliko? ^emu to ‘elijo, da bi morali uporabiti ve~ ko pa je svetloba klju~na za Svetloba, ki jo ustvarjajo klasi~ne ‘arnice, je pogosto rezervirana za delavce z najvi{jimi dohodki in statusom. energije, zlasti ~e je notna{e ‘ivljenje in je cena na-

4

5

Misteriji 19

JE »VAR ~NO «

TUDI ZDRAVO ?

ranjost svetilke iz poliranega aluminija, strop, jo obrnite navzdol in opazujte, ~e zasen~ena in usmerjena svetloba ter nizki projicira svetlobo navzven. ni u~inek bolj{i. Posredna osvetlitev ko name{~eni in usmerjeni svetlobni viri Tudi smer ‘arkov je pomembna. Lu~, oziroma svetlobno telo, ki sveti s tal pro- pri~arajo bolj intimno in prefinjeno atki pada po{evno navzdol, podobno kot ti stropu, je smotrna le, ~e ‘elimo prepre- mosfero. sveti dnevna svetloba skozi okno, pou- ~iti, da svetloba ne odseva od televizijKOMERCIALNA dari obrise predmetov in je v~asih vide- skih in ra~unalni{kih ekranov. V tem primeru postavite v ta namen izdelane ti bolj naravna kot svetloba, ki pada ravOSVETLJAVA no s stropa proti tlom. ^e so vsi viri svet- svetilke bli‘je stropu. Bolj{a alternativa Pri na~rtovanju osvetljave trgovin, lobe na stropu, lahko dobi prostor dokaj so reflektorji, usmerjeni v stene. Ne gle- restavracij in drugih komercialnih obmra~en videz. Poskusite uporabiti ve~ de na to ali prihaja svetloba s pisalne jektov graditelji obi~ajno sledijo smernisvetilk in jih namestite ni‘je, njihovo le- mize, sten, stropa ali oken, vir svetlobe cam proizvajalcev svetil. Še pred tem pa go, smer in svetilnost pa uskladite z naj- ne sme odsevati od ekrana. naj bi arhitekti in in‘enirji, ki na~rtujejo bolj pogostimi dejavnostmi v tem pros- • V prehodnih prostorih ali prostorih, osvetljavo, upo{tevali standardne predtoru. kjer se redko zadr‘ujete (hodniki, gara‘e pise o ergonomiji in energetski u~inkoin podobno), cevaste stropne svetilke vitosti.

Nekaj koristnih nasvetov: s stenskimi svetilkami, ki Naj navedemo nekaj teh smernic: • V prostorih, kjer le‘imo ali sedimo, nadomestite svetijo navzdol in so name{~ene tik ob kot so spalnice, kopalnice, dnevne sobe, • V supermarketih, drogerijah, bencin~akalnice, {ole, pisarne, vlaki in avtobusi steni, ali s stenskimi sve~niki. Te je po- skih servisih in drugih zelo obiskanih so najprimernej{e usmerjene lu~i, ki so trebno namestiti na srednji vi{ini, da pa- trgovinah z blagom {iroke potro{nje, postavljene tako, da pade ve~ji del svet- de ve~ji del svetlobe tik pod vi{ino o~i smernice priporo~ajo fluorescentno svetlobe ni‘je od vi{ine o~i, oziroma tik pod ~loveka ni‘je rasti. Svetila naj ne svetijo lobo srednje jakosti, ki naj bo enakomernjo, ~e le‘imo ali sedimo. Lu~i naj ne bo- premo~no. no razporejena, hladne bele barve in do presvetle, razen v primeru, ko na tem • Name{~anje mo~nih svetil v vi{ino za zelo svetla. Po mo‘nosti naj bi jo na izmestu beremo ali opravljamo kak{no osvetlitev ve~jih povr{in je smotrno le, branih mestih dopolnili z visokotla~ni~e opravljamo neko fizi~no dejavnost in mi natrijevimi svetilkami, na primer na drugo posebno dejavnost.

• ^e beremo ali opravljamo kak{no ro~- moramo dobro videti, kaj po~nemo, na oddelku za prodajo mesa, saj topla barno delo, naj bo delovni prostor primer- primer med ~i{~enjem, pleskanjem ali va teh lu~i poudari rde~o barvo mesa. no osvetljen. Bolj ko je opravilo natan~- gradnjo.

V diskontnih trgovinah pogosto uporab^e zdru‘imo vse posamezne vidike, ljajo zelo mo~ne fluorescentne sijalke no in starej{i ko smo, ve~ svetlobe potrebujemo. 40- do 60-vatna ‘arnica morda lahko zaklju~imo, da s hladnimi, svetli- slabe ali srednje kvalitete, ki naj bi pri zadostuje za otroka ali mladostnika, pri mi in enakomerno razporejenimi svetili kupcu ustvarile videz, da se mu nakup {estdesetih pa v~asih potrebujemo se- ter z name{~anjem in usmerjanjem svet- izpla~a. V {portnih trgovinah ter trgovidemkrat toliko svetlobe. Ker ve~ina na- lobnih virov proti stropu dose‘emo bolj nah ali oddelkih z elektroniko in ‘eleznimiznih svetilk in svetilk za branje de- neoseben u~inek. In nasprotno: toplej{a, no, ki si prizadevajo privabiti predvsem mo{ke kupce, sta tako barva luje le s 60- ali 75-vatno ‘arnico svetlobe kot barva notranje op(oziroma 20- ali 35-vatno nizkoreme trgovine obi~ajno precej napetostno halogenko), je smihladnej{i in svetlej{i kot v tistih, selno razmi{ljati o kombinaciji ki ciljajo predvsem na ‘enske. ve~ svetilk ali celo o enem ali dveh glavnih 150-vatnih nape• Za manj{e trgovine z osebno tostnih reflektorjih. postre‘bo, modne butike za kupce srednjega razreda, velebla• Osvetljevanje s tal ni vedno priporo~ljivo, ker nam svetloba, govnice in trgovske centre, kjer »ki sveti v napa~no smer«, ne je razstavljeno veliko {tevilo daje dobrega ob~utka, pa tudi predmetov, ki naj bi si jih za‘ezato, ker mora svetloba potovati leli, ~eprav jih ne potrebujemo, vse do stropa, preden se lahko priporo~ajo bolj vabljive svetdelno razpr{i po prostoru. U~ilobne re{itve. Tu v glavnem vinek je pust, nedolo~en in neupodimo manj {tevilne, toplej{e in raben. ^e imate doma na steni Kanad~anka Jennifer Veitch je opravila triletno raziskavo, kako kvalitetnej{e fluorescen~ne simontirano svetilko, ki sveti v zaposleni v pisarnah reagirajo na razne pogoje razsvetljave. jalke, ki so name{~ene vi{e in

20

J E » VAR ~NO « manj vpadljivo (vgrajene v strop) ter so pogosto kombinirane s halogenskimi svetilkami ali s kvalitetnimi HID reflektorji. Ti so postavljeni ni‘je, da osvetlijo oddelke z modnimi obla~ili, parfumi in notranjimi dekoracijami, ki so videti v soju teh lu~i nadvse glamurozni, vendar dostopni. To naj bi kupca pripravilo, da se‘e nekoliko globlje v denarnico, kot je sprva na~rtoval.

• Za bolj ekskluzivne trgovine, restavracije in podobno, kjer naj bi se bili kupci pripravljeni lo~iti od zajetnih vsot denarja, smernice priporo~ajo toplo, zasen~eno, prete‘no neposredno svetlobo visoke kvalitete, ki ustvarja ostre kontraste. Ko vstopimo v draguljarno, butik z obla~ili razvpitih modnih kreatorjev, ekskluziven hotel ali kazino, avtomobilski salon, privatno kliniko ali toplice, je osvetljava zelo mehka, prijetna in spodbudna. Opazimo tudi ve~ klasi~nih ‘arnic, pa tudi romanti~ne v tla usmerjene svetilke in majhne sijo~e halogenske reflektor~ke, ki tako o~arljivo osvetljujejo posamezne predmete, da so ti videti {e bolj vabljivi in ekskluzivni. Tudi gledali{~a, muzeji in umetnostne galerije so praviloma zelo lepo osvetljeni.

Vse to dokazuje, da se proizvajalci svetil in trgovci zelo dobro zavedajo edinstvene in zelo za‘elene kakovosti, ki jo daje svetloba klasi~nih ‘arnic. Zakaj bi se sicer tako mo~no trudili ustvariti nekaj, kar je ~im bolj podobno svetlobi klasi~nih ‘arnic, in zakaj bi uporabljali prav klasi~ne ‘arnice v prodajalnah z najbolj ekskluzivnim blagom ter celo spodbujali njihovo mno‘i~no prisotnost v ~asu bo‘i~a, ko naj bi pri~arale duh prazni~nih dni in pove~ale prodajo? ^eprav se ve~ina trgovcev dr‘i teh pravil, obstajajo tudi izjeme. Lastniki supermarketov na primer vse pogosteje ugotavljajo, da si kupci ‘elijo bolj{e osvetljave tudi pri kupovanju {pecerije.

Upamo, da jim bodo drugi sledili. Znano je, da svetloba lahko kvarno deluje na ‘ivilske izdelke, zato morda ne bi bilo narobe, ~e bi bile lu~i manj mo~ne in bolj{e kakovosti in to ne le tam, kjer hra-

no prodajajo, temve~ tudi v prostorih za njeno predelavo, pakiranje in skladi{~enje.

OSVETLJAVA DELOVNEGA MESTA ^eprav se v delovnih okoljih vse bolj uporablja halogenska svetloba, je svetloba, ki jo ustvarjajo klasi~ne ‘arnice, pogosto rezervirana za delavce z najvi{jimi dohodki in statusom. Tudi v najlep{e osvetljenih trgovinah, restavracijah in

V diskontnih trgovinah pogosto uporabljajo zelo mo~ne fluorescentne sijalke slabe ali srednje kvalitete, ki naj bi pri kupcu ustvarile videz, da se mu nakup izpla~a. hotelih v prostorih, namenjenih osebju in skladi{~enju, najdemo hladne, grde in marsikdaj po nepotrebnem zelo svetle fluorescentne svetilke, kot da bi lastniki ‘eleli poudariti razliko med strankami in zaposlenimi ter med prostim ~asom in delom.

Je to res potrebno? Zakaj se ve~ini ljudi onemogo~a, da bi delali in se obenem dobro po~utili in morda prav zaradi tega bolje opravili delo, z manj bolni{kimi odsotnostmi, bolj{o koncentracijo in manj napakami, ki jih povzro~a stres?

Se delodajalci bojijo, da se bomo po~utili preve~ spro{~eno in dela ne bomo jemali dovolj resno, ~e ne bomo vseskozi ‘iv~ni in napeti? Mar smo do prijetne osvetlitve upravi~eni le tedaj, ko smo pripravljeni pla~ati za drago blago in usluge?

PRIPORO^ILO ZA PISARNE Študije o vrstah razsvetljave v rabi v pisarnah, ki sta jih leta 2000 opravila Jennifer Veitch in Guy Newsham s Kanadskega in{tituta za raziskave v gradbeni{tvu, ka‘ejo, da bi ve~ina ljudi rada

TUDI ZDRAVO ?

delala v prostoru z okni, po mo‘nosti tudi z ‘aluzijami ali zavesami. Radi bi imeli tudi elektri~no osvetljavo z mo‘nostjo prilagajanja lege in kota svetlobnih teles ter izklju~itve/vklju~itve svetilk med delovnim dnevom. Ve~ina anketirancev je izbrala svetila z vatno mo~jo, ki je bila enaka priporo~eni ali celo malo ni‘ja. Veitch in Newsham sta strnila naslednje re{itve: svetila naj bodo ~imbolj prilagodljiva z mo‘nostjo za reguliranje svetlobe; stikala za pri‘iganje in uga{anje lu~i naj bodo v bli‘ini delovne mize; stikala in kabli naj bodo name{~eni tako, da je v prostoru mo‘no premikati predmete.

Zelo pomembno se nam zdi ponuditi vsakemu posamezniku mo‘nost nadzora nad stanjem osvetljenosti na delovnem mestu, saj se zahteve glede na~ina osvetljevanja precej spreminjajo glede na ~lovekovo starost in vrsto dela. Preve~ svetlobe ob nepravem ~asu ali na nepravem mestu je lahko prav tako mote~e in neudobno kot ~e je je premalo.

Ljudje pa se med seboj zelo razlikujemo tudi po osebnih nagnjenjih. Ve~ kot polovica vpra{anih je raje delala v enakomerno osvetljenem prostoru, 17 odstotkov pa bi jih raje imelo ve~ino svetlobnih virov na delovni mizi, medtem ko naj bi bil ostali prostor {ibkeje osvetljen.

7,5 odstotka vpra{anih bi se udobno po~utilo v {e temnej{em prostoru. Študija, ki jo je leta 1997 opravil Kellner s sodelavci, razkriva, da se agorafobi~ni pacienti (ljudje, ki jih je strah javnega nastopanja) veliko bolje po~utijo v slab{e osvetljenih prostorih. Še ena {tudija Veitcha in Newshama iz leta 1998 ka‘e, da so ‘enske bolj ob~utljive na mo~no svetlobo kot mo{ki.

V idealnih razmerah bi imeli delavci mo‘nost, da se odlo~ijo za klasi~ne ‘arnice, saj veliko ljudi ne mara fluorescentne svetlobe. V nasprotju s splo{nim prepri~anjem to ne bi predstavljalo bistveno ve~jih stro{kov, {e posebej ~e bi halogenske reflektorje, ki imajo najbolj{i svetlobni izkoristek, uporabljali le po potrebi.

Ra. Pu. Naslednji~: Vpliv lu~i na ljudi.

D

Misteriji 21

Do sedaj so se {e vse vedske prerokbe uresni~ile

Prerokbe iz Ved

22

meljila na linearnem pojmovanju ~asa.

Moja ‘elja je bila knjigo napisati na tak na~in, da jo lahko razume vsak in da je hkrati v njej dovolj strokovnih podatkov, da prerokbe »ne obvisijo v zraku«, saj so bile napisane v drugem ~asu in v drugi kulturi. Zato ima knjiga dva dela. V prvem delu govorim o zgodovini, znanosti, starih civilizacijah in podobno, v drugem delu pa so zbrane prerokbe s pojasnili.

Vedske prerokbe je pred pet tiso~ leti zapisal Vjasa, modrec, jogi in mistik, ki je svoja spoznanja in videnja zapisoval na palmove liste visoko v gorah Himalaje. Z izjemo nekaterih odlomkov so skoraj vsi deli Ved pisani v verzih. Stari modreci so bili namre~ izjemni psihologi. Vedeli so, da se ljudje hitreje in la‘je nau~imo „pesmic” kot nekih dolgo~asnih odstavkov. In ker so umetnost pisanja verzov izbrusili do popolnosti, so v njih ostali skriti {tevilni podpomeni, ki pa jih lahko razume{ le znotraj tradicije.

To je bil svojevrsten na~in kodiranja sporo~ila. Zanimivo pa je, da so prerokbe v primerjavi z nekaterimi bolj filozofskimi ali ezoteri~nimi stilisti~nimi slogi pravzaprav sorazmerno jasno zapisane.

Vendar pa moramo upo{tevati, da razli~ne kulture in tradicije lahko uporabljajo malce druga~na lastna imena oseb in krajev, zaradi ~esar lahko neizurjenemu intelektu in o~esu pomembna informacija zlahka uide.«

Do naslednjega uni~enja, ~e to razumemo kot nekak{no vesoljno kataklizmo, bo preteklo {e veliko milijonov let. bli‘nji prihodnosti. Apokalipti~ne napovedi so ponovno postale aktualna tema in to ne samo v duhovnih krogih.

Znanstveniki so govorili o zamenjavi magnetnih polov in morebitnih globalnih posledicah. Meni se je vse skupaj zdelo pretirano, {e zlasti, ker sem vedel, da je ve~ina interpretacij znanih prerokb, s tem ne mislim na vedske, te-

Foto Iztok Dimc Jana

M

ed prerokbami in napoved mi je velika razlika. Napove di sledijo na~elu »opazuj in sklepaj« ter se navadno ti~ejo materialne sfere na{ih ‘ivljenj. Prerokbe so nekaj povsem drugega. Prerokbe vsebujejo element nadnaravnosti in razodetja.

Tako pravi Mi{o To{i~, avtor pred kratkim iz{le knjige Prerokbe iz Ved. V Vedah, ki so po mnenju znanega indologa Maxa Müllerja najstarej{e knjige v knji‘nici ~love{tva, je veliko prerokb, od katerih so se {tevilne ‘e uresni~ile, druge se uresni~ujejo pred na{imi o~mi, nekatere pa segajo mnogo tiso~letij naprej, vse do uni~enja materialnega vesolja. To{i~, ki je raziskovalec na In{titutu za komplementarno znanost in interkulturne {tudije Vedanta, pravi, da je pred ve~ kot desetimi leti v nekem a{ramu prvi~ naletel na dolo~ene prerokbe iz obse‘nega kanona vedskih besedil: »Bil sem fasciniran. Te prerokbe so se nana{ale predvsem na spremembe v ~love{ki dru‘bi. Opisi dru‘benih dogajanj, ~lovekovih vedenjskih vzorcev in podobno so bili tako natan~no zapisani, da sem jih lahko brez te‘av prepoznal, ~e sem se samo ozrl naokrog. To me je vzpodbudilo, da sem za~el zbirati ve~ pisanega gradiva na to temo ter podrobneje prou~evati tradicijo staroindijske civilizacije. Z razli~nih zornih kotov: zgodovinskega, filozofskega, religioznega in empiri~nega.

Nekje na prehodu v novo tiso~letje je ob vseh spoznanjih, do katerih sem pri{el pri spoznavanju s to tradicijo, v meni za~ela rasti ‘elja, da bi o teh prerokbah nekako povedal tudi drugim. [e zlasti, ko sem v Vedah naletel na prerokbe o Jezusu, Mohamedu, Budi itd. Veliko ljudi je zanimalo, kaj nas ~aka v

Mi{o To{i~, avtor knjige »Prerokbe iz Ved«.

Katere vedske prerokbe so se ‘e uresni~ile? ^e omenim tiste najbolj fascinantne, so to gotovo prerokbe o Jezusu, Mohamedu, Budi in ^ajtanji. Prerokba o Jezusu se pojavlja v Bhavi{ja purani (Knjigi o prihodnosti). Ta knjiga je bila zapisana nekje okrog leta 2.800 pred na{im {tet-

PREROKBE

IZ

V ED

Slednja doba, torej ta, v kateri jem. To pomeni, da Vede Jezusa na‘ivimo danes, je po Vedah doba povedujejo skoraj tri tiso~ let pred drasti~nega zo‘enja ~lovekove zanjegovim rojstvom. V Bhavi{ja puvesti. Vede to dobo imenujejo z berani je Jezus imenovan »I{a putra«, sedo kali juga. Kali pomeni prepir. kar pomeni Bo‘ji sin. Znano je, da V tej dobi naj bi ljudje postopoma so Jezusa v arabskih de‘elah poznapri{li pod vpliv negativnih ~ustveli po imenu I{a (Issa). Ime Jezus je nih vzorcev, naj bi izgubili sposobsodobna oblika hebrejskega imena nost razlikovanja in tako povsem Je{ua, iz katerega je v stari gr{~ini za{li s poti humanisti~ne kulture. To nastalo ime Iesos. Bhavi{ja purana je doba prepirov, hinavstva, vojn in napoveduje Jezusovo sre~anje z izkori{~anja. Mislim, da ni potrebnekim indijskim kraljem. Po opisih no razlagati, da so nam vsi ti pojavi sode~ je do sre~anja pri{lo najver‘e znani. Prerokbe so zelo jasne. jetneje nekje v bli‘ini Afganistana.

Napovedani so denimo genetski Jezus kralju omenja, da ga ljudje poznajo tudi po imenu »I{a masi- Vedske prerokbe je pred pet tiso~ leti zapisal modrec, posegi pri pridelovanju ‘ivil, sebi~ha«, kar je podobno kot Jezus mesi- jogi in mistik Vjasa, ki je svoja spoznanja in videnja no delovanje politi~nih voditeljev, nasilje nad u~itelji v {olah in {e marja. Omenja tudi, da je njegovi ma- zapisoval na palmove liste visoko v gorah Himalaje. sikaj. teri ime Kumari, kar je zelo podobno imenu Mary ali Marija. Ime Kumari kako ne ve nih~e, in naj bi se neko~ Vendar pa ni vse tako ~rno. Vede razv sanskrtu pomeni mlado dekle ali de- kon~al. To nas u~ijo v {olah. Podobno lagajo, da se na vsakih 1000 ‘eleznih dob vica. Z drugimi besedami, tu je ve~ gledamo tudi na ‘ivljenje, ki naj bi bila v prav dolo~eni kali jugi pojavi deset specifi~nih podrobnosti, ki nedvoumno drama v enem samem dejanju. Eno ‘iv- tiso~ letno zlato obdobje. To je obdobje ka‘ejo, da gre za Jezusa. ljenje in ena prilo‘nost. nekak{nega duhovnega razcveta, ki Stare civilizacije govorijo o druga~- zajame ves planet. Verjeli ali ne, vendar Prerokba o Budi se javlja v Bhagavata purani, kjer je nakazan tudi vzrok za nem pogledu na ~as, cikli~nem. Tako kot se po vedski kozmologiji tak{no obdobje njegov prihod. Z imenom Mahamada je se po sosledju pomladi, poletja, jeseni in pravkar pri~enja. Prerokbe govorijo o prav tako napovedan Mohamed, pred- zime vsaki~ za~ne nov cikel, obstajajo preobratu v zavesti ~loveka, ki se bo stavniki islamske veroizpovedi pa so v tudi kozmi~ni cikli, ki zajemajo obdob- zavedel svojega napa~nega ravnanja in Bhavi{ja purani napovedani kot »mu- ja z razli~nimi zna~ilnostmi. O tak{nih se ponovno vrnil k delovanju v sozvo~ju ciklih govorijo tako stari Grki, stari pre- z naravo in nenazadnje s samim seboj. salamani«. bivalci Amerike, kot tudi vse vzhodne Do sedaj so se {e vse vedske prerokbe Katere vedske prerokbe se uresni~ujejo kulture. V zgodovinskih besedilih se uresni~ile in ne vidim razloga, zakaj se pred na{imi o~mi? najve~krat pojavlja koncept {tirih dob: ne bi tudi ta.

Preden navedem nekaj zanimivih zlate, srebrne, bronaste in ‘elezne. Vedprerokb, se mi zdi umestno nekaj pove- ska kozmologija, ki je mo~no fascinira- Nam preti uni~enje sveta?

No, ~e upo{tevamo cikli~en pogled dati o pojmovanju ~asa, ki je bilo zna- la tudi znanega fizika Carla Sagana, na~ilno za prakti~no vse stare civilizacije. vaja, da trenutno ‘ivimo v ‘elezni dobi, na ~as, ni uni~enje ni~ novega. Zgodilo Ne samo Indijci, tudi stare sredozemske ki se je pretvorjeno v Gregorijanski kole- se je ‘e velikokrat v preteklosti in se bo in staroameri{ke kulture so na ~as gle- dar za~ela leta 3102 pred na{im {tetjem. {e velikokrat v prihodnosti. Vendar ne dale druga~e kot gledamo danes. V so- Ta doba naj bi trajala 432.000 let, ko se kmalu. Vede razlagajo ve~ vrst uni~enj, dobni civilizaciji je uveljavljeno razume- bo spet za~ela zlata doba in tako naprej ki v razli~ni meri zajamejo razli~ne vidivanje ~asa, ki te~e od to~ke A do to~ke v neskon~nost. Vsaka doba ima svoje ke stvarstva. Navadno v ‘elezni dobi B. ^as naj bi se enkrat za~el, zakaj in zna~ilnosti. Zlata doba, ki je tudi sicer pride do nekak{nega odziva narave na ~lovekov odnos do nje, ki se seveda ka‘e najdalj{a, je doba globalnega razsvet- v motnjah v ekosistemu. ^lovek lahko Mi{o To{i~ od leta 1990 raziskuje ljenja, ~asa, ko je ~lovek v popolnem so- poru{eno ravnote‘je popravi z veliko razli~ne vidike staroindijske tradizvo~ju s svojo lastno naravo in okoljem. bolj ozave{~enim delovanjem na razli~cije. Je dober poznavalec vedske V srebrni dobi se prvi~ pojavi sebi~nost nih ravneh. Toda do naslednjega uni~earhitekture in astrologije, joge in in manj{i odklon od sozvo~nega delo- nja, ~e to razumemo kot nekak{no vemeditacije ter predava vedsko znavanja, ki se v bronasti dobi pove~a in se soljno kataklizmo, bo preteklo {e veliko nost in filozofijo. Lahko ga pokliv ‘elezni dobi skorajda popolnoma milijonov let. ~ete na 041/735 085. razmahne.

A. K.

D

Misteriji 23

Raziskovanje dveh radikalno razli~nih dru‘b izpred treh tiso~ let

Arheolo{ka odprava v ^ilu P

isagua, obala ^ila: Pred tremi tiso~letji sta tukaj dve kulturi uspevali na enem najbolj suhih mest na Zemlji, na podro~ju z zelo pi~limi mo‘nostmi za pre‘ivetje. Kakih tristo let sta obe kulturi, ki sta se prilagodili neplodni obalni pu{~avi Atakama z bogato pokrajino globlje v notranjosti, ‘iveli v neposredni bli‘ini.

Skupine ljudstva Chinchorro, ki je pri{lo iz de‘nih gozdov, so ‘ivele od {koljk, rib in morskih sesalcev v na pol trajnih taborih vzdol‘ strme obale. To pleme je znano tudi po trenutno najstarej{ih mumijah na svetu. Druga kultura pa je Alto Ramirez, plemena kmetovalcev, ki so pri{li iz podro~ja okoli jezera Titikaka; ti so se naselili v rodovit-

nih re~nih dolinah v zahodnih Andih.

Antropolog dr. Mario Rivera, sodelavec Beloit College, univerze Chicago in univerze Bolivariana ‘e dvajset let nadzoruje in izkopava ostanke teh dveh kultur, vklju~no z mumificiranimi ~love{kimi ostanki, ki so se odli~no ohranili v suhem pesku. Toda sedaj so najdi{~a, zlasti bogata grobi{~a, ogro‘ena zaradi plenilcev in {irjenja mest.

Lahko se pridru‘ite Riveri vzdol‘ nepopisno lepe gorate obale, kjer domuje tudi kolonija ve~ sto morskih levov, in mu pomagate odkriti, kako sta ti dve kulturi so~asno pre‘iveli. Rivero zlasti ‘eli raziskati, kako je ljudstvo Chinchorro izkori{~alo morske vire (njihova orodja), kako so kulturne zna~ilnosti civilizacije Alto Ramirez za~ele izpodrivati Chinchorro tradicije in kako se je kultura Alto Ramirez prilagodila pu{~avskim razmeram.

Na starodavnih grobi{~ih, ognji{~ih in bivali{~ih boste

Atakama je eden najbolj suhih delov sveta, saj v nekaterih delih te pu{~ave ‘e ve~ kot sto let ni padla kaplja de‘ja.

izkopavali artefakte, jih kartografirali, risali in vna{ali podatke o njih – zlasti orodja in najdbe, ki govorijo o na~inu prehranjevanja – ter dokumentirali najdi{~a in najdbe z videokamerami in fotoaparati. Najbr‘ boste presene~eni, kako ro~ne in iznajdljive so bile te zgodnje dru‘be. Va{a odkritja lahko pomagajo sodobnim na~rtovalcem pri razvijanju strategij za ‘ivljenje v

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele`ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra`evanje.

Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru`ite: Najstarej{e Chinchorro mumije imajo najmanj 7000 let.

24

Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

su{nih pokrajinah, kot je Atakama, in v predelih {irjenja pu{~av, na primer v Afriki in na Kitajskem.

TERENSKI POGOJI V Pisagui boste bivali v mestnem zgodovinskem hotelu ter u‘ivali v sve‘e pripravljenih morskih sade‘ih.

Pisagua je mirna vasica z dvajsetimi dru‘inami ribi~ev, kristalno ~istim zrakom in sijajnimi razgledi. Ta projekt fizi~no ni zelo zahteven, bodite pa pripravljeni na kratko, strmo hojo vzdol‘ obale.

TERMINI 2004: Ekipa I: 21. maj - 1. junij Ekipa II: 2-13. junij Ekipa III: 14-25. junij Ekipa IV: 26. junij - 7. julij

D

PRODAJA PO PO[TI - 051/ 307 777; 01/ 549 17 92

INFORMIRANI KOZARCI

VR^ ZA DOBRO VODO

Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je primernej{a za vsa ‘iva bitja. Genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

4.300 SIT

4.300 SIT

3.900 SIT

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

MINIHYDRONIC Minihydronic za pipo (z notranjim ali zunanjim navojem) montiramo na pipo; izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

Minihydronic za tu{ izbolj{a vodo do 70 odstotkov.

Privijemo ga na ro~ico za tu{.

49.000 SIT

JEDILNI SERVIS Ju{ni, plitvi in desertni kro‘niki zmanj{ajo genotoksi~nost do 40%.

5.900 SIT

MAGIC LIFE

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.500 SIT

Med {tiriin{estdesetimi sporo~ili izvle~emo eno in z nje preberemo duhovno sporo~ilo, ki nas spremlja ves dan. Angelska sporo~ila v obliki kart niso za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

3.200 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

BIOTENZOR

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

ROZETE ZA ENERGETSKO DIAGNOSTIKO

2004

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 10% Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov) ({t. ~lanske izkaznice KZ) {t.

a

Naslov

kos.

(priimek in ime)

(tel.)

(po{tna {t. in ime kraja) datum _____________________ podpis _________________________________ Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Cene veljajo do izida naslednje revije.

Izpolnjeno naro~ilnico (lahko jo kopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o.,

26

[martinska 10, 1000 Ljubljana

c

Z za{~itno piramido, tetraedrom s stranico 12 cm, ki ima na spodnji stranici natisnjenih dvanajst enakostrani~nih trikotnikov, je mogo~e pred petimi vrstami zemeljskih sevanj, pred tehni~nimi sevanji in sevanji kozmi~nega ter zemeljskega izvora dobro za{~ititi vse prostore. Piramida deluje blagodejno na splo{no po~utje. Postavimo jo na sredo stanovanja ali hi{e, nekateri jo postavijo v bli‘ino postelje.

7.900 SIT

ZA[^ITA PRED ENTITETAMI

(ulica in hi{na {t.)

b

ZA[^ITNA PIRAMIDA KERROCK

4.900 SIT

ARA zalo`ba

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali.

Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena 4.900 SIT posameznega nihala:

Rozete so nevezana 10,5 x 14,5 cm velika knjiga. Posami~ni plastificirani listi nam omogo~ajo energetsko diagnostiko (ugotavljanje blokad in nepravilnosti energetskega sistema ~loveka), zdravstveno diagnostiko (ugotavljanje te‘av in bolezni) in drugo (ugotavljanje bioenergetskega potenciala, te‘ave pri radiesteziranju, preiskave alfa stanja…). Rozete so zaradi preglednosti tiskane v {tirih razli~nih barvah. Ob nihalu so rozete osnovni pripomo~ek za dobro radiestezijsko delo na {tevilnih podro~jih.

NARO^ILNICA

Biotenzor je radiestezijski instrument, ki ga uporabljamo predvsem v energetski in zdravstveni diagnostiki ter pri izbiri ‘ivil, ~ajev, zdravil. Sestavljen je iz ro~aja, antene in obro~a. Biotenzor lahko uporabimo na najrazli~nej{e na~ine, z njim i{~ejo tudi pogre{ane pod plazovi.

4.900 SIT

Z univerzalno za{~ito pred {kodljivimi energijskimi entitetami se za{~itimo pred blode~imi elementali, ki se pojavijo v ~love{kem energetskem sistemu neodvisno od njegove volje. Za{~ita deluje pred enostavnimi blode~imi elementali, du{ami in implantati, da ne morejo ve~ ~rpati ~lovekove energije. Za{~ita je {e mo~nej{a, ker je nadgrajena z osmimi deveticami.

2.900 SIT

PRODAJA PO PO[TI

BAKRENE ZAPESTNICE

INFORMIRANI LON^EK Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

3.500 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 c) posrebrena 6.700

ATLANTIDSKI KRI@ Atlantidski kri‘ je skrbno narejen iz srebra, o~i{~en vseh negativnih energij in napolnjen s kodami, ki ugodno vplivajo na ~loveka. Njegovo delovanje je {e mo~nej{e kot delovanje atlantidskega prstana in plo{~ice ter ima prav tako vgravirano vija~nico, ki energijsko dodatno ugodno deluje na ‘ive organizme.

14.900 SIT

OVALNI OBESEK KING Obesek King, pomo~nik za odvezovanje vezi, je namenjen re{evanju teko~ih zadev, ki se nam vra~ajo. Zvezda ponazarja ~loveka, ki stoji trdno na zemlji. S karo vstopimo v energijski svet, po osmici pa se zapelje energija – misel – dogodek, ki ga lahko odve‘emo oziroma prere‘emo in zaklju~imo proces. a) posrebren 5.900 b) pozla~en 5.900

ZAPONKA – OSMICA Za zapenjanje veri‘ic in zapestnic, z namenom, da prekine tokokrog, ki ga ustvarja vsak zaklju~en krog. Izdelana je iz zlata ali srebra. srebrna 3.400 zlata 5.600

ANGELSKE KARTE Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete eno in z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vas spremlja ves dan. Angelske karte niso karte za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

3.200 SIT

Misteriji 27

VPRA{ANJA

IN ODGOVORI

U~inki informiranega kozarca

Muc jo ima raje iz kozarca »

S

em redna bralka revije Misteriji in vam izrekam vse pohvale.

Predlani sem si kupila modri kozarec in vodo sem za~ela bolj »redno« piti, ima ~isto drug, bolj mehak okus. Vedno si jo nato~im malo prej, preden jo mislim spiti. Imamo tudi mucka, ki jo zelo rad pije iz kozarca, ~e le pride do njega. Tudi mamin muc jo ima raje iz kozarca kot iz svoje posode. Prilagam dve fotografiji kot dokaz.« To pismo nam je poslala Klavdija Ko{ak, podobnih izku{enj z ‘ivalmi, ki si znajo same izbrati tisto, kar je dobro za njih, je {e ve~. Tudi psi si izberejo, ~e imajo mo‘nost, vodo, ki je informirana. Ne nazadnje ka‘e, kako dobro informirana voda dene ‘ivalim, cela vrsta poskusov na nojih, kravah, konjih, pra{i~ih in koko{ih. Seveda njim ne moremo dajati piti iz kozarca, v hleve vgradijo hydronice, da je vsa voda, ki prite~e, vitalizirana ali kot pravijo strokovnjaki, prestrukturirana, ker ima druga~no strukturo molekul. [e nekaj izku{enj bralcev.

Informirani kozarec rad po~i, saj je narejen iz kristalina, ki je dokaj ob~utljiv. ^e vam kozarec po~i, ~repinj ne zavrzite, te ~repinje vam bodo res prinesle »sre~o«. Male ~repinje seveda zavrzite, ve~je dele, navadno je to dno z nekaj oboda, pa lahko koristno uporabite. Postavite ga v hladilnik, na zgornjo poli-

28

Na zgornji in spodnji fotografiji sta muci, ki u‘ivata pri pitju vode iz kozarca.

co, povsem v kot, kjer bo stal najbolj nemote~e. V hladilniku je vedno kondenz, torej voda.

Na veliki ~repinji, ta ima {e vedno v sebi dovolj informacij, saj je glavni nosilec informacij posebej obdelano steklo, se vodna para, ki kro‘i po hladilniku, informira, prevzame lastnosti informirane vode, to pa pomeni, da vam bo hrana v hladilniku ostajala dalj ~asa sve‘a, kar se bo posebno poznalo na zelenjavi in sadju. ^e imate vrt in sod, v kate-

rem zbirate vodo, vsujte ~repinje v sodi in vsa voda bo informirana. Tudi v {kropilnico lahko daste ve~jo ~repinjo, prav tako je dobro, da daste ostanek kozarca v majhno {kropilnico oziroma posodo, s katero zalivate sobne rastline. Rastline vam bodo hvale‘ne za dobro vodo, bodo bolj odporne in bolj krepke, njihova barva bo intenzivnej{a, tudi cvetovi bodo imeli mo~nej{e barve, na rastlinah pa bo tudi manj {kodljivcev.

J. V.

D

Vabimo bralce, da sami preizku{ajo delovanje informiranih kozarcev in skodelic ter vr~a. Fotografske posnetke in kratek opis poskusa po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Na ovojnico pripi{ite »Poskus«.

Vse avtorje prispelih prispevkov (ne pozabite napisati svojega telefona) bomo simboli~no nagradili, avtorji objavljenih prispevkov pa bodo dobili v dar komplet (globok, nizek in ju{ni kro`nik) informirane posode.

Zakaj naj bi uporabljala informirani jedilni servis? Ali ni dovolj, da kuham z vodo, ki jo dobim iz pipe skozi minihydronic? Ali se v vro~i vodi informacija izgubi?

Minihydronic vodo, ki prite~e skozenj, prestrukturira; vodi se, kar nas predvsem zanima, zmanj{a njena genotoksi~nost, torej strupenost. Bolj ko je voda opore~na, ve~ ko nosi v sebi za ‘ivljenje nevarnih snovi, ve~ji u~inek ima minihydronic.

Vrenje spremeni informacije, toda zmanj{anje genotoksi~nosti ostane nespremenjeno.

Informirana posoda pa je namenjena predvsem tistim, ki kuhajo na elektri~nih {tedilnikih, bodisi na tistih z navadno grelno plo{~o ali pa na onih s kerami~no plo{~o. @e dolgo je znano, da je jed najbolj{a, ~e se kuha na ognju, na plamenu. Zato denimo v makrobiotiki priporo~ajo, da si obroke pripravite na ognju. Ker se v sedanjih ~asih ‘e malce te‘je kuri na drva, priporo~ajo plinski {tedilnik.

Elektri~ni tok, ki te~e skozi grelne ‘ice, povzro~a elektromagnetno sevanje. To tako kot vsako drugo sevanje vpliva na strukturo vode, saj se njena molekularna struktura spremeni; poskusi s celicami ka‘ejo, da tak{no sevanje po{koduje kromosome. Torej je hrana, kuhana na elektri~nem {tedilniku, slab{a od tiste, ki je kuhana na plamenu. Da pa bi strukturo vode v hrani spremenili, uporabljamo informirano posodo, ki vodi, tako kot informirani kozarec, spremeni strukturo v obliko, ki je bolj primerna za ‘ivljenje.

D

Po svetu je veliko spolno neopredeljenih s posebno dru‘beno vlogo

Kaj so po‘enstveni mo{ki?

S

kupine ali posameznike z neopredeljenim spolom in posebno dru‘beno vlogo je najti pod razli~nimi imeni. V Indoneziji jim pravijo waria ali bissu, na Filipinih asog, mahu na Polinezijskih otokih, neu~ika v vzhodni Sibiriji. V ve~ini primerov so to {amani oziroma zdravilci. Nekateri zunanji videz spola zamenjajo le ob posebnih prilikah, drugi ‘ivijo kot navidezne ‘enske vse ‘ivljenje.

Starogr{ka zgodba o Hermafroditu, sinu boga Hermesa in Afrodite je pa~ mit, ki je potomcem anti~ne kulture v~asih osnova za kak{no umetni{ko delo, a ni~ ve~ od tega. Zahodna kultura, ki temelji na judovsko kr{~anskih izro~ilih, je vlogo ~love{tva trdno opredelila na nadaljevanju vrste, kjer je prostora le za mo‘a in ‘eno. Saj je ‘e v Genezi jasno, da sta bila ustvarjena mo{ki in ‘enska in ni~ ve~. Njuna vloga je opredeljena, tako tudi njun videz, na~in obna{anja in drugo. Zato se ni ~uditi zgro‘enim zapisom srednjeve{kih in kasnej{ih popotnikov in zavojevalcev, ki so naleteli na drugih koncih sveta na druga~ne pojave.

V petnajstem in {estnajstem stoletju je Evropa najbolj aktivno osvajala svet.

Vloga tretjega spola v »primitivnih« kulturah je ponavadi povezana z duhovnostjo ({amani, zdravilci) ali z zabavanjem, kar pa ima prav tako ritualne korenine.

Tako je pri{la tudi v stik s popolnoma neznanimi kulturami. Po pravilu so prve stike z domorodci navezali mornarji, vojaki in misijonarji. Sledili so trgovci in spet misijonarji. Odve~ bi bilo pri~akovati kak{no medsebojno ob~udovanje. Ton takih spoznavanj je narekovala sila mo~nej{ega ali premetenej{ega.

Skoraj na vseh novih podro~jih sveta so se taki in druga~ni osvajalci sre~ali s tretjim spolom.

V Evropi in »beli« Ameriki je bilo sli{ati za posamezne primere preobla~enja v fanta ali redkeje v dekle, vendar so bili vzroki popolnoma drugi: be‘anje pred sovra‘niki, udele‘ba v vojni ali

Tajski kathoey (de~ek–deklica) iz devetnajstega stoletja.

prekomorskem potovanju, dedovanje. V takih primerih gotovo ne moremo govoriti o tretjem spolu. Drugi, pravi primeri pa so bili nedvomno zatajeni, skriti in varovani, saj so jih marsikje kazensko preganjali. Glede na {tevil~ne primere spremembe spola v moderni dobi najbr‘ pogostost pojava »du{e v napa~nem telesu« tudi med zahodnjaki ni tako redka.

DRUGI KRAJI, DRUGI OBI^AJI

Spe~i hermafrodit, marmor, rimska kopija originala iz 2. stol. pr. n. {t.

Antropologi, ki raziskujejo »primitivne« ali predcivilizacijske kulture, pogosto naletijo na tako imenovani tretji spol. Ve~ina jih utemeljuje, da nikakor ne gre za danes razumljena homoseksualna nagnjenja. Najve~krat so to mo{ki, ki se obla~ijo, obna{ajo, skratka ‘ivi-

Misteriji 29

KAJ

SO PO ‘ ENSTVENI MO{ KI ?

jo kot ‘enske. Le zelo redko je obratno!

Njihove vloge v skupnosti so ponavadi povezane z duhovnostjo ({amani, zdravilci) ali z zabavanjem, kar pa ima prav tako ritualne korenine.

Nekateri zunanji videz spola zamenjajo le ob posebnih prilikah, drugi ‘ivijo kot navidezne ‘enske vse ‘ivljenje.

Za osvajalce Severne in Srednje Amerike je bil kulturni {ok pojav tako imenovane berdache ali mo‘a–‘ene v ve~ kot sto petdesetih indijanskih plemenih.

Mo‘je, ki so nosili ‘enske obleke in nakit, se ukvarjali z ‘enskimi opravili in opravljali ‘enske verske obrede; kaj drugega bi to moglo biti kot vra‘ji posel!

Temu primerno so tudi ukrepali. ^e ne~esa ne pozna{ in je nasprotno tvojemu prepri~anju, ima{ pa mo~, je tak{no vragolijo najbolje v kali zatreti. Kljub preganjanju se je pri nekaterih plemenih v prikriti obliki pojav ohranil.

hindujska duhov{~ina jih tolerirata, bolj vra‘everni se jih celo bojijo.

Skupine ali posameznike z neopredeljenim spolom in posebno dru‘beno vlogo najdemo pod razli~nimi imeni. V Indoneziji waria ali bissu, na Filipinih asog, mahu na Polinezijskih otokih, neu~ika v vzhodni Sibiriji. V ve~ini primerov gre za {amane oziroma zdravilce. Nekateri zunanji videz spola zamenjajo le ob posebnih prilikah, drugi ‘ivijo kot navidezne ‘enske vse ‘ivljenje.

Posebnost pa so brez dvoma tajski kathoey, ki so zahodnjakom vsaj v zadnjih desetletjih najbolj znani.

KATHOEY ALI TAJSKI LADYBOY Kateri turist, ki je obiskal Tajsko v zadnjih petdesetih letih, ni naletel na cesti, v no~nih lokalih, predvsem pa v ne{tetih kabaretih na lepotice, ki bi jih ne »razkrinkal«, ~e ga o njih ne bi pou~il

ODSTRANITEV MO[KIH OZNA^B Podobno se je dogajalo osvajalcem Azije. V Indiji so naleteli na hid‘re, ~udno subkulturo, ki obstaja {e danes.

Hid‘re so nekak{na verska lo~ina, ki ~asti boginjo Mato, eno od verzij praboginje Matere. ^lani sekte se obla~ijo in obna{ajo kot karikatura ‘enske, njihova inavguracija pa je odstranitev zunanjih mo{kih spolnih ozna~b. Uradno je to dejanje v dana{nji Indiji sicer prepovedano, a {tevilo hid‘er ni zato ni~ manj{e. V dru‘bi imajo priznano vlogo zabavlja~ev na svatbah in ob rojstvih sinov. Poznavalci so prepri~ani, da ima taka zabava z glasbo in duhovi~enjem korenine v zaklinjanju duhov za sre~o v zakonu in zdravju novorojen~kov.

Hid‘re so ve~inoma hindujci. @ivijo skupaj v posebni hierarhiji in skrbijo za svoje ~lane. Ve~insko prebivalstvo in

30

Richard Totman se je v knjigi Tretji spol raziskave fenomena lotil temeljito, saj je med tajskimi kathoeyi ‘ivel ve~krat po nekaj mesecev.

turisti~ni vodi~. »Dekleta« so predstavnice dru‘bene skupine s tajskim imenom kathoey ali splo{nim nazivom »ladyboy«.

Kot v drugih, prej omenjenih kulturah, tudi korenine tajskega tretjega spola segajo dale~ v prazgodovino. Morda je zanimivo omeniti, da se je na Tajskem budizem zasidral kot uradna religija {ele v trinajstem stoletju. Do takrat je prevladoval animizem v vseh svojih ‘ivopisnih oblikah. Budizem ni nasilna, izklju~ujo~a religija. Nekateri jo sploh ozna~ujejo bolj kot filozofijo, ne kot religijo. V glavnem se je me{anici hinduizma in reformatorskih idej Sidharte Gautame pridru‘ilo {e animisti~no izro~ilo.

Tako la‘je razumemo tudi strpnost oziroma odnos budizma do tretjega spola.

Njihovo stanje (ne mo{ki ne ‘enska) v sedanjem ‘ivljenju je posledica grehov v prej{njem, za kar pa sedanji ~lovek ni kriv, torej ne sme biti predmet sovra{tva, prezira ali posmeha, temve~ so~utja.

Tako kot potomcem judovsko kr{~anske tradicije o stvarjenju sveta in ~loveka govori Geneza iz Stare zaveze, budistom stvarjenje razlaga Tipitaka, osnovni kanon budizma. Da bi bila zadeva {e malo bolj zavita, je v Tipitaki govora o stvarjenju ne dveh, ampak {tirih oblik ~loveka. Poleg klasi~nega mo‘a in ‘ene, osnove za reprodukcijo, so bogovi ustvarili {e bitji ubhatobjand‘aka in pandaka. Opisi njunih zna~ilnosti so dokaj zapleteni, zato jih ni mogo~e enostavno prevajati z dvospolnikom ali homoseksualcem. Pomembno je, da iz tak{ne teorije stvarjenja ~loveka la‘je razumemo visoko toleranco do tretjega spola v budizmu.

Pisatelj Richard Totman se je v knjigi Tretji spol (The Third Sex) raziskave fenomena lotil temeljito, saj je med tajskimi kathoeyi ‘ivel kar ve~krat po nekaj mesecev. Ugotovil je, kakor drugi pred njim, da je kulturni izvor tretjega spola nekje dale~ v prazgodovini. Da je ta pojav zanimivo prou~evati prav na Tajskem, je ve~ vzrokov. Poleg strpno-

KAJ sti budizma je pomembno tudi dejstvo, da je Tajska ena redkih azijskih de‘el, ki ni bila nikoli kolonija kake zahodne velesile. Kot samostojna dr‘ava je tudi kr{~anskim misijonarjem postavljala dolo~ene omejitve.

Za razvoj modernega pojma ladyboyev pa je pomembno razdobje zadnjih desetletij, nesluten razvoj tajskega turizma z vsem, kar ta prina{a.

Totman, ki so mu pomagali tajski znanstveniki, je ugotovil, da se ‘elja po feminizaciji pri »bodo~ih« kathoeyih ka‘e ‘e zelo zgodaj. Sedem- ali osemletni fantki, najkasneje pa petnajstletniki, so prepri~ani, da ‘elijo biti deklice.

Obna{ajo se in govorijo kot ‘enske, v~asih celo pretirano. Obi~ajno jih okolje ne ovira, prej bi rekli, da jih podpira.

Posebej v preprostej{ih, ruralnih predelih severovzhodne Tajske. [tevilni se priklju~ijo skupinam podobnih in si medsebojno pomagajo, zlasti starej{i oziroma starej{i mlaj{im. Ukvarjajo se z glasbo in plesom, nastopajo na mnogo{tevilnih praznovanjih verske in posvetne vsebine. Le redki se najdejo v bolj konvencionalnih poklicih.

Kot re~eno, je moderni pojav po‘enstvenih mo{kih v tajski zabavni industriji posledica razvoja turizma zadnjih desetletij. Tajska je kot nevtralna dr‘ava postala po~ivali{~e in okrevali{~e soldateske okoli{kih boji{~: Japoncev v drugi svetovni vojni, Ameri~anov v Vietnamu in tako naprej. Razumljivo, da je zacvetela umetnost zabave, ne le prostitucija. Odpirali so se {tevilni no~ni lokali in najhitreje jih je bilo mogo~e zapolniti z po‘en{~enimi de~ki, ki so imeli znanje in smisel za glasbo in ples. Vojne so se kon~ale, turisti pa so na Tajsko prihajali v vse ve~jem {tevilu. Dekleta in fantje iz revnej{ih severnih predelov so prihajali v Bangkok in obmorska letovi{~a, med njimi tudi {tevilni kathoeyi. Patriarhalna tajska vzgoja otrokom nalaga, da poskrbijo za star{e; tako je bil tudi revnej{i severovzhodni del de‘ele dele‘en turisti~nega dohodka. O tem, kako je ta denar zaslu‘en, se la~en ne spra{uje.

SO PO ‘ ENSTVENI MO{ KI ?

tudi s tak{nimi posegi. Moderna Tajska, ki i{~e ideale na Zahodu, sicer posku{a odnos do tretjega spola spremeniti. Resnici na ljubo ni preve~ uspe{na.

Ne zaradi ‘elje nekaterih po ohranjanju tradicije, ampak zato, ker je posel prevelik, da bi ga uni~ili nekim tujim vrednotam na ljubo.

KAJ SE DOGAJA V BIOLOGIJI?

Moderni kathoey.

Za moderne kathoeye je zna~ilno {e nekaj: razvoj medicine, proizvodnja hormonov in kirurgija. Po podatkih oziroma ocenah tajskih zdravnikov ve~ina de~kov, ki ‘elijo postati dekleta, za~nejo z jemanjem estrogena ali antiandrogenov ‘e zelo zgodaj, ‘e pri enajstih letih, najkasneje proti koncu pubertete. Take terapije, ki jih obi~ajno »predpi{ejo« znanci, ne pa zdravnik, imajo ob nenadzorovanem jemanju hormonov gotovo {kodljive posledice. Res pa je, da se tako zaustavi razvoj ne‘elene dlakavosti in mi{i~evja in vzpodbuja rast dojk. Ideal ve~ine kathoeyev je kirur{ki poseg, ki odstrani in popravi tisto, za kar menijo, da jim je narava namenila preve~. Obi~ajno je le vpra{anje denarja. Drugih zadr‘kov ni prav dosti, saj se odpirajo {tevilne lepotne klinike, ki se ukvarjajo

Kako je mogo~e, da navidez popoln fantek ‘e v rosni mladosti ‘eli biti deklica ali (vendar zelo redko) obratno? In to v dru‘bi, ki je patriarhalna in ma~isti~na! Za take primere ne moremo re~i, da jih seksualno privla~i isti spol, to verjetno pride kasneje. @elijo biti to, kar v sebi ~utijo, da so. So ti ljudje ‘e od spo~etja druga~ni kot stereotipni mo{ki oziroma ‘enska? @ivljenjska koda je znana: normalna oseba ima 46 kromosomov, ki oblikujejo njegove lastnosti, 22 je parov, dodatna dva, ki oblikujeta spol, pa sta XY za mo{ke in XX za ‘enske. Normalni mo{ki kariotip je 46 XY in ‘enski 46 XX. V prvih tednih zarodka spolni znaki niso opredeljeni. Po sedmih tednih pa za~neta delovati kromosoma X in Y, ki vplivata na razvoj testisov oziroma jaj~nikov. Tu se za~ne proizvodnja hormonov, ki pogojujejo razvoj mo{kih oziroma ‘enskih spolnih zna~ilnosti.

Ker pa tudi Narava ni nezmotljiva, se lahko zgodi, da se zadeve pome{ajo.

Kromosoma X in Y ne delujeta pravilno, zato tudi kasnej{i razvoj in delovanje hormonov ni, kot bi moralo biti po osnovni shemi. Pojavijo se kariotipi 47 XY, 47 XXY ali 46 XY / 47 XXY. To pomeni, da se rodi klasi~ni hermafrodit z zna~ilnostmi obeh spolov, kar je zelo redko, ali pa razli~ne oblike vidnih oziroma nevidnih spolnih nepravilnosti. Tak{ne osebe so obi~ajno neplodne, ne pa vedno. Med take prirojene »nepravilnosti« verjetno lahko pri{tevamo opisane pojave tretjega spola oziroma »du{e v napa~nem telesu«.

Al. Ju.

D

Misteriji 31

Ali bo ‘ivljenje zunaj na{ega planeta odkril ~lovek ali stroj?

Sveti gral v vesolju V

esolje: navidezno pusta in neskon~na praznina, ki v sebi skriva mo~, da spremeni vse, kar na Zemlji mislimo in po~nemo. Ko bo za dr‘avne voditelje raziskovanje vesolja zunaj na{ega son~nega sistema postalo neizbe‘na prioriteta, bomo ljudje prisiljeni radikalno spremeniti na{o samopodobo, posledi~no pa lahko pri~akujemo revolucijo v vseh sferah ‘ivljenja na na{em malem modrem planetu.

Vesolje nikakor ni prazno. ^eprav se nam zdi, da je njegove razdalje nemogo~e premagati in da je okolje dobesedno morilsko, se vesoljski znanstveniki dobro zavedajo, da je vsemirje v resnici kon~ni laboratorij ali kova~nica, ki prekipeva od divjih, nenehnih kemijskih in zvezdnih reakcij, razbeljenih talilnic in ledenomrzlih praznin, eksplozij, prahu, skalovja, ledu, plinov in mo~no verjetno, a {e ne podprto z zadostnimi dokazi, ‘ivljenja. To je neizogibni sveti gral v vesolju.

Vesolje prekipeva od kemijskih in zvezdnih reakcij, razbeljenih talilnic in ledenomrzlih praznin, eksplozij, prahu, skalovja, ledu, plinov in mo~no verjetno, a {e ne podprto z zadostnimi dokazi, ‘ivljenja. sednik. Razburjenje v zvezi z ALH 84001 se je kmalu poleglo, znanstveniki pa nadaljujejo z iskanjem v manj kontroverznih soseskah vesolja.

S pomo~jo teleskopa Hubble so astronomi pred nedavnim odkrili novo vrsto ~rne luknje »srednje velikosti«.

Doslej znane ~rne luknje so bile namre~ ali supermasivne ali pa so vsebovale le nekaj Son~evih mas. Odkrita ~rna luknja

ISKANJE @IVLJENJA In kaj je sveti gral za raziskovalce vesolja? Medtem ko se uradna znanost z vsemi {tirimi kr~evito upira sami ideji o NLP-jih in podobnem, je pri{lo do nepri~akovanega preboja: odkritja medzvezdnih mikrobov. Zaradi odkritja teh »fosilov« v marsovskem meteoritu leta 1996 je iskanje ‘ivljenja v vesolju za{lo na prve strani ~asopisov, tiskovno konferenco pa je temu posvetil celo ameri{ki pred-

32

Sonda Voyager se pribli‘uje Jupitru.

v zvezdni kopici M-15 v ozvezdju Pegaza, pribli‘no 32.000 svetlobnih let dale~, je zapolnila vrzel. Zanimivo pa je predvsem razmerje velikosti med to ~rno luknjo in zvezdno kopico, v kateri se nahaja: razmerje je namre~ enako kot pri doslej odkritih supermasivnih ~rnih luknjah. Washington Post je navedel izjavo teksa{kega astronoma Karla Gebhardta, da omenjeno razmerje ka‘e na nedvoumno, univerzalno resnico, ki dolo~a isto razmerje mas za vse ~rne luknje katere koli velikosti, ne glede na to, kje so. Ta poenotenost je {e en dragocen klju~ za razumevanje nastanka vesolja, vendar je pot do svetega grala – neizpodbitnega dokaza o ‘ivljenju v vesolju – {e dolga.

Morda pa bodo do tega epohalnega dokaza pri{li v Nasinem astrobiolo{kem in{titutu (NAI), ki ima sede‘ v raziskovalnem centru Ames v Kaliforniji. Ta »in{titut brez sten« je za~el delovati pred tremi leti in ga sestavlja petnajst raziskovalnih skupin, ki delajo na {tirinajstih znanih raziskovalnih in{titutih. Za znanstvenike v NAI je ‘ivljenje v {ir{em vesolju danost, seveda pa nima nobenega opravka z NLP-ji: »Analizirali smo kompleksno organsko kemijo v medzvezdnih oblakih prahu in plina ter odkrili ‘e blizu sto planetov zunaj na{ega son~nega sistema,« lahko beremo na njihovi spletni strani (http:/ /nai.arc.nasa.gov). Na Zemlji smo odkrili, da ‘ivljenje uspeva tudi v ekstremnih okoljskih razmerah: v skalah na Antarktiki, izvirih

SVETI vrele vode in podtalnih vodah tiso~e metrov pod zemeljskim povr{jem.

Odkrili smo, da je voda v teko~em stanju, ki je klju~en pogoj za ‘ivljenje, kakr{nega poznamo na Zemlji, neko~ tekla po Marsovi povr{ini in da verjetno obstaja tudi danes pod ledeno povr{ino Jupitrove lune Evropa.

ISKANJE ZNAKOV Teh nekaj kratkih stavkov postavlja na la‘ obse‘no in drago tehnolo{- Sto‘~asta meglica (pogled skozi teleskop Hubble). ko detektivsko delo znanstvenikov, ki stikajo za biolo{- lahko poka‘ejo molekularno sestavo ciljkimi sledmi oziroma znaki prisotnosti nega planeta ter njegovo atmosfero. organskega ‘ivljenja v kozmosu. Eden Drug pomemben pokazatelj ‘ivljenja najbr‘ najpomembnej{ih klju~ev za ra- je kisik, ki ka‘e na prisotnost fotosinteze, zumevanje vesolja, na katerega sta se as- torej na mo‘en nastanek vegetacije. Natronoma Geoffrey W. Marcy in R. Paul slednji spektralni indikator je »rde~i Butler najbolj zana{ala, ko sta iskala in rob«, tvorbo, ki je proizvod celi~ne sestatudi odkrila planete zunaj na{ega son~- ve rastlinskih listov in jo je prvi~ odkrinega sistema, je bilo rahlo drhtenje ok- la sonda Galileo, ko je leta 1990 letela rog nekaterih zvezd, ki ga je povzro~il mimo Zemlje na poti proti Jupitru. gravitacijski privlak planetov, ki so se vrteli okoli njih. Ti planeti, ki jih lahko NLP-JEVSKI »SLON« opazujemo {e zdaj, naj bi bili plinasti veDejansko vse, kar vesoljski znanstlikani, kot je Jupiter, zato niso ustrezni kandidati za razvoj ‘ivljenja, kakr{nega veniki po~no, izhaja iz trdovratnega in povsem nepodprtega koncepta, da NLPpoznamo na Zemlji. »Vse kar tu po~nemo, izhaja iz tega, ji ne obstajajo oziroma da so delo narave kako mi pojmujemo ‘ivljenje«, je za ali ~love{ki predmeti, ki jih ljudje zameNew York Times izjavil dr. David des njujejo za zunajzemeljska plovila. S Marais, ~lan raziskovalnega centra Ames, tak{nim sprenevedanjem znanstveniki ki deluje v okviru Nasinega odbora za zanikajo ogromen in jasen vir za razurazvijanje astrobiolo{kega »zemljevida« mevanje vesolja, ki bi ga lahko takoj za naslednje desetletje. Potovanje, ki ga uporabili, hkrati pa podpihujejo govona~rtujejo, naj ne bi vklju~evalo »zemljo- rice, ki pomagajo prikriti stvarna dejstcentri~nih« metod iskanja, temve~ meto- va. ^e bi prenehali s prikrivanjem inforde, kot je spektroskopija, ki razbije svet- macij, s katerimi razpolagajo, bi masa lobo od planetov na valovne dol‘ine, ki poro~il o~ividcev in drugih dokazov

GRAL V VESOLJU

pomenila kvantni skok v smeri raziskovanja drugih dimenzij. Dokler pa vladajo~e garniture zatrjujejo, da v na{i dnevni sobi ni nobenega slona, bomo odkrivali {ir{e vesolje le zelo postopoma, medtem ko se znanstvena in voja{ka birokracija prerivata za ekonomsko in ideolo{ko premo~ v vesolju. »V enaindvajsetem stoletju bo izkori{~anje vesoljskega prostora za obrambne potrebe postalo bolj sofisticirano,« pi{eta vesoljska zgodovinarja Roger D. Launius in Howard E. McCurdy v knjigi »Imagining Space. »Voja{ke sile se bodo nau~ile braniti svoje satelite in onesposabljati sovra‘ne.

Njihova naloga bo obramba dr‘avne lastnine v vesolju, pojavile pa se bodo tudi zahteve po ustanovitvi voja{kih astronavtskih korpusov.« Trenutno Nasine astronavtske korpuse v glavnem sestavljajo voja{ki oficirji in doktorji znanosti, ki so usposobljeni, da si na ~imbolj varen na~in ogledajo obmo~ja »nove meje«. To seveda pomeni, da imajo zaradi varnostnih predpisov precej zvezane roke. Rezultat? Imamo vesoljski program, ki lahko nekaznovano prikriva stvari, po drugi strani pa cveti subkultura, ki je zgubila stik z realnostjo in {iri sme{ne trditve o tem, da Ameri~ani niso nikoli stopili na Luno, da v Novi Mehiki pod zemljo prebiva kolonija Nezemljanov in podobno. Vse to postavlja v slabo lu~ prave ufologe, njihove pristne informacije pa se izgubijo v poplavi senzacionalisti~nih natolcevanj.

Medtem pa NASA po~asi posku{a intenzivirati iskanje ‘ivljenja v vesolju

Misteriji 33

SVETI

GRAL V VESOLJU

ter presajanje ‘ivljenja vanj. Zadnji njen optimisti~ni cilj so izoblikovali ~lani manj znane raziskovalne skupine NExT, ki so prepri~ani, da bodo zbrali ve~ znanja o vesolju, ~e bodo za~eli iskati v bli‘ini Zemlje. V ta namen bodo izkoristili podatke, ki jih je pridobila mednarodna vesoljska postaja, na primer u~inke vesoljskega sevanja na ~love{ko anatomijo. Pri Nextu tudi razmi{ljajo, da bi zgradili {e eno postajo, kjer bi bil gravitacijski vpliv Zemlje in Lune enak. Obstaja pet takih nihajnih to~k, najbli‘ja je oddaljena od zemlje za osemdeset odstotkov njene oddaljenosti od Lune, se pravi 323.100 kilometrov. Vodje skupine pravijo, da bi v takem prostoru la‘je izvajali priprave za potovanja v oddaljeno vesolje, za~en{i s kraj{im izletom na Luno, nakar bi se podali na Mars in {e naprej, kar niti ne bi bilo drago, saj bi vzdr‘ljivo vesoljsko tehniko lahko ve~krat uporabili. »Mi ne bi zasadili zastave in nato izginili za sto let,« pravi vodja Nexta Gary Martin.

NADALJEVANJE APOLLOVIH PODVIGOV Ameri{ka zastava na Luni ni postala simbol novega veka na~rtnega raziskovanja vesolja, temve~ le spomin na trenuten navdih, ki ni do‘ivel nadaljevanja.

Teleskop Hubble je posnel »dru‘inski portret« mladih, zelo svetlih zvezd, ugnezdenih v embrionalni oblak ‘are~ih plinov. Oblak z imenom N81 je oddaljen 200.000 svetlobnih let od Zemlje.

34

In to je razo~aranje, ki ga nih~e ne ‘eli ponovno do‘iveti. Nekateri menijo, da si pri Nasi tako ‘elijo vrnitve slavnih dni Apollovih misij, da jih to odvra~a od na~rtovanja novih misij z realnimi mo‘nostmi za uspeh. Po koncu hladne vojne tudi ni ve~ tekmovalnega duha, ki je jam~il podporo {ir{e javnosti. Namesto tega postaja »civilna« vesoljska agencija pri na~rtovanju svojih bodo~ih aktivnosti vse bolj odvisna od ciljev vojske, ali pa vsaj ra~una na vzajemno sodelovanje s slednjo pri nadaljnjem raziskovanju vesolja. Letalske sile bodo na primer sodelovale z Naso pri ustanavljanju nadzornega sistema za odkrivanje in odzivanje na potencialno nevarne asteroide ali druge objekte, ki se pribli‘ajo Zemlji. [ir{a javnost nima natan~nega vpogleda v to, kolik{en je dejanski vpliv vojske na Naso. Obe strani se potegujeta za omejena sredstva in bi imeli korist od zdru‘evanja mo~i, seveda pod pogojem, da bi bile dejavnosti obeh tudi v bodo~e v skladu z zakonskimi predpisi.

Medtem ko je Nasino poslanstvo izklju~no raziskovanje vesolja, imajo vojaki pogled uprt v dr‘avno varnost in v nastajajo~e vesoljske tehnologije, ki pove~ujejo mo‘nosti nadzora nad sovra‘nikom in izbolj{ujejo komunikacijo med enotami.

Gotovo pa dr‘i, da se pri Nasi ‘e dolgo ne zana{ajo ve~ samo na raketno tehnologijo, ki bi ljudi popeljala med zvezde. Ameri{ki kongres je Nasinemu programu »In-Space Propulsion Program« dodelil sedemdeset milijonov dolarjev za izdelavo prototipov novih propulzijskih sistemov, kot so nuklearna konverzija in ionski pogon, pa tudi »~ista« solarna jadra, ki bi prestrezala son~eve fotone in tako poganjala vesoljsko plovilo.

V naslednjih petnajstih letih bodo potekali pogumni vesoljski znanstveni projekti, ki bodo predvsem iskali ‘ivljenje. Za leto 2006 na~rtujejo misijo Kepler, ki bo opremljena z edinstvenim vesoljskim teleskopom, projektiranim prav za iskanje Zemlji podobnih planetov v son~evih sistemih onkraj na{ega. Tele-

Umetnikovo videnje vesoljske ladje Kepler.

skop bo tako odkrival »tranzitne« podpise planetov (do tranzita pride vsaki~, ko nek planet pre~ka vidno polje med svojo mati~no zvezdo, okoli katere se vrti, in opazovalcem).

Novi teleskop bo pri odkrivanju faz dinami~ne rasti kozmosa in usodnih zvezdnih procesov potoval {e dlje (940.000 milj) od njegovega predhodnika Hubbla in bo s svojo ultrasenzitivno opremo pokukal {e globlje v vesolje. Teleskop, ki je dobil ime po drugem Nasinem direktorju Jamesu E. Webbu (ki je vodil agencijo v ~asu Apollovih misij), naj bi izstrelili leta 2010.

Potem pa so tu {e roboti. Uporaba robotiziranih raziskovalcev je v vesoljskem programu stalnica. Kar ~lovek ne more dose~i ali prenesti, naredijo namesto njega vse bolj sofisticirani roboti, ki igrajo pomembno vlogo pri utiranju poti v prihodnost, ko bodo redni vesoljski poleti s ~love{ko posadko realnost.

Iskanje ‘ivljenja v vesolju se nadaljuje korak za korakom, saj ga pod‘iga prastara ~love{ka slutnja, da v vesolju nismo in nikoli nismo bili sami. In ne glede ne to, ali bo ‘ivljenje zunaj na{ega planeta odkril ~lovek ali stroj, bo to odkritje le razkrilo resni~nosti, ki smo jih mnogi ves ~as poznali.

Ra. Pu.

D

Ikonografija razkriva v Svetem Roku simbol vere in {e marsikaj drugega

Telesne in du{evne rane O

‘ivljenju svetega Roka bi res lahko rekli, da je bilo nenavadno. Svetnik, rojen v francoskem Montpellierju, se je leta 1371 napotil na jubilejno romanje v Italijo.

Na poti domov je prispel v Piacenzo, kjer je razsajala epidemija kuge. Kot ‘e nekajkrat prej na svojem potovanju se je nekaj ~asa zadr‘al v lokalnem lazaretu in po svojih mo~eh pomagal obolelim. Ker pa se je tudi sam oku‘il, znaki bolezni so se prikazali v dimljah, je moral zapustiti sredi{~e mesta.

Usodno naklju~je? Ne. Stare kronike pripovedujejo, da se je svetnik zatekel v gozd v bli‘ini kraja Sarmato sul Po, le nekaj kilometrov od Piacenze, kjer je v spletu nenavadnih, ~e ne ~ude‘nih okoli{~in, ozdravel. Pes nekega bogatega gospoda mu je vsak dan prina{al kos kruha in mu tako pomagal pre‘iveti. Kasneje ga je obiskal {e angel in mu pozdravil rane, ki mu jih je prizadejala bolezen.

Rok je tako lahko nadaljeval potovanje, a {ele potem, ko je lastnika psa, plemi~a Gottarda Pallastrellija, pripravil, da se je zaobljubil rev{~ini. Prav kmalu pa se je svetnik ponovno zna{el v ko~ljivem polo‘aju. V tistem ~asu so se za ozemlje v okolici Piacenze bojevali vojska Bernaba Viscontija (1323-1385) ter zveza pape‘a Urbana V. (1310-1370) in Amedea VI. Savojskega (1334-1383).

Rok je bil v de‘eli tujec, ki ni hotel razkriti svojega imena in razlogov za svojo prisotnost v teh krajih, saj je ‘e veliko prej naredil zaobljubo anonimnosti.

Zato je kaj kmalu postal tar~a raznih sumni~enj.

NADNARAVNA LU^ OB ROKOVI SMRTI Obto‘ili so ga vohunjenja in obsodili na pet let zapora. V zaporu je ostal do smrti nekje med letoma 1376 in 1379, ki

Rana svetega Roka, ki je zgolj mesene narave, je primerljiva z rano, ki jo je zaradi lastnih grehov utrpel stari kralj v zgodbi o Gralu.

V dokaz za to navajajo njegova potovanja: leta 1367 se je na poti proti Rimu ustavil v kraju Acquapendente nedale~ od Viterba, saj je bilo v lokalnem lazaretu veliko obolelih za kugo. Tu je ostal tri mesece. Ko je sli{al, da se je epidemija razbohotila v Romagni, se je napotil tja in tam zaslovel zaradi zdraviteljskih sposobnosti. Pot je nadaljeval proti jugu ter v Umbriji obiskal grobova svetega Fran~i{ka in svete Klare. Proti koncu leta 1367 je kon~no prispel v Rim, kjer je prav tako razsajala kuga. Tudi tu je zaslovel zaradi ozdravitev, med katerimi so bile nekatere ~ude‘ne, nekatere pa tudi plod njegovega medicinskega znanja.

Novica o tem je pri{la tudi do pape‘a Urbana V., ki je bil prav tako Francoz in je neko~ pou~eval na univerzi v Montpellierju. Pape‘ je z veseljem sprejel rojaka, ki so mu mnogi pripisovali juna{ke in svetni{ke zasluge, in nekje sredi leta 1371 je Rok z dobrimi ob~utki zapustil Rim. Julija istega leta je prispel v Piacenzo, kjer je ponudil svojo pomo~ v lazaretu, saj se je v tem mestu epidemija kuge ponovno obudila. Nekaj ~asa so vsi prisotni v bolni{nici Svete Marije iz Betlehema lahko ob~udovali njegovo nesebi~no in strokovno delo, a je, kot ‘e re~eno, tudi sam poGiorgione: »Madona z otrokom, sveti Anton in sveti Rok«, okoli stal ‘rtev kuge. Bo1510, olje, Prado, Madrid. Na sliki se vidi Rokova rana na stegnu.

jo je zaporniku oznanil angel. Spovednik, ki so ga poklicali tik pred smrtjo, je po pripovedih naletel na umirajo~ega, ki mu je obraz ‘arel od nadnaravne radosti, celotno celico pa je razsvetljevala nadnaravna lu~. Guverner utrdbe, ki so ga poklicali na kraj izjemnega dogodka, je pozneje pretreseno ugotovil, da je bil umirajo~i njegov ne~ak.

Letnica rojstva svetega Roka ni natan~no znana; predvidevajo, da je bil rojen med letoma 1345 in 1350. Njegovi star{i so bili bogati trgovci z nekaj plemi{ke krvi, o ~emer pri~a priimek De La Croix. Predvidevamo lahko, da je kon~al {tudij medicine na lokalni presti‘ni univerzi. Ko je kot devetnajst- ali dvajsetletnik potoval po Italiji, se je veliko zadr‘eval po raznih zaveti{~ih za sirote in reve‘e ter lazaretih, kjer je domnevno tudi uporabljal svoje medicinsko znanje.

Misteriji 35

T ELESNE

IN DU { EVNE RANE

lezen se ga je lotila na zelo ob~utljivem delu telesa, zaradi ~esar je imel tako hude bole~ine, da je prostovoljno od{el v gozd, saj s svojim stokanjem ni hotel motiti ostalih bolnikov.

Kako so se dogodki odvijali po tem, smo ‘e opisali. Ni~ ~udnega, da je lik svetega Roka v kratkem ~asu pridobil ekumensko razse‘nost, zlasti v tistih delih sveta, kjer so se epidemije, nevarne za ljudi in ‘ivali, redno ponavljale. Dokaz za to so brazilske in filipinske lesene skulpture iz 17. in 18. stoletja ter nekatere prav tako izrazite in oblikovno dovr{ene {panske umetnine iz istega ~asa.

O^ITNA IN »SUBTILNA« DEJSTVA Ob pregledu biografskih in likovnih del, posve~enih liku tega svetnika, nas nekoliko preseneti podatek, da je glede na te avtorje svetnik imel bubon (vneto in oteklo bezgavko) na stegnu in ne v dimljah, kot poro~ajo zgodovinski viri.

Tak{no prilagajanje dejstev je bilo najbr‘

36

v skladu z zahtevami po spodobnosti, ki so bile zna~ilne za tisto obdobje. To prikrojevanje pa je namigovalo tudi na veliko bolj intimno rano, ki je ponavadi povezana s spolnostjo. Te ugotovitve nas pripeljejo do naslednjega vpra{anja: »Zakaj so slikarji svetega Roka pogosto uprizarjali skupaj s svetim Sebastijanom?« Viri tega dejstva skoraj ne omenjajo, z izjemo nekaterih molitvenih tekstov, kjer beremo, da se v tradicionalnih molitvah zdru‘eno spominjajo obeh svetnikov, saj sta oba za{~itnika pred kugo. V istih tekstih pa najdemo tudi protislovno opozorilo, da v Svetih pogovorih taisto zdru‘evanje ni obi~ajno, {e posebej v prisotnosti nadangela Mihaela.

To pa preprosto ni res. Upodabljanje obeh svetnikov hkrati sploh ni tako redko. Naj omenimo le odli~no olje na platnu slikarja Girolama dai Librija (14741555) »Sveti Rok med svetim Sebastijanom in svetim Jobom« ter izvrstno sliko Dossa Dossija (1489-1542) »Prikazovanje Marije z otrokom svetemu Roku in Sebastijanu«. Tudi upodabljanje nad-

angela Mihaela s svetim Rokom ni tako redko. Lep primer je Morazzonijeva mojstrovina (1573-1626) »Sveti Rok izprosi prenehanje kuge«. Zgornje vpra{anje je torej na mestu, zato si nanj upamo tudi odgovoriti. Po tradicionalni kr{~anski simboliki ima lahko mu~eni{tvo svetega Sebastijana, ki je umrl zaradi ostrih pu{~ic, tudi {e en, manj o~iten pomen: simbolizira lahko tudi trpljenje du{e in telesa, ko ju obsije bo‘ja ljubezen, medtem ko je rana svetega Roka, ki je zgolj mesene narave, primerljiva z rano, ki jo je zaradi lastnih grehov utrpel stari kralj v zgodbi o Gralu. Tudi ta rana bo lahko ozdravela, ko se bo junak Parsifal vrnil s sposobnostjo ozdravljenja in obnovitve.

Vse to le dokazuje, kako je lahko tudi najbolj preprosta ikonografija polna pomenov, ~e je le ne gledamo v izklju~no formalni lu~i. Nakazovanje skritih resni~nosti spravlja marsikoga v nejevoljo, vendar le tako dolgo, dokler se povr{nost in topoumna formalisti~na filologija ne bosta umaknila globini in odprtosti znanosti, ki ji pravimo ikonologija.

D

Ali se na energijskih krajih sanja mo~neje in druga~e?

Sanje za znanost Z

emlja je ‘ivo bitje in nekateri njeni predeli so bolj ob~utljivi ali bolj polni energij kot drugi.

Tako imenovana sveta ali zgodovinska mesta so kot nekak{ne kapsule sledi davnih ‘ivljenj in energij, kar gotovo vpliva tudi na ~love{ke sanje, meni Paul Devereux, ~lovek, ki je ‘ivljenje posvetil prou~evanju Zemlje. @e trideset let se ukvarja z misteriji, ki nam jih z dana{njo znanostjo ni uspelo dovolj razjasniti. Predvsem raziskuje fizikalne pojave na »starih« mestih, na krajih, kjer so na{li sledi zgodnje naselitve ali obiskovanja, megalitske stavbe ali ostanke, zdravilne kraje in podobno.

Svoje delo opravlja skupaj s somi{ljeniki v okviru Dragon Project Trust, ustanove, ki ji tudi predseduje.

Kljub temu, da so teme njegovih raziskav nenavadne, Devereuxu tudi obi~ajni skeptiki priznavajo znanstven pristop in metode.

V devetdesetih letih je potekala v okviru Dragon Project Trusta ob{irna {tudija sanj na izbranih »svetih« mestih v Angliji. Izbrali so vzpetino Carn Ingli (»Angelski hrib« v Wellsu na podro~ju, od koder naj bi izvirali kamni slavnega Stonehenga), Chun Quoit (dolmen, ki mu pripisujejo starost nad 50.000 let), Madron Well (tradicionalno zdravilen kraj z ostanki stare kapele) in Carn Euny (naselje iz ‘elezne

Japonski cesarji so imeli na dvoru poseben prostor, kjer so spali pred pomembnimi vojnami in drugimi dogodki, v ‘elji, da jim sanje pomagajo k pravilni odlo~itvi. dobe s podzemnimi skladi{~i neznanega namena).

Da se je Devereux lotil sanj, ni ni~ nenavadnega, saj je v zgodovini z vseh

koncev sveta znan pomen sanj na izbranih krajih. O Eskulapovih zdravili{~ih v anti~nem Sredozemlju smo v na{i reviji ‘e pisali, znani so zdravilski rituali s spanjem v templjih v Egiptu, Indiji in Kitajski. Japonski cesarji so imeli na dvoru poseben prostor, kjer so spali pred pomembnimi vojnami in drugimi dogodki, v ‘elji, da jim sanje pomagajo k pravilni odlo~itvi.

PETINTRIDESET SANJALCEV Spanje oziroma sanjanje na starih zgodovinskih ali tradicionalnih mestih v na{em ~asu je bila ena od »modnih muh« novodobnega gibanja. Vendar je {lo v takih primerih za spontana, individualna do‘ivetja, pogojena s celo vrsto newagevskih vrednot in pri~akovanj.

Predvsem pa tovrstnih sanj ni nih~e sistemati~no pripravil, spremljal in analiziral. Prav to daje Devereuxovi raziskavi posebno te‘o.

Za poskus v naravi je Devereux zbral sedemdeset prostovoljcev razli~nih starosti, izobrazbe in poklicev. Iskanje in izbor nista bila tako enostavna, saj so mnogi, ko so sli{ali za vse pogoje poskusa, odstopili.

Nekateri se tudi med poskusom niso dr‘ali dogovorjenega; dokon~no je bilo za preiskovalce vrednih dvesto {est sanj petintridesetih sanjalcev, ki so izpolnili vse kriterije.

Prostovoljci so pred spanjem na izbranih krajih za-

Misteriji 37

SANJE

ZA ZNANOST

Devereux je prepri~an, da je Zemlja ‘ivo bitje in da so nekateri njeni predeli bolj ob~utljivi ali bolj polni energij kot drugi.

bele‘ili svoje sanje doma, v obi~ajnem okolju, prav tako po izvr{enem poskusu. Vsak prostovoljec je imel ob sebi tudi pomo~nika, ki ga je med spanjem opazoval. Kakor hitro je ugotovil, da je poskusna oseba v fazi REM, v kateri se o~i hitro premikajo in ki je zna~ilna za sanje, ga je zbudil in takoj posnel njeno pripoved. Tako naj bi se izognili vsem dodatkom ali pozabljenim dogodkom, ki so nujno zlo obnavljanja sanj zjutraj, ko se zbudimo. Lahko si mislimo, da je bil poskus celo te‘ji oziroma bolj odvisen od pomo~nika kot od samega sanjalca.

Tako zabele‘ene sanje je potem obdelal profesor psihologije iz San Francisca, ki je strokovnjak prav za to podro~je, saj je bil pred ~asom direktor Laboratorija za sanje v brooklynskem zdravstvenem centru Maimonides.

38

Nih~e od udele‘enih ni pri~akoval, ali vsaj o ~em takem ni bilo govora, da se bo v sanjah poskusnih oseb odvijala slikanica zgodovinskih dogodkov, vezanih na izbrane kraje skozi stoletja ali tiso~letja. Prostovoljci naj bi tudi ~immanj vedeli o samih krajih oziroma o dogodkih, povezanih z njimi. Tudi med seboj se niso poznali. Te‘ko pa je bilo oceniti, koliko na sanje vplivajo dejstva, da prostovoljci vedo za poskus, da je marsikateri od njih prvi~ spal v spalni

Analitiki so uporabili razli~ne metode, ki se tudi sicer uporabljajo v prou~evanju sanj. Sanje so kategorizirali po raznih kriterijih, glede na bizarne, magi~ne in paranormalne elemente, primerjali so sanje posameznikov v doma~em

okolju z onimi v poskusu, sanje razli~nih sanjalcev na istem kraju in tako naprej. Devereux je prepri~an, da je imel poskus in njegovi rezultati dovolj te‘e, da bi bilo vredno take analize nadaljevati in poglabljati. Njega omejujejo potrebna sredstva, kar pa ne zmanj{uje njevre~i na prostem in da so ga pomo~niki med spanjem ve~krat zbujali. Poskus je trajal kar nekaj ~asa, zato so se pri posameznih sanjalcih razlikovale tudi vremenske razmere in letni ~as.

Pri analiziranju so odkrili nekaj skupnih to~k iz sanj posameznikov na istem kraju. Ve~ sanjalcev je bilo udele‘eno v skupini ljudi, ki so potovali na izbrani kraj oziroma so se gibali okoli njega, morda so romali, se udele‘ili bogoslu‘ja, praznovali … Ve~ jih je tudi omenjalo slike na stenah s poudarjenimi o~mi, ali osebe s starimi, deformiranimi obrazi in velikimi o~mi. Nih~e ni omenjal izrazito neugodnih do‘ivetij.

gove globoke vere v to, da je Zemlja ‘ivo bitje in da so nekateri njeni predeli bolj ob~utljivi ali bolj polni energij kot drugi. Tako imenovana sveta ali zgodovinska mesta so kot nekak{ne kapsule sledi davnih ‘ivljenj in energij in to gotovo vpliva tudi na ~love{ke sanje.

Ve~ o temi: www.pauldevereux.co.uk Al. Ju.

D

Ob izidu knjige Prostranstvo ljubezni (zbirka Anastazija)

Nasveti pu{~avnice Anastazije I. A

nastazija je junakinja knjig Vladimira Megreja, ‘enska iz sibirske tajge z izjemnim znanjem o naravi in na{em mestu v njej.

Ker ‘ivi v naravi, jo lahko razume in se trudi drugim ljudem pomagati do tesnej{ega stika z njo, saj iz takega stika izvirajo neizmerna mo~, modrost in lepota.

Med njenimi sporo~ili je veliko prakti~nih nasvetov; mnogi od njih, ki se nana{ajo na odnos ~loveka do rastlin na vrtu in sploh do zemlje, so zbrani v tem prispevku, veliko drugih pa najdete v knjigah Zvene~e cedre tajge in Prostranstvo ljubezni. Anastazijini nazori so nenavadni, v~asih prav ~uda{ki, po drugi strani pa izjemno logi~ni in utemeljeni …

Anastazija je trdila: »Vsako posajeno seme vsebuje ogromno koli~ino podatkov iz vesolja, ki je po velikosti in natan~nosti ne moremo primerjati z ni~emer, kar je izdelal ~lovek. S temi podatki seme dobro ve, do milisekunde natan~no, kdaj naj o‘ivi in za~ne rasti, katere sokove naj ~rpa iz zemlje, kako naj uporablja svetlobo Sonca, Lune in zvezd, v kaj mora zrasti in s kak{nimi plodovi obroditi. Sadovi so namenjeni ‘ivljenjski preskrbi ~loveka; lahko se u~inkovito, bolje kot umetno izdelana zdravila borijo proti vsem ~lovekovim boleznim. Za to pa mora seme poznati stanje ~lo-

Pred sajenjem damo eno ali nekaj semen v usta in jih dr‘imo pod jezikom vsaj devet minut. Potem jih primemo med dlani in dr‘imo trideset sekund. ve{kega organizma, da lahko v procesu zorenja napolni plod z ustreznim razmerjem snovi, potrebnih za zdravljenje posameznika, bodisi da se je njegova bolezen ‘e razvila ali pa je k njej le nagnjen.

Da bi seme kumaric, paradi‘nika ali kak{ne druge vrtnine imelo take podatke, je treba narediti naslednje. Pred sajenjem damo eno ali nekaj semen v usta in jih dr‘imo pod jezikom vsaj devet minut. Potem jih primemo med dlani in tako dr‘imo kakih trideset sekund.

Medtem bosi stojimo na zemlji, kjer jih nameravamo posaditi. Nato razpremo dlani in skrbno ponesemo semena proti ustom. Vanje dahnemo zrak iz plju~; ko jih ogrejemo s svojim dihanjem, seme izve, kaj je v nas.

Semena dr‘imo kakih trideset sekund na odprtih dlaneh, da se predstavijo nebesnim telesom. Tako dolo~ijo trenutek svojega vzklitja. Planeti jim pri tem pomagajo in bodo za nas darovali poganjkom potrebno svetlobo. Potem lahko semena posadimo.

Ne smemo jih takoj zaliti, da ne bi sprali sline, s katero so obdana in ki vsebuje podatke o nas; naj jih semena vsrkajo. Zalivamo lahko {ele tri dni po sajenju. Saditi je treba vsako rastlino posebej ob dneh, ki so zanjo ugodni (po luninem koledarju). Zgodnej{e sajenje brez zalivanja ni tako slabo kot pozno sajenje. Ni dobro populiti vsega plevela, ki raste okoli poganjajo~ih rastlin. Od raznih vrst plevela pustimo vsaj po eno, lahko pa plevel nekoliko pore‘emo.« Po Anastazijinih besedah seme tako vsrka podatke o ~loveku in potem v ~asu razvoja plodu jemlje iz vesolja in zemlje maksimum energije, ki je danemu ~loveku nujno potrebna. Vsega plevela ne populimo zato, ker ima prav tako svoj namen.

Nekatere vrste {~itijo rastline pred boleznimi, druge dajejo dopolnilne podatke. V ~asu rasti se je treba z rastlinami pogovarjati, vsaj enkrat v ~asu

Misteriji 39

N ASVETI

PU {~ AVNICE

ANASTAZIJE I.

rasti, najbolje pri polni luni, je treba priti k njim in se jih dotikati.

Anastazija je trdila, da zmorejo plodovi, ki so vzgojeni iz semen po tem postopku in jih uporabi ~lovek, ki jih je vzgojil, ozdraviti prav vsako bolezen telesa, znatno upo~asniti staranje organizma, ga odvaditi {kodljivih razvad, mnogokratno pove~ati njegove umske sposobnosti in mu dati du{evni mir. Plodovi najbolje u~inkujejo, ~e jih uporabimo najkasneje v treh dneh po obiranju.

Naveden postopek izvedemo z razli~nimi kulturami, ki jih gojimo na vrtu.

Ni treba tako zasaditi cele grede kumaric, paradi‘nikov in tako naprej, dovolj je nekaj sadik. Tako vzgojeni plodovi se razlikujejo od drugih iste sorte ne le po okusu; analiza je pokazala, da so razli~ni tudi po vsebnosti sestavin.

Pri sajenju sadik je treba izkopano jamico zagrniti z rokami in prsti bosih nog ter v jamico pljuniti. Na vpra{anje, zakaj z nogami, je rekla, da z znojenjem stopal iz ~loveka izhajajo snovi (verjetno strupi), ki vsebujejo podatke o boleznih organizma. Sadike dobijo te podatke in jih prenesejo plodovom, ki so se sposobni boriti z raznimi nadlogami.

Anastazija je svetovala, da hodimo po vrtu od ~asa do ~asa bosi.

KATERE RASTLINE NAJ GOJIMO? Anastazija: »Tako raznovrstne, kot jih gojimo na ve~ini vrtov, denimo maline, ribez, kosmulje, kumare, paradi‘nik, jagode, jablane. Dobro je, ~e so zraven vi{nje ali ~e{nje in ro‘e. Koli~ina in povr{ina posevka teh kultur ni tako pomembna.

Med obvezne rastline, brez katerih na vrtu te‘ko vzpostavimo ugodno energetsko mikroklimo, spada son~nica; dovolj je vsaj ena. Nujno je treba na poldru-

gem do dveh kvadratnih metrih posejati tudi ‘ita (r‘, p{enico) in pustiti oto~ek, ne manj{i od dveh kvadratnih metrov, na katerem naj rastejo trave. Oto~ka ne zasejemo umetno, ostati mora naraven; ustvarimo ga tako, da ru{o prinesemo iz gozda. Pomena nima le raznovrstnost zasajenih kultur, ampak tudi na~in saditve in neposreden stik z njimi, po katerem poteka izmenjava podatkov. Opisala sem le osnovni na~in saditve. Glavno je, da napolni{ ko{~ek narave, ki te obdaja, s podatki o sebi. Le tedaj bosta zdravilni u~inek in oskrba tvojega telesa bolj{a kot pri u‘ivanju obi~ajnih plodov. V divji naravi, kot ji pravite, ~eprav dejansko ni divja, ampak le vam neznana, je mno‘ica rastlin, s katerimi je mo‘no ozdraviti prav vse obstoje~e bolezni. Te rastline so bile zato ustvarjene, ~lovek je le izgubil ali skoraj izgubil sposobnost prepoznati jih.« Anastazija dalje pravi: »Glavni zdravnik je tvoj organizem.

Prvotno je bil obdarjen z vedenjem, katere rastline je treba uporabljati in kdaj, kako se hraniti in dihati. Sposoben je prepre~iti bolezen, preden se pojavijo zunanji simptomi. Tvojega organizma nih~e ne more nadomestiti, to je tvoj osebni zdravnik, ki ga je Bog dal samo tebi. Govorim ti, kako mu dati mo‘nost, da deluje v tvojo korist.

Ugla{eni odnosi z rastlinami na tvojem vrtu te bodo zdravili in skrbeli zate; rastline bodo same postavile diagnozo in izdelale posebno, najbolj u~inkovito zdravilo, posebej zate.«

JUTRANJA IN VE^ERNA OPRAVILA Po Anastaziji je treba jutranja opravila prilagoditi pogojem na zemlji{~u: »Zjutraj, najbolje ob son~nem vzhodu, pojdimo bosi na vrt in se pribli‘ajmo

Knjigi Zvene~e cedre tajge in Prostranstvo ljubezni je mogo~e kupiti v nekaterih knjigarnah po Sloveniji, v na{i prodaji po po{ti, za ugodno naro~ilo knjige na dom pa se obrnite na zalo‘bo Kalki (031 326 635) ali Dru{tvo za zdravo duhovnost (041 286 444 ali http://www.zdravduh.org).

40

rastlinam, h katerim se nam zaho~e.

Lahko se jih dotaknemo. Tega ni treba delati po nekem protokolu ali strogo dolo~enem postopku, temve~ tako kot ob~utimo, po‘elimo, vendar nujno {e pred umivanjem. Rastline bodo ob~utile vonj snovi, ki se v spanju skozi pore izlo~ajo iz organizma. ^e je toplo in je v bli‘ini vsaj majhna zaplata trave, je dobro za tri do {tiri minute le~i nanjo in se malo pretegovati. ^e na nas zleze kaka ‘u‘elka, je ne ubijmo. Mnoge ‘u‘elke odma{ijo pore na telesu in jih o~istijo. Praviloma se zama{ijo tiste pore, skozi katere telo izlo~a strupe in ki na povr{ino ko‘e izlo~ajo bolezni, da jih lahko zmijemo s sebe. ^e je blizu hi{e jezerce ali izvir, se je dobro v njem okopati, ~e ne pa se vsaj polijmo z vodo in stojmo neobuti nedale~ od gredic z rastlinami. [e bolje je stati med gredicami ali na primer prvo jutro pri malinah, drugo pri ribezu in tako naprej. Po polivanju se takoj ne obri{imo, temve~ kapljice z dlanmi potresimo naokrog, da padejo na bli‘nje rastline.

Vodo z dlanmi odrgnimo tudi z drugih delov telesa in kapljice potresimo naokrog. Potem se lahko umijemo na obi~ajen na~in, kakor smo pa~ vajeni.« »Zve~er, pred spanjem si umijmo noge v vodi z dodatkom nekaj kapljic soka lobode ali kopriv ali obojega. Ne uporabljajmo mila ali {ampona. Vodo, v kateri smo si umili noge, zlijmo na gredice. ^e je treba, jih potem umijmo {e z milom. Ta ve~erni postopek je potreben iz dveh razlogov. Ob potenju nog se izlo~ajo strupi in odna{ajo iz organizma bolezni, zato je noge nujno treba umiti, da se pore o~istijo. To zelo dobro opravi sok iz lobode ali koprive. Ko zlijemo vodo na gredice, damo mikroorganizmom in rastlinam dodatne podatke o svojem stanju. Ko vidni in nevidni svet okrog nas dobi te podatke, lahko s pomo~jo vesolja in zemlje izdela vse, kar je potrebno za normalno delovanje na{ega organizma.« (Odlomki so objavljeni z dovoljenjem lastnikov avtorskih pravic.)

Izbral: Nikola Petrovi~

D

Kako pove~amo svoje sposobnosti izkori{~anja zemeljskih energij

Imamo ljudje antene?

P

sihiki in mnoge tradicionalne kulture pravijo, da smo ljudje na poseben na~in povezani z Zemljo, saj do‘ivljamo podobne mene kakor Luna in planeti. Ali obstajajo dokazi za to in, ~e je odgovor pritrdilen, kako lahko optimiramo svojo sposobnost za povezovanje z zemeljskimi energijami? ^e od drugod »sesamo« fotone in elektromagnetizem, nam najbr‘ nek del telesa slu‘i kot antena, toda kateri?

Vzhodnja{ki mistiki vedo, da je to majhna ‘leza globoko v mo‘ganih, ki deluje kot telesni kanal za povezovanje s psihikalno energijo in vesoljem.

Epifizi ali ~e{ariki so v~asih rekli »orakelj svetlobe« ali »tretje oko« pri ‘ivalih, saj le‘i tik pod ko‘o ptic, ki lahko razlikujejo med dnevom in no~jo tudi brez ~utila vida. Znanstveniki menijo, da ta ‘leza pri ‘ivalih deluje kot sprejemnik, ki upravlja elektromagnetna polja in omogo~a orientiranje v prostoru. Neko~ so domnevali, da ~e{arika pri mnogih ‘ivalih vsebuje magnetne snovi. ^e na primer ob glavi ptic spremenimo smer magnetnih polj, se spremeni njihova sposobnost orientacije.

Pri drugih kategorijah ‘ivali – plazilcih, dvo‘ivkah, pticah in ribah – je epifiza na vrhu glave in spominja na tretje oko.

^e{arika ku{~arja Sceloporus occidentalis je na vrhu glave in spominja na tretje oko.

^e{arika je prva `leza, ki se razvije v zarodku; razlo~imo jo `e tri tedne po spo~etju, kar ka`e, da ima v na{em telesu klju~no vlogo. ^e{arika ku{~arja Sceloporus occidentalis, ki ‘ivi na jugu ZDA in v Mehiki, je jasno vidna v odprtini na vrhu lobanje in ima opti~no le~o. Pri veliki pove~avi lahko razlo~imo o~esno ro‘enico, mre‘nico in le~o. »Tretje oko« se odziva na kratke in dolge valovne dol‘ine svetlobe. @ivci povezujejo le~o s preostalim delom ~e{arike in z mo‘gani.

Morski pi{kur (Petromyzon marinus), najni‘ja oblika vreten~arja, ki je pomemben ~len v evoluciji, ima na vrhu glave (nad mo‘gani) dve ~e{ariki. Najbr‘ se je pri vi{jih vreten~arjih epifiza spustila z vrha glave v sredino mo‘ganov. ^e{arika je sto‘~aste oblike, velika kot zrno graha, ki plava v majhnem jezercu mo‘gansko-hrbtenja~ne teko~ine na svodu tretjega mo‘ganskega prekata, to~no za nosnim korenom. Zaradi njene lege v samem sredi{~u mo‘ganov se nevrokirurgi in radiologi po njej uspe{no orientirajo pri operiranju mo‘ganov. ^e{ariko so nedolgo tega imeli za vrata v du{o oziroma vi{je sfere, spominski »ventil«, energijski vrtinec, glavno pipo ‘ivljenjskih sokov in celo za vir du{evnih bolezni. Descartesa pogosto citirajo, ~e{ da je trdil, da je ~e{arika sede‘ du{e. V resnici je postuliral le, da je ta ‘leza edinstveno sti~i{~e med telesom in du{o: edino mesto, kjer »du{a bolj dolo~no funkcionira«.

~e{arika

^e{arika je sto‘~aste oblike, velika kot zrno graha, ki plava v jezercu mo‘gansko-hrbtenja~ne teko~ine na svodu tretjega mo‘ganskega prekata, tik za nosnim korenom.

Po Descartesu so ~e{ariko odvrgli na nevrolo{ko smeti{~e; za znanstveno skupnost je bila le evolucijski ostanek, »slepi~« v mo‘ganih. V petdesetih letih pa je Aaron B. Lerner z univerze Yale izoliral hormon, ki ga izlo~a epifiza ter ga poimenoval »melatonin«. Za njim je ameri{ki farmakolog, nevrolog in Nobelov nagrajenec Julius Axelrod odkril, da je ta ‘leza na{a telesna biolo{ka ura. ^e{ariki pravijo »okno v mo‘gane«, saj nima krvnomo‘ganske pregrade, temve~ dobiva stalen dotok krvi iz (glede na njeno majhnost) posebno bogate vaskularne mre‘e. Pokojni Brunetto Tarquini, vodja oddelka interne medicine na univerzi v Firencah, je trdil, da je ~e{arika poleg jeter organ, ki se najbolj kopa v krvi. Zato je nenehno oskrbovana s kisikom in hranljivimi snovmi, zlasti pri majhnih otrocih. [e ena zanimiva zna~ilnost epifize je, da je ena

Misteriji 41

IMAMO

LJUDJE ANTENE ?

sama, medtem ko so vsi drugi mo‘ganski deli v parih. ^e{arika je prva ‘leza, ki se razvije v zarodku; razlo~imo jo ‘e tri tedne po spo~etju, kar ka`e, da ima klju~no vlogo v telesu. O njenem delovanju vemo le malo, toda nekateri znanstveniki ugibajo, da ni le ena od endokrinih ‘lez; morda je glavno stikalo v mo‘ganih in celo nadzoruje hipofizo.

Pri vseh vi{jih vreten~arjih, tudi pri ljudeh, ~e{arika izlo~a melatonin, derivat aminokisline triptofan. Tema spodbuja, svetloba pa prepre~uje tvorbo tega hormona, zato ga telo najve~ proizvede v zgodnjih jutranjih urah. Triptofan je predstopnja serotonina, katerega ~e{arika pretvarja v melatonin s pomo~jo encimov, kot je na svetlobo ob~utljiva hidroksiindol-O-metil transferaza. ^e{arika je fotonevroendokrini pretvornik, kjer se ‘iv~ni signali z informacijami iz okolja pretvarjajo v kemijsko sporo~ilo: v tem primeru za vklapljanje in izklapljanje tvorbe melatonina.

Melatonin deluje kot glavna biolo{ka ura, ki uravnava cikluse spanja in budnosti ter zavira proces staranja. Vse ka‘e, da ta hormon poleg drugih funkcij regulira tudi rast in morda celo du{evno ravnovesje. Nizka raven melatonina naj bi bila povezana z rakom, nepravilnim delovanjem spolnih ‘lez, hipertenzijo in Pagetovo boleznijo. Epifiza je povezana tudi s psihi~nim zdravjem in z na{o notranjo uro. Po najnovej{ih raziskavah je nepravilno delovanje ~e{arike povezano tudi z epilepsijo, shizofrenijo in celo avtizmom.

Znanstveniki sicer vedo, da je ~e{arika ob~utljiva na svetlobo, vendar so doslej predpostavljali, da svetloba in tema vstopata kot obi~ajno skozi ~utnice v mre‘nici (pali~ice in ~epki) ter potujeta prek simpati~nih ‘ivcev do epifize. Konvencionalna medicina meni, da majhen odstotek dra‘ljajev, ki potujejo po vidnem ‘ivcu, skrene s poti in dose‘e ~e{ariko. Prav ti dra‘ljaji naj bi nadzorovali tvorbo melatonina. Vendar je epifiza o~itno ni mogo~e pojasniti zgolj z elektri~nimi ‘iv~ni impulzi ali s kemijo. Eks-

42

SVETILNIK V MO@GANIH? Znano je, da ~e{arika s~asoma »otrdi« zaradi poapnelega tkiva, kakor zobje in kosti. Tri- do petmilimetrske poapnele usedline se za~nejo pojavljati med odra{~anjem in polagoma tvorijo grozde, ki jim pravijo »mo‘ganski pesek«.

Pri odraslem ~loveku poapni 33 do 76 odstotkov epifize.

V nedavni {tudiji so v ~e{ariki odkrili asimetri~ne, piezoelektri~ne kristale. To pomeni, da oddajajo elektri~no napetost oziroma vibracijo, ki ustvarja elektromagnetne valove. Ko piezoelektri~ne kristale postavimo v elektri~no polje, se zgostijo. Kadar smo izpostavljeni elektromagnetnemu polju, kot je zemeljsko, naj bi hipofiza vibrirala in po{iljala elektromagnetne signale ostalemu telesu. Podoben pojav opazimo pri delfinih, katerih cela lobanja deluje kot paraboli~na antena za ustvarjanje dveh vrst zvokov: za raziskovanje okolja in za komuniciranje. perimenti na ‘ivalih so pokazali, da ta ‘leza sama zaznava svetlobo.

Axelrod je z vrsto poskusov dognal, kaj to~no vpliva na tvorbo melatonina.

Pri mi{ih, ki so ‘ivele v stalno osvetljenem prostoru, se je ritem tvorbe serotonina in melatonina poru{il; mi{i, ki so ‘ivele le v temi, pa so imele normalen ritem serotonina. Iz tega je sklepal, da ta proces uravnava nek drug mehanizem, morda notranja ura. [tudija na slepih mi{ih, ki so se skotile brez receptorjev za svetlobo v mre‘nici, je pokazala, da se mi{i odzivajo na svetlobo, ~eprav ne morejo videti: njihove biolo{ke ure pono~i vklju~ijo proizvodnjo melatonina in jo ob zori izklju~ijo. To je bilo {e bolj presenetljivo pri mi{ih z okrnjenim vidnim ‘ivcem, kar pomeni, da informacije o svetlobi predela nek drug mehanizem. Avtorji te

{tudije priznavajo, da je v proces vpleten nek »nekonvencionalen« receptor svetlobe, vendar vztrajajo, da mora biti v o~esu in ne v epifizi.

Ker ima ~e{arika podobne genetske informacije kot o~i ter lasten sistem pretvarjanja in posredovanja opti~nih signalov, nekateri znanstveniki sklepajo, da najbr‘ zmore zaznavati in oddajati svetlobo.

Ve~ina sesalcev v svojem 24-urnem ritmu kontinuirano proizvaja melatonin, tudi ~e ve~ino ~asa pre‘ivijo na umetni svetlobi, kakor ljudje na Antarktiki, kjer pozimi ni dnevne svetlobe. Pri nekaterih ljudeh pa se melatonin sploh ne izlo~a, a ni z njimi ni~ narobe.

Ko je Tarquini prou~eval mo‘nost, da so ljudje povezani z ritmom Zemlje in drugih planetov, je odkril presenetljiv vzorec. Epifiza ne sledi le 24-urnim, temve~ tudi drugim ritmom. Ko je primerjal zdrave ‘enske in ‘enske z boleznijo dojk, je odkril, da imajo zdrave ‘enske podoben letni ritem cirkuliranja prolaktina, ki ga bolnice niso imele.

V neki raziskavi so zdravim ‘enskam s Kanalskih otokov odvzeli vzorce krvi in jih shranili. Kasneje so v tej skupini primerjali krvne vzorce ‘ensk, ki so zbolele za rakom in tistih, ki niso, glede na vsebnost prolaktina in TSH, hormona, ki spodbuja {~itnico. Tudi tu so pri zdravih ‘enskah zasledili letni ciklus, pri rakavih bolnicah pa ne.

Tarquini je v krvnem tlaku in sr~nem utripu novorojen~kov zasledil izrazite tedenske ritme, zlasti v prvem mesecu ‘ivljenja. Iz tega je sklepal, da se ~lovek ob prihodu na Zemljo »vklene v … sedemdnevni harmonik planetarne geomagnetne disturbance«.

Tarquini je odkril tudi povezavo med variabilnostjo sr~nega utripa in fazo Son~evega cikla. Presenetljiva je ugotovitev, da so za tvorbo melatonina potrebna dva stimulusa: svetloba podnevi, pa tudi geomagnetizem pono~i. Na ‘ivljenje torej vpliva nekaj kompleksnej{ega od svetlobe.

Lynne McTaggart

D

Kako lahko sami naredimo eksperiment psihikalnega gledanja na daljavo

Gledanje na daljavo G

ledanje na daljavo je prejemanje informacij o oddaljeni lokaciji s pomo~jo »ne~esa« drugega od petih znanih ~utov. Izraz so v zgodnjih sedemdesetih letih prvi~ uporabili Ingo Swann (umetnik in pisatelj) in Janet Mitchell ter Karlis Osis in Gertrude Schmeidler, ~lana Ameri{kega zdru`enja za psihikalne raziskave (ASPR).

Leta 1972 se je Swann ponudil, da ga fizika Hal Puthoff in Russell Targ testirata na raziskovalnem in{titutu v Stanfordu (SRI). Slednja sta svojo tehniko razvila pod pokroviteljstvom ameri{-

kega ministrstva za obrambo in z njo sta vojska in CIA ve~ kot dve desetletji zbirali obve{~evalne podatke v zvezi z dr`avno varnostjo. Leta 1995 je CIA program ukinila ter z njega odstranila oznako zaupnosti in od takrat gledanje na daljavo uporabljajo tudi {tevilni posamezniki in skupine v civilni sferi.

V ASPR so v letih 1971 in 1972 uvedli model zunanjega eksperimentatorja, ki so ga razvili v SRI. V tem modelu gledalec na daljavo posku{a zaznati, kaj po~ne raziskovalec, ki je od{el na neko lokacijo v okolici, denimo v mestni park ali muzej.

Poskus lahko opravite tudi sami:

VAJA A: Va{ prvi sodelavec naj kupi ducat razglednic s slikami lokalnih znamenitosti ter jih vlo`i v debele kuverte, da ne morete videti njihove vsebine.

Kuverte o{tevil~ite. Prosite drugega sodelavca, ki bo igral vlogo »svetilnika«, naj naklju~no izbere eno kuverto in se, ne da bi vam razkril njeno vsebino, napoti na lokacijo, ki jo prikazuje izbrana razglednica. Tam naj ostane pet do deset minut, v tem ~asu pa naj vam posku{a poslati informacije o tem kraju, tako da napi{e njegov opis ter nari{e skico mesta s svin~nikom.

Cilj eksperimenta je, da na daljavo posku{ate videti »svetilnikovo« lokacijo in ne fotografije na razglednici. Medtem ko je svetilnik na ciljnem mestu, poskusite videti, kje je. Svoje zaznave zapi{ite in skicirajte. Ko se svetilnik vrne, primerjajte svoj opis in risbo z njegovima in videli boste, kako to~ne so bile va{e zaznave. Nato s svetilnikom {e obi{~ite lokacijo in z njo primerjajte va{a opa`anja.

VAJA B: Razli~ica te metode je »sledenje na daljavo«. Tudi za ta eksperiment sta potrebni dve osebi: svetilnik in gledalec na daljavo. Najprej ~asovno uskladita svoji uri, nato pa svetilnik odpotuje na lokacijo, ki je gledalcu na daljavo neznana. Med vo`njo naj svetilnik vsakih pet minut zabele`i, kje je, kaj po~ne in kaj razmi{lja oziroma ob~uti. S polaroidno kamero lahko tudi posname zanimive objekte ali lokacije. Gledalec na daljavo medtem vsakih pet minut posku{a locirati svetilnik in zabele`i svoje vtise.

Ko se svetilnik vrne, primerjata bele`ke.

Gledalec na daljavo gre potem s svetilnikom na ciljna mesta in ugotovi, koliko se njegovi ali njeni vtisi ujemajo z dejanskimi ciljnimi lokacijami.

D

Misteriji 43

U~inki nenavadnega zemeljskega magnetizma

Navzgor ali navzdol?

T

o~ke ali podro~ja z nenavadnim V kitajski provinci zemeljskim magnetizmom niso ni~ novega, ~eprav se jih vedno Gansu po 60-metrski dr‘i nekaj magi~nega. Tako mesto pa postane atrakcija, kadar gre za cesto ali vzpetini s 15-stopinjskim teko~o vodo. Saj je {e tako skepti~en naklonom voda te~e voznik presene~en, ko mu vozilo rine navzgor. v hrib brez »tuje« pomo~i ali pa brez zavor upo~asni na strmini navzdol. {tevilo odkritij takih mest naraslo po Taka mesta so po vsem svetu; v Evro- letu 1920, ko se je za~elo pove~evati pi jih je kar nekaj na Britanskem in Irs- {tevilo avtomobilov (kovinskih!) na ceskem oto~ju, blizu Pariza, ju‘no od Rima, tah. na Portugalskem, v ju‘ni Poljski, Tur~iji, V ve~ primerih lokalno prebivalstvo Gr~iji. Poznanih pa je najve~ tak{nih fenomen prodaja kot turisti~no atrakcito~k na severnoameri{ki celini: v ZDA jo in ni~ kaj zadovoljni niso z obiski in Kanadi. resnih znanstvenikov, oboro‘enih z Zgodbe o~ividcev so si ponavadi moderno merilno tehniko. podobne: »Avtomobilski motor je bil Konec devetdesetih let je v severougasnjen, sklopka in ro~na zavora spu{- vzhodni kitajski provinci Gansu vojska ~eni. Voznik je spustil no‘no zavoro in odkrila 60-metrsko vzpetino s 15-stopinjavto je za~el voziti navzgor in pridobival skim naklonom, kjer je voda tekla navzna hitrosti … Poskusili smo s praznim gor. S fenomenom so se ukvarjali tudi in tudi z dobro obte‘enim vozilom … kitajski znanstveniki, ki so v okolici odu~inek je bil enak.« krili mo~an zemeljski magnetizem in Seveda je u~inek na takih predelih ostre menjave zra~nega pritiska. tudi obraten. Na Floridi, blizu jezera Wales, so se s pojavom sre~evali ‘e zgodnji beli naseljenci, ko so njihove vpre‘ne ‘ivali z najve~jo te‘avo vlekle vozove – navzdol. Indijanci so taka podro~ja navadno imenovali »prepovedana mesta«, saj tam ptice niso gnezdile, konji pa so postali nemirni in neubogljivi.

V bli‘ini takih mest so ve~krat gore ali skalne gmote z visoko vsebnostjo ‘elezove rude. [ale zemeljskega magnetizma potrjuje tudi dejstvo, da je V Spook Hillu naj bi {lo za opti~no prevaro.

44

OPTI^NA PREVARA? Kljub dejstvom, ki nedvomno ka‘ejo na zme{an, podivjan, skratka nenavaden zemeljski magnetizem, pa mnogi pripisujejo omenjene pojave opti~ni prevari. Morda za nekatera mesta to celo dr‘i.

O opti~ni iluziji lahko govorimo, kadar obzorje in znaki, ki opredeljujejo vidno perspektivo, niso to~no vertikalno 90 stopinj. Drevesa ali zidovi, ki so izven vertikalnega plana, se lahko spu{~ajo, ob~utek pa imamo, da se dvigajo.

O~i nas zavajajo z napa~no perspektivo, kar povzro~i zmotno oceno kota vzpona ali spusta terena. Celo fotografije so zavajajo~e.

Problem razjasnijo le meritve z ustreznimi instrumenti.

Naj gre za magnetizem ali opti~no prevaro, take to~ke so zlasti na cestah vredne posebne pozornosti in ozna~evanja: gotovo ne zaradi radovedne‘ev, temve~ zaradi varnosti voznikov. Pomembno je vedeti, ali vozi{ gor ali dol.

Al. Ju.

D

Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

P

red leti mi je umrl o~e in kmalu zatem {e mama. ^eprav sem bil vzgojen v veri, sem tedaj spoznal, da pravzaprav ne verujem, saj sem bil in ostal ob njuni smrti do kraja obupan. Moja vera se je sesedla in moj tehni~no usmerjeni razum vidi jasno, da je s smrtjo vsega konec. Tedaj se je za~elo sesuvati tudi moje zdravje. Zdravnikova diagnoza nekaj resnih in neozdravljivih bolezni me je potolkla do konca. Zdaj vsak mesec opazim nekaj novih simptomov, novih bolezni, ki mi jemljejo energijo. Vendar se ne morem sprijazniti s tem, da kaj dosti v ‘ivljenju ne morem ve~ pri~akovati in da se vse skupaj izteka. Strah me je, koliko ~asa mi {e ostaja; da ga je sploh {e kaj, mi no~e zagotoviti nih~e, ne zdravniki ne zdravilci.

V~asih se bojim najhuj{ega: da mi bo odpovedalo srce. V~asih pa se, ne vem od kod in zakaj, pojavi neznosna ‘alost in bi se najraje zjokal.

Vem, da bi moral prekiniti z neprestanim razmi{ljanjem o bolezni in po~eti kaj pozitivnega, a res ne vem, kaj naj bi to bilo. Nikjer ne vidim ni~esar.

Anton Bolezen ni nekaj, kar nas doleti slu~ajno, bolezen nosi svoje sporo~ilo in, kakor se ~udno sli{i, svoje darilo, ~e ji prisluhnemo. Dokler boste iskali samo organske vzroke svojih bolezni, se bistvu svojih te‘av ne boste pribli‘ali.

Videti je, da vas smrt star{ev in va{a bolezen soo~ata z enim in istim, bistvenim vpra{anjem: to je vpra{anje o smislu ‘ivljenja. Kdo sem, zakaj sem tukaj? ^e gledate vse z materialisti~nega stali{~a, potem seveda vsi smisli, vsi cilji, vsako delovanje in nehanje postane vpra{ljivo. Prej ali slej naleti na omejitev: svoj konec. Tedaj vse materialno bogastvo, vsi na{i dose‘ki, vse, za kar smo se trudili, izgubi svoj pomen, kajti vse to zapu{~amo.

Ljudje sicer vemo, da je vse ‘ivo zapisano smrti in da umiramo tako reko~ od rojstva naprej, vendar resni~no soo~enje s tem dejstvom do‘ivimo bodisi ob smrti ljubih oseb ali ob bolezni, ki resno ogrozi na{e ‘ivljenje.

^e pa nasprotno nosite v sebi zavest o tem, da s smrtjo telo sicer propade, duh pa ostaja in ‘ivi naprej, potem verjetno ne morete zares obupati. Lahko sicer pridejo te‘ke situacije, hude bolezni; a ni~, celo húdo, ni brez smisla, saj nam nudi mo‘nost, da se o ‘ivljenju in sebi kaj ve~ nau~imo. Prepoznamo, kaj smo delali napak in tega ne po~nemo ve~, ampak gremo naprej.

Recepta za to, kako najti smisel v ‘ivljenju, ni. Smisel kogarkoli drugega ni enak va{emu, prevzeti ga ne morete od nikogar, nih~e drug vam ga ne more pokazati – sami ga morate zaslutiti v globinah svoje du{e. In celo ko se to zgodi, redko najdemo besede, ki bi ga lahko opisale.

Pripadnost dolo~eni religiji ne moremo poistiti z vero. Vedno znova sem presene~ena, kako malo v veri vzgojenih ljudi, ki se imajo za vernike, resni~no zaupa vase, v ‘ivljenje, v Boga. Verjetja in vera niso tisto, kar bi nam lahko resni~no pomagalo. Verjamemo zato, ker so nam tako rekli, zato torej, ker priznavamo avtoriteto, ki nam je kaj rekla. Pomaga pa nam samo tisto, kar sami izkusimo. Resni~no veliki znanstveniki, umetniki, iskalci resnice so se vedno priklonili pred veli~ino ‘ivljenja, ki jo z materialisti~no usmerjenim umom gotovo ne moremo doumeti, in njihovo neumorno iskanje jih je slej ko prej pripeljalo do izku{nje bo‘anskega.

Zato je Sokrat mirno popil strup, ki so mu ga izro~ili njegovi krvniki, Giordano Bruno pa je ob razglasitvi svoje smrtne obsodbe dejal: »Z veliko ve~jim strahom mi sporo~ate obsodbo vi, kot pa jo jaz sprejemam.« Zato torej, ker sta se zavedala, da smrt ni konec, ampak samo preobrazba, za~etek novega. V zadnjih desetih letih je Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

bilo narejenih nekaj deset znanstvenih {tudij (dvojno slepih), ki ustrezajo vsem znanstvenim standardom in potrjujejo vpliv molitve na daljavo na zdravje pacientov. Prav tako vse ve~ znanstvenikov, ki analizira fenomen obsmrtnih do‘ivetij, prihaja do zaklju~ka, da znanstvena razlaga ne zado{~a in da je treba upo{tevati teorije posmrtnega ‘ivljenja. Vse ve~ vrhunskih znanstvenikov se zaveda omejitev znanosti in razuma ter nuje prisluhniti lastnemu srcu, intuiciji. Einstein je zapisal: »Vera brez znanosti je slepa, znanost brez vere je hroma.« Vendar po vzore ni treba hoditi k slavnim zgodovinskim osebnostim; poglejte okrog sebe: gotovo ste ‘e videli ljudi, ki so pomirjeni s sabo in z ‘ivljenjem in brez strahu zapustili ta svet.

Razlogi kogarkoli drugega vas seveda ne bodo prepri~ali. Prepri~alo vas bo samo va{e izkustvo in tedaj ne boste potrebovali znanstvene potrditve. Izku{ate pa lahko samo sami. Zdaj izku{ate najglobljo temo in prepu{~enost samemu sebi, ker se vam le tako lahko odpre pot do drugih ravni zavedanja ali do Boga. »Ko je sila najhuj{a, je bo‘ja pomo~ najbli‘ja,« pi{e v Svetem pismu. Ne nehajte se spra{evati, ne nehajte iskati; vpra{anja, ki pridejo iz globin srca, slej ko prej najdejo odgovor.

Te poti ne more narediti nih~e namesto vas, nih~e vas ne more voditi in nih~e vam ne more ni~esar zagotoviti.

Ko boste na{li Boga, boste na{li tudi zaupanje v ‘ivljenje: vedeli boste, da vam prina{a natanko take situacije, ki jih potrebujete, da se lahko u~ite in stopate naprej. Ko boste zaupali v ‘ivljenje, boste zaupali tudi vase: vedeli boste, da ste sposobni obna{anje, ki vas je pripeljalo v bolezen, spremeniti in si povrniti zdravje. ^lovek, ki ‘ivi v miru in ljubezni z drugimi, ki dela tisto, kar mu govori njegov notranji glas, ki je radosten in v vsem vidi smisel, ne pozna bolezni. Tedaj boste vedeli, da sta va{e zdravje in bolezen v va{ih rokah, ne v rokah zdravnikov in zdravilcev.

D

Misteriji 45

Nove knjige

Kako zdrava je voda / Priro~nik za biolo{ki monitoring vode Avtor: Peter Firbas Zalo‘ba: Ara zalo`ba Obseg: 100 strani Format: 12,5 × 19,5 cm Bro{irano Cena: 2.900 SIT Biolo{ko opazovanje dogajanja v naravi je vse pomembnej{e, saj nam podatki iz analiz ne morejo zagotovo posredovati informacij, kaj je za ‘ivljenje dobro in kaj ne.

Tako tudi nobena analiza kakovosti vode ni popolna. Biolo{ki test pa ka‘e celokupni in sinergisti~ni u~inek v vodi raztopljenih znanih in neznanih snovi, pa tudi sevanj. ^ebulni test, ki ga v knjigi opisuje Peter Firbas, je priro~en biolo{ki na~in opazovanja kakovosti vode. Knjiga nazorno predstavi nekaj testov in tako bralcu pove, kako nam lahko koreninice ~ebule oziroma njene celice, ali {e natan~neje, kromo-

46

somi v celici, ki se deli, razkrijejo, kako voda, v kateri rastejo, vpliva na njihov rast. Jih vzpodbuja ali mori.

Knjiga je tudi vodnik za mlade raziskovalce v eko {olah.

Ti lahko ob pomo~i mentorjev sami ugotovijo, kako zdrava je voda, ki jo pregledujejo.

Kako zdrava je voda je knjiga, ki bo pustila le malo ravnodu{nih bralcev. Njeno sporo~ilo, zamotano v biolo{ko znanost, nam odpira vrata v svet vedenja, da lahko z danes znanim biolo{kim opazovanjem po{kodb v celicah navadne ~ebule ‘e gledamo v bodo~nost, ki nam jo v odvisnosti od okolja dolo~a kakovost vode.

Knjiga je namenjena ozave{~anju in ponuja napotke, kako naj opazujemo in ocenjujemo kakovost najbolj dragocene snovi na Zemlji. Voda je ‘ivljenju vse manj prijazna, njeno ‘ivljenjsko silo razdirajo kemi~ni in, kot avtor dokazuje v knjigi, tudi drugi vplivi, predvsem vplivi elektromagnetnih sevanj, tudi baznih postaj, ki mo~no po{kodujejo ~ebulne kromosome.

Prostranstvo ljubezni / zbirka Anastazija Avtor: Vladimir Megre Prevod: Ivan Mesi~ek Zalo‘ba: Kalki Obseg: 322 strani Format: 15 × 21 cm Bro{irano Cena: 4.900 SIT Tisti, ki so prebrali prvi dve knjigi o Anastaziji, zdru‘eni v knjigi

Knjiga je razdeljena na devetinpetdeset poglavij; vsako nosi vsaj eno sporo~ilo ali pa toliko, kolikor jih lahko pri bralcu nenavadno napisan tekst vzpodbudi, saj svet je v na{ih sanjah. Brez dvoma knjiga potrjuje misel zalo‘nika: »Kdor bo bral s srcem, s ~ustvi in dovolil, da poezija njegove lastne du{e napolni vrzeli nedore~enega, kot se v knjigi izrazi Anastazija, bo v sebi za~util neskon~no ustvarjalno mo~ …«

Zvene~e cedre tajge, so komaj ~akali nadaljevanje; zdaj je iz{lo Prostranstvo ljubezni, ki zdru‘uje tretjo in ~etrto knjigo. Avtor Vladimir Megre nas skozi preprosto pripoved vodi v odmaknjeni svet, v prasvet, v katerem je vse jasno in razumljivo, pa vendar ve~ini v vsakdanu nedojemljivo. In sledila bodo {e nova odkritja v novih pripovedih Anastazije. Od napovedanih kar devetih knjig jih je v Rusiji iz{lo ‘e sedem.

Anastazija, plavolaso ‘ensko bitje iz sibirske tajge, ki je ali pa ga ni, kar po mnenju ve~ine bralcev te po vsem svetu vedno bolj brane zbirke knjig sploh ni pomembno, razvnema bralce s svojimi enostavnimi sporo~ili, ki vzpodbude {iroko pahlja~o misli in nakazujejo odgovore na nekatera ve~na vpra{anja. Filozofi jih zavijajo v znanost, iz Anastazijinih ust pa so resnice preproste, le da se jih pogosto ne moremo ali pa tudi no~emo spomniti.

Zdravje iz stopal / Priro~nik za refleksoterapijo Avtorica: Ana Koro{ec Ilustracije: Dalija Sega Zalo‘ba: Ara zalo`ba Obseg: 134 strani Format: 12,5 × 19,5 cm Bro{irano Cena: 4.900 SIT Dodatek: Barvna plakata rok in nog z ozna~bami refleksnih con Kaj je bolj bo‘jega kot to, da lahko ~lovek sam sebi ali bli‘njemu odpravi bole~ino, da mu zavre bolezen?

S pritiskanjem na dolo~ena mesta na nogah in rokah, z obdelavo con, lahko vsakdo postane bli‘njemu in sebi velik pomo~nik pri odpravljanju te‘av.

Seveda pa je treba mesta ali cone poznati, vedeti, s katerimi organi so povezane in tudi kako ne‘no ali mo~no jih je treba obdelovati. Pravzaprav ve izurjen refleksoterapevt {e veliko ve~ ter pomaga pomo~i potrebnim z odkrivanjem in odpravljanjem vzrokov te‘av.

Knjigo Zdravje iz stopal oziroma

bolje re~eno Priro~nik za refleksoterapijo je znana slovenska refleksoterapevtka Ana Koro{ec napisala po tem, ko je s svojimi dlanmi v dolgo letnem raziskovanju razkrivanja govorice najbolj »oddaljenega« dela telesa objela mno‘ico razli~nih stopal in tiso~im ljudem o~istila telesa ter odpravila te‘ave in napetosti. Bogato znanje in izku{nje pregledno ponuja v knjigi, v kateri nam je v pomo~ za bolj{e razumevanje ve~ kot sedemdeset nazornih ilustracij in {e dva barvna plakata.

Bralec se iz knjige nau~i skozi stopala pregledati celoten organizem ter zaznavati tudi morebitne ~ustvene te‘ave in po~utje.

Prek masa‘e stopal se telo ves ~as ~isti in obnavlja. Skozi stopala se pre~i{~ujejo ~ustva, travme in napetosti, ki se jih pogosto niti ne zavedamo.

Masiranje stopal je namenjeno

odraslim, {e posebno pa tudi otrokom; avtorica nas pou~i, da lahko na ta na~in marsikateri odmerek antibiotikov in drugih zdravil ostane nedotaknjen.

Natan~no kazalo odli~no vodi po knjigi, vendar je treba, preden se lotimo blagodejnega glajenja stopal, dlani in prstov le prebrati klju~na poglavja, ki govorijo o prvem stiku z osebo, potrebno pomo~i, o pripravi nog na masa‘o, o roki kot najbolj{em instrumentu, o najprimernej{i legi pri masa‘i …

Tisti, ki jih bo knjiga povsem prevzela, pa se lahko refleksoterapiji posvetijo tako globoko, da to postane njihov poklic.

Prerokbe iz Ved Avtor: Mi{o To{i~ Izdala: Veda, Quest International Obseg: 338 strani Format: 14 × 21,5 cm Trda vezava Cena: 5.490 SIT Knjiga ne govori o napovedih, marve~ o prerokbah, med katerima je po avtorjevem mnenju velika razlika: »Napovedi sledijo na~elu opazuj in sklepaj ter se navadno ti~ejo materialne sfere na{ih ‘ivljenj.

Prerokbe so nekaj povsem drugega. Prerokbe vsebujejo element nadnaravnosti in razodetja.« Knjiga se ukvarja s prerokbami, nakazuje ukrepe oziroma dejanja, ki jih bo moralo ~love{tvo vsekakor storiti, da bi na osebni in skupinski ravni doseglo samoizpolnitev; ~love{ka dru‘ba je po mnenju avtorja hudo bolna.

V Vedah je veliko prerokb, od katerih so se {tevilne ‘e uresni~ile. Druge se uresni~ujejo pred na{imi o~mi.

V knjigi so zbrani podatki, ki so sicer razpr{eni po {tevilnih spisih obse‘ne najstarej{e ~love{ke literature, vedske knji‘evnosti, v kateri so bile zapisane {tevilne prerokbe ‘e pred 5.000 leti. Po izro~ilu modrecev in bitij z vi{jih svetov so Vede mantre in himne, ki so se pojavile z izdihom Boga.

Knjiga Prerokbe iz Ved so rezultat ve~letnega raziskovanja Mi{e To{i~a. V njej niso zbrane le fascinantne prerokbe, marve~ tudi pretresljivi zgodovinski in znanstveni dokazi, ki nastanek in razvoj ~love{kih civilizacij osvetljujejo iz doslej neznanih pogledov.

V knjigi so opisane ‘e uresni~ene prerokbe o Jezusu, Adamu in Evi, Budi, Mohamedu, [ankari, ^ajtanji …, pa tudi tiste, ki se uresni~ujejo danes ter tiste, ki se bodo uresni~ile v prihodnosti.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Nove knjige 1.

Polje – po sledi nevidnih sil v vesolju Lynne McTaggart

2.

Zdravje iz stopal Ana Koro{ec

3.

Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva Wallace D. Wattles

4.

Osnove radiestezije in bioenergije Igor Ziernfeld

5.

Anastazija – Prostranstvo ljubezni Vladimir Megre

6.

Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Thomas Chalko

7.

Anastazija – Zvene~e cedre tajge Vladimir Megre

8.

Psihi~ni trening jogijev @ivorad Mihajlovi} Slavinski

9.

Damanhur – stvarni san Jeff Merrifield

10.

Kako zdravimo z barvami Ted Andrews

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja

Angeli so povsod

P

red nekaj leti se je tudi meni zgodilo, da sem pri{la v bolni{nico kot pacientka. ^eprav sem zdravstvena delavka, je to do‘ivetje pustilo ob~utke oziroma spomine, ki jih nikoli ne bom pozabila.

Tri tedne sem ~akala na operacijo. Zakaj tako dolgo, mi niti ni bilo pojasnjeno, verjetno pa sem ta dolgi ~as, pre‘ivet samo na infuzijah in v neznosnih bole~inah, najte‘je prena{ala jaz sama. ^e ste bili kdaj v taki situaciji, verjetno veste, da od strahu in vseh te‘av postane{ nekako zaverovan sam vase. Na povr{je udari nekak{en egoizem osebnega obstoja, kot da ni na svetu ni~esar drugega. Pozabi{ svoje drage, na dom, na prijatelje, celo na Boga.

Tako se je dogajalo meni, kot da se utapljam in da je vsak dan zadnji.

Iz~rpana sem kon~no do~akala operacijo. Le‘ala sem na nosilih in gledala v strop, apati~na, brez ~ustev in z eno samo mislijo: samo da bo `e konec!

Med operacijo sem v sanjah videla ljudi v maskah in snop zlate svetlobe, ki se je razlivala ~ez te nepoznane ljudi. Pozneje mi je bilo

48

razlo‘eno, da je ta bo‘ji ‘arek pomenil bo‘jo za{~ito tistim, ki so me operirali, da bi svoje delo dobro opravili.

Po operaciji sem zelo po~asi prihajala k sebi. Pri{la sem v sobo, kjer je le‘ala mlada bolnica, vendar o~itno ‘e v zelo dobri kondiciji.

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je `e pripetilo kaj nenavadnega.

Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.

Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

Ne spominjam se prav veliko, samo to, da so me roke neznanih ljudi kar naprej bo‘ale, hladile in mi otirale pot. Hodili so ~isto tiho, nekaj {epetali in njihova ne‘nost me je nekako objemala.

Ko sem se malo bolj za-

vedla dogajanja okrog sebe, sem videla, da so ti tujci star{i dekleta, ki je le‘alo poleg mene. Povedali so mi, da so se zelo bali zame. Še danes vem in bom vedno vedela, da so bili to angeli v ~love{ki podobi.

Moje bole~ine pa so se zopet nadaljevale, ko sem mislila, da sem ‘e re{ena trpljenja. Od obupa in ‘alosti sem skoraj sko~ila z osmega nadstropja. Obsojala sem Boga in ves svet. Neko~ sem zadremala. Zbudile so me solze, ki so pritekle ~ez moje veke. Ko sem odprla o~i, sem videla, da te solze niso moje. Pre{inilo me je nenavadno spoznanje, da nekdo tam zelo visoko jo~e zaradi mene. Tiho sem si rekla: to je Bog. Od okna pa se je oglasilo dekle: »Da, gospa, to je bil Bog; zelo nas ljubi.« Preden je mlada bolnica od{la iz bolni{nice, mi je pustila naslov in telefonsko {tevilko. Ve~krat sem klicala in pisala, a nikoli nisem na{la stika z njimi.

Kadar pomislim nanje, pa mi je resni~no toplo pri srcu in mi na obrazu zaigra nasmeh.

Anabel

CENTER ZA KAKOVOST ODNOSOV

Mali oglasi HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, DHARMI^NI, LETNI - pisno izdelam. Brezpla~en vzorec! Astrolog Armand Armand, GSM 041/568 340, www.astrologarmand.fr.st Astro s. p., Koper

041/791-345, info@odnosi.com, www.odnosi.com

PARTNERSKI ODNOSI - BREZPLA^NA IMAGO SRE^ANJA Vsak torek ob 18h so v Ljubljani v U~no vzgojnem centru na Kunaverjevi 4 v [i{ki brezpla~na Imago sre~anja – predavanja o partnerskih odnosih, pogovori, svetovanje.

Vodi: Andrej Trampu`, univ. dipl. psiholog, partnerski Imago terapevt.

VADANA GORDANA KUDRIKOVA in{truktorica in koordinatorka Psihokibernetike Esenov ter reinkarnacijska analiti~arka bo vodila dva te~aja v Rimskih Toplicah, Forum Terma:

1. TE^AJ PSIHOKIBERNETIKE ESENOV 19., 20. in 21. marca - Cena: 210 EUR 2. TE^AJ REINKARNACIJSKE ANALIZE IN DUHOVNE PREOBRAZBE NOVE DOBE 2., 3. in 4. aprila - Cena: 185 EUR Te~aja se za~neta v petek ob 19h, v soboto in nedeljo pa trajata od 10h do 19h.

Prijave: Samo Klemen, tel. 03/734 60 60 in 041/374 198 Informacije: Gordana, tel. 00385 91/20 62 815

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-0011412222. Informacije po tel.: 01/ 231-93-60.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo`eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi `rebanja za nagradno kri`anko {t. 108 PRVA

NAGRADA

(20.000 SIT):

Darko [trucl, Zadru‘na 8D, 8340 ^rnomelj DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Tomi Naver{nik, Kersnikova 3, 3320 Velenje TRI TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA): Svit Ocepek, Laze 46, 1353 Borovnica Milena Lazar, S. Ma{ere 1, 6000 Koper Fani Grabnar, Far~nikova 71, 1410 Zagorje Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri`anke {t. 108: VODORAVNO: de‘ela, emetin, kolona, Anan, nat, Br, Inari, pesnik, SO, in matematik, okar, kreatura, eskim, ~ara, ica, LR, liana, Ado, Krn, ber, akvarij, bar, eta‘a, bok, Hg, dama, Wotan, oratar, etik, trn, RS, Aja, fon, Obisk, aktualnost, Nacek, tir, Moneta, rak.

NAGRADNI POJMI: PESNIK IN MATEMATIK, OMAR HAJAM, ISAAC NEWTON.

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. marca 2004 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 109 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz`rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (109) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. transakcijskega ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

ZALO@BA ARA

N

O

V

O

OSNOVE RADIESTEZIJE IN BIOENERGIJE

POLJE - PO SLEDI NEVIDNIH SIL V VESOLJU

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

Priro~nik je namenjen vsem, ki se ‘elijo nau~iti uporabljati nihalo in druge radiestezijske instrumente ter sebi in svojim pomagati z bioenergijo. Knjiga je dobrodo{la tako izku{enim radiestezistom, ki bodo v njej zagotovo na{li kaj novega, kot tudi novincem. Cena: 3.900 SIT

Ves svet vibrira v skrivnostnem kvantnem polju neizmerne energije, ki je klju~ za pojasnitev telepatije, telekineze in bioenergije, obeta pa tudi mo‘nost ~rpanja neskon~nega vira energije in vesoljska potovanja na velike razdalje. Cena: 4.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti.

Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Barvna terapija ni ~arobno zdravilo za vsa obolenja, vendar barve na nas vplivajo bolj kot si mislimo. Barvna terapija je preventivna nega, s katero odgovorneje in aktivneje sodelujemo pri vzdr‘evanju lastnega zdravja.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet - videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost (36 min.).

Cena: 3.800 SIT Vaje za noge in zadnjico - videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.). Cena: 3.800 SIT Vaje za raztezanje, stretching - videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.).

Cena: 3.800 SIT

KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

KAKO BEREMO USODO Z DLANI

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje.

Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdravja.

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost.

Priro~nik iz~rpno opisuje, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in `ivljenjska obdobje.

Dlan razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje, temperament in celo usodo.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTI

Osnove samomasa`e Vzemite zdravje v svoje roke. Video z natan~nimi navodili za izvajanje samomasa‘e in akupresure.

Primerno za prepre~evanje bolezni, za izbolj{anje imunskega sistema in za hitrej{e okrevanje po po{kodbi ali bolezni. Obdarite sebe in prijatelje.

(62 minut) VHS Cena: 6.300 SIT DVD Cena: 6.300 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

Inovativna profesionalna masa‘a Nau~ite se vrhunske masa‘e, po metodi svetovno znanega Arifa Dervi{evi}a. Strokovnost, ustvarjalnost, eleganca in ~utenje - vsi elementi masa‘ne tehnike so natan~no prikazani na tem videu. Za profesionalce in tiste, ki ‘elijo to postati. (58 minut) VHS Cena: 9.990 SIT DVD Cena: 9.990 SIT

zgo{~enka 1.900 SIT kaseta 1.300 SIT

Glasba za dojen~ke in nose~nice

Kako naro~imo knjige, kozarce, vr~e, telefonsko za{~ito ...

Izbrano naro~imo po telefonu (med 8. in 15.uro): 01/431 20 25 ali 051/307 777, faksu: 01/230 16 27; e-po{ti: ara@zalozba-ara.si ali pisno na naslov: Ara zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Pla~ilo po povzetju.

Glasba ima pomembno vlogo pri razvoju otrokovih miselnih sposobnosti. Ponujamo vam tri zgo{~enke z instrumentalno glasbo, ki je zabavna, pou~na in pomirja tako otroke kot mamice.

Mozart za otroke Baby CD 1 za otroke Klasika za otroke Cena posamezne zgo{~enke: 2.990 SIT

POLJE PO SLEDI NEVIDNIH SIL V VESOLJU Nova znanost pravi, da smo na finih ravneh povezani z vsem vesoljem; ~e se pove‘emo s poljem vsepre‘emajo~e energije, lahko po ‘elji ~rpamo iz njega in prispevamo k njemu.

Knjiga nam daje globlje razumevanje avre, spomina, zdravilnih sposobnosti in mnogih drugih dosedaj {e nerazjasnjenih vidikov ~lovekovega duha.

Vzpodbuja nas, da postanemo soustvarjalci na{ega sveta ter da razvijamo sposobnost zdravljenja sebe, svojih bli‘njih in celega planeta.

Knjigo POLJE PO SLEDI NEVIDNIH SIL V VESOLJU lahko naro~ite po telefonu 01/549 17 92 ali e-mailu: ara@zalozba-ara.si Kupiti jo je mogo~e tudi v knjigarnah, cena je 4.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/231 93 60