Revija-Misteriji-125_december-2003

LETNIK 11. - [T. 125 - DECEMBER 2003 - 700 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Skrivnosti

bo‘i~ne no~i [tirje ~lovekovi bioritmi Zdravilna mo~ namena Mehur~ki v vodi

Najve~ji ligenj

^AS ANGELOV

Misteriji

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: bro{irana 2.900 SIT trda vezava 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICA

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

V ‘ivljenju vsake ‘enske je porod najve~ji dogodek in nanj se je treba pripraviti. Vsaka nose~nica si ‘eli biti zdrava in roditi zdravega otroka. Knjiga opisuje, zakaj je telovadba med nose~nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.700 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

Cena: bro{irana 4.900 SIT trda vezava 5.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok.

Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.900 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: EU KARANTA AMEX VISA s kartico {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka:

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena posamezne knjige: 2.490 SIT

SANJE

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

PRIPORO^AMO: Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT) • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • V kraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava 2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)

Misteriji 2

Misteriji LETNIK 11. - [T. 125

december 2003

7

17

Skrivnosti bo‘i~ne no~i

^lovekovi bioritmi

Praznovanja bo‘i~a ne moremo primerjati z nobenim drugim praznovanjem

10 Vpliv valov na telo HAARP ogro‘a »glas planeta« (3)

Ali vesolje uravnava hod na{ih notranjih ur?

38 Zdravilna mo~ namena Nau~ite se, kako pozdraviti sebe in kako zdraviti svet

42 13 Orient pripoveduje Nauk o reinkarnaciji v vzhodnja{kih religijah in filozofijah

20 ^as angelov Angeli, kdo so, kak{ni so in kako se odpremo za stik z njimi

28 Mehur~ki v vodi Poskusi z informiranimi kozarci

Zdravljenje du{evnega konflikta Ve~ kot 90-odstotna uspe{nost zdravljenja raka – nova medicina dr. Hamerja (2) Pisma bralcev .................................................................................................. 4 Zanimivosti ......................................................................................................... 5 Osebni bioritemski koledar ........................................................... 19 Tasmanski ku{~arji ................................................................................. 24 Usodna sulica ................................................................................................ 29 Po{ast iz globine ........................................................................................ 31 Bukev in figa .................................................................................................... 34 Podobe na ko‘i ............................................................................................. 39 Kle{~asti agent ............................................................................................. 44 Psiholo{ke dileme .................................................................................. 46 Novi knjigi ......................................................................................................... 47 Nenavadna do`ivetja ........................................................................... 48 Nagradna kri`anka - 106 .................................................................. 50

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 051/307 777 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Tel.: 01/431-20-25; 051/307 777 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 700 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje letno (7.560 SIT) ali dvakrat letno (3.780 SIT) je 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222. Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Do‘ivela sem pomo~

V

slu‘bi smo razpravljali o ~lanku iz novembrske izdaje revije Misteriji, ki govori o mo~i Bruna Gröninga. Eden izmed mojih kolegov ima prijateljico, ki je ~lanica »skupine prijateljev«. ^lanku nismo ravno najbolj verjeli. Ker pa je mene spet zagrabilo v ramenu in to tako mo~no, da sem v slu‘bi le s te‘avo kaj postorila, sem v {ali rekla, da me bo, ~e je res kar pi{e, ozdravil kar Bruno.

Po nekaj telefonskih posvetovanjih smo se dogovorili, da s spletne strani www.bruno-groening.de sprintamo Brunovo sliko, da si jo polo‘im na ramo.

Verjetnost, da mi bo slika pomagala, je bila sicer majhna, kot mi je bilo povedano, ker slika iz ra~unalnika ni nagovorjena, ker nisem ~lanica prijateljev itd.

No. Sliko, nenagovorjeno, sem si polo‘ila na rame. Prijateljica mi je {e povedala, kako naj se »namestim«, da se bom priklju~ila na zdravilni tok. In bole~ina je popustila.

Ko tole pi{em, je ‘e tretji dan, pa se {e ni vrnila. Kadar me zagrabi, ne popusti dneve in dneve, tokrat pa me je v slabi uri.

To vam ne pi{em zato, da bi bilo objavljeno moje ime, marve~ zato, da bi si tudi drugi poskusili pomagati na tako enostaven na~in. Morda vsem ne bo pomagalo, jaz pa sem trdno prepri~ana, da danes ne bi mogla s tak{no lahkoto na29

30 18:16

1

2

pisati tega pisma, ~e na rami ne bi imela njegove slike in ~e dvakrat na dan ne bi bila v stiku z zdravilnim tokom. ^e se res znam priklju~iti, sicer ne vem, ker ~utim le rahlo {~emenje v rokah, a sem sklenila, da bom poiskala krog prijateljev v Ljubljani, ker ga v na{emu kraju ni.

N. N.

Sevanje od sosedov

red nekaj leti mi je bioenergetik izmeril staP novanje. Ugotovil je, da je povsem varno, da je nekaj negativne energije le v enem prostoru. Ni mi ponudil nobene za{~ite, ker je dejal, da je ne potrebujem. Letos se je v to stanovanje naselila h~i in to‘i nad vse slab{im po~utjem, ~eprav je zdrava. Po nekaj letih sem poklicala bioenergetika in ugotovil je nenormalno velike motnje oziroma negativne energije. Poklicala sem drugega oziroma drugo in tudi bioenergeti~arka mi je skoraj dobesedno ponovila ugotovitve bioenergetika.

V zadnjem letu so sosedje obnovili svoje stanovanje. Sedaj na spalnico v mojem stanovanju meji na novo zgrajena in z vsemi modernimi aparati opremljena kuhinja. S sosedo smo nekajkrat na~eli vpra{anje sevanj, vendar ona samo zamahne z roko in mi da vedeti, da ona v sevanja ne verjame in naj ne »trapam«.

Obra~am se na bralce revije Misterijev, da mi svetujejo, kaj naj storim.

3

4 17:39

5

6

7

ALI

ara@zalozba-ara.si

Oprostite, ker nisem podpisana s pravim imenom, ne bi se rada dala v zobe sosedi, s katero sva imeli dolga leta ~isto v redu odnose.

N. N., Ljubljana

Vesoljni potop

Bibliji pi{e, da je zaradi pokvarjenosti ljudi V Bog ustvaril vesoljni potop.

Noetu, ki je bil po{ten in dober ~lovek, je dal na~rt za ladjo Arko, s katero je sebi in dru‘ini re{il ‘ivljenje.

Kdaj je bil potop, pa ni~ ne pi{e. Tudi znanost ve, da je vesoljni potop bil, ne morejo pa ugotoviti, pred koliko tiso~letji. Smo na pragu enaindvajsetega stoletja in ~as je, da se znanost pove‘e s katoli{ko vero in skupaj posku{ajo ugotoviti, kdaj je bil vesoljni potop. ^e vzamemo najve~krat navajano letnico, da je bil vesoljni potop pred 13.000 leti, ne moremo razumeti, kako je Noe lahko zgradil trinadstropno ladjo, ki je mogla kljubovala velikim poplavam. Na{i predniki pred tiso~letji {e niso imeli znanja niti orodja – strojev, s katerim bi lahko zgradili Arko. V Bibliji pi{e, da je Noe na~rt za Arko dobil od Boga, ni~ pa ne pi{e, od kod je dobil znanje in orodje in kdo mu je pri gradnji pomagal. Tukaj se lahko vpra{amo, kdo je tisti »Bog« in od kod je pri{el, kdo je bil arhitekt, ki je izdelal na~rt za Arko in kdo so bili delavci, ki so jo naredili?

(Nadaljuje se na 6. strani.)

8 21:36

9

10

11

12 23:18

Z ANIMIVOSTI

ROBOTI, KI OBVLADAJO BORILNE VE[^INE

N

a najve~jem azijskem sejmu za elektroniko in ra~unalni{tvo, ki je bil oktobra v Tokiu, so razstavili tudi zanimive humanoidne robote. Eden od njih, android z imenom HOAP-2, je tako programiran, da izvaja kretnje kitajske borilne ve{~ine tai ~i ~uan in udarne polo‘aje japonske rokoborbe sumo. Robota so zasnovali v podjetju Fujitsu v okviru njihovega programa za razvijanje robotike, deluje pa na bazi z Linuxom podprte programske opreme s prosto dostopno izvorno kodo. Pri Fujitsuju na~rtujejo, da bodo univerzam in podjetjem v letu 2004 prodali dvajset do trideset robotov. Ti visoko brcajo~i roboti so seveda impresivni, toda Frederic Kaplan iz francoskega laboratorija Sony’s robotics pravi, da izdelava gib~nej{ih robotov ni najve~ji izziv, s katerim se ta hip spopadajo robotiki: »V njihovi mehaniki je {e vedno nekaj nere{enih problemov, toda najve~ja vrzel je v pameti. Ena klju~nih zadev, s katerimi se trenutno ukvarjamo, je razvojna robotika, ki naj bi robotom omogo~ila lastno u~enje.«D

OBRAZNI TUMOR UBIJA TASMANSKE VRAGE

S

krivnostni obrazni tumor je v zadnjih treh letih izbrisal devetdeset odstotkov nekaterih populacij tasmanskih vragov in eno tretjino njihove celotne populacije v Avstraliji. Znanstveniki se bojijo, da bo to spro‘ilo domino efekt tudi v drugih vrstah. Tasmanski vragi so v glavnem mrhovinarji, jedo pa tudi bolne ter majhne sesalce in celo vrsto nevreten~arjev. Tumor se ponavadi najprej pojavi okoli ~eljusti in vratu, prevladuje pa mnenje, da je najbolj verjeten vzrok retrovirus. Znanstveniki {e niso ugotovili povzro~itelja, spodbudno pa je, da se v vzhodni Tasmaniji in drugih podro~jih, kjer je {tevilo vragov drasti~no padlo, bolezen prena{a veliko po~asneje. Tudi zgodovinski zapisi govorijo, da so vragi v zadnjih 140 letih do‘iveli tri

13

14

15

16 18:41

17

18

19

mno‘i~ne {tevil~ne upade. Mo‘no je, da je bolezen v teh ‘ivalih latentna in da se pojavi le takrat, ko gostota njihove populacije prese‘e dolo~eno mejo. ^e to dr‘i, se utegne populacija tasmanskih vragov kmalu ustaliti in si vendarle opomo~i.

D

20 05:33

21

22

23 10:43

24

25

26 17:54

»RADAR« BAZNIH POSTAJ ZOPER DIVJE VOZNIKE D

S

ignale radijskih in televizijskih oddajnikov ter GSM baznih postaj je mogo~e uporabiti za zasledovanje letal, spremljanje prometnih zama{kov in odkrivanje prehitrih voznikov brez njihovega vedenja. Radarju podoben sistem, ki ga {e vedno razvijajo, je bil povod, da so se mediji razpisali o za~etku vseobse‘nega nadziranja v stilu Velikega brata. Dru{tva za za{~ito zasebnosti opozarjajo, da bi novo tehnologijo lahko uporabili za tajno zasledovanje ljudi, radarski strokovnjaki pa odgovarjajo, da je strah neutemeljen. Konvencionalni radar deluje tako, da odda signal, poslu{a odboj zvoka ter na podlagi ~asa, ki ga zvok potrebuje za pot v obe smeri, oceni oddaljenost predmeta.

Bolj sofisticirani sistemi dolo~ijo hitrost predmeta na podlagi Dopplerjevih premikov – zna~ilnih sprememb v frekvenci signala. Toda tak{ni radarski sistemi so dragi in njihovih signalov ni te‘ko odkriti. V novi tehniki, ki so jo poimenovali pasivni radar, so ta problem zaob{li. Pasivni radarski sistem ne oddaja svojega lastnega signala, temve~ se naravna na kakofonijo radijskih signalov v okolju ter spremlja, kako premikajo~i predmeti spreminjajo te signale.

D

27

28

29

30

31

1

2

11:04

Misteriji 5

PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker: • je za naro~nike vedno cenej{a • jo dostavimo na dom v vsakem vremenu • jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej • boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih • boste kupovali v prodaji po po{ti vedno po ni‘jih klubskih cenah • boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila?

Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset doma~ih zdravil, ki delujejo. Prvih pet novih naro~nikov v decembru bomo spet nagradili z Magic lifom.

V novembru so magic life dobili v dar: Alenka Veber Karlov{ek iz Ljubljane, Janko Maru{i~ iz Bo{tanja, Leo Zelinka iz Ljubljane, Emil Rogli~ iz Dolenjskih Toplic in Alenka Lali~ iz Solkana. ^estitamo!

Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 051/307 777, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja.

Danes spoznavamo, da v vesolju nismo edina inteligenca. V Bibliji in drugih verskih in mitolo{kih knjigah, ki prav tako opisujejo vesoljni potop, je mnogo namigov o nezemeljski inteligenci. Vse te knjige je treba samo pravilno razumeti. V vesolju ‘ivijo inteligentnej{a bitja od nas in oni so v ~asu potopa ~love{tvu prisko~ili na pomo~. Oni so bili u~itelji na{ih prednikov in oni so naredili Arko.

Na{i predniki pred tiso~letji pa so bili pri gradnji Arke zaposleni kot navadni delavci. Med potopom so se Zemljani re{evali, kakor so vedeli in znali. Nekateri so se povzpeli na gore. Tisti, ki so ‘iveli v ravninah, kjer ni bilo gora, so se ve~inoma potopili. Nezemljani niso mogli re{iti vsega ~love{tva, gotovo pa so posku{ali re{iti ~imve~ ‘ivljenj. Po vsej verjetnosti so zgradili ve~ ladij, a ‘al je ostala v spominu ~love{tva samo Arka.

Mnogi so posku{ali najti Noetovo Arko, ki naj bi po vesoljnem potopu

6

pristala na gori Ararat. Zanimivo je, da je bil med njimi tudi astronavt Apolla 15 James Irwin, ki je po vrnitvi z Lune organiziral kar sedem odprav na Ararat, vendar Arke ni na{el, kot je niso na{le niti mnoge druge odprave. Zakaj je Irwin pri~el iskati Arko {ele po vrnitvi z Lune?

Ali ni mo‘no, da so v bazah na Luni nezemeljske inteligence, ki dobro poznajo zgodovino ~love{tva? Ali ni mo‘no, da so bili v ~asu potopa na Zemlji in da so prav oni zgradili Arko in dobro vedo, kje je pristala? Ali ni mo‘no, da je James Irwin od njih izvedel, kje je Arka?

Dokler znanost ne bo ugotovila, kaj je bil vzrok potopa, bo biblijska razlaga ostala edina razlaga. Vse religije in znanost bi se morale zdru`iti in skupno iskati resnico o zgodovini na{ega planeta. Dokler se ne bomo zdru`ili, bodo {e naprej divjale vojne na zemlji

zaradi politike, nacionalnih interesov in verskih dogem, dokler se kon~no ne bomo sami uni~ili in ~love{tvo bo izginilo iz vesolja.

Pavel Bezjak, Ptuj

PREJELI SMO

D

ne 16. 11. 2003 smo si prijatelji Bruna Gröninga iz Slovenije ogledali dokumentarni film o njem. Film je bil tako ~uten in presunljiv, da smo vsi imeli ob~utek, kakor da smo ga osebno sre~ali in do‘iveli.

Upamo, da bo film preveden in tudi prikazan v Sloveniji. @elimo si, da bi ga videlo ~imve~ zdravnikov, da bi razrahljali svojo okostenelo doktrino; film je dokument ~asa in kot tak prikazuje ozdravljenja po duhovni poti. Govori o zakonu ljubezni, o tem, kako je Bruno Gröning opozarjal na ta zakon … Ogled filma toplo priporo~am vsem, ki ne verjamejo, da je mo‘na ozdravitev po alternativni poti, s tem mislim po poti, ki odstopa od uradne medicine.

Ljoba Gerbajs, Ljubljana

Praznovanja bo‘i~a ne moremo primerjati z nobenim drugim praznovanjem

Skrivnosti bo‘i~ne no~i P

rekrivanje najve~jega kr{~ansPraznovanje bo‘i~a kega praznika s pradavnim poganskim obele‘jem lahko razlonadkrili celo obhajanje ‘i skrivnostno pri~akovanje no~i, druga~ne od obi~ajnih, ki jo spremljajo {te- velike no~i, ki predstavlja vilna zgodovinska, religiozna in kulturKristusovo zmago na znamenja. Njihov skupni imenovanad smrtjo. lec niso ena in ista nebesa.

V svetem ve~eru ne najdemo le me~a menti, pa ~eprav jim pripisujemo skorajv kamnu in literarnega fenomena Art- da feti{isti~no simbologijo. Veliki svethurja Conana Doyla; to je tudi ve~er slav- le~i okrasi, ~e imamo seveda dovolj denostnega odprtja Sikstinske kapele, aten- narja, da si jih privo{~imo, niso ni~ drutata na Napoleona v Parizu, ko je bil {e gega kot bled odsev »teorema«, iz kateprvi konzul, in {e marsikaj drugega. rega je v samem za~etku vzniknila lu~.

O »teoremu lu~i« v zvezi z bo‘i~em je pisal pisatelj Bruce Marshall in ga POKRISTJANJENJE opisal kot »so~asno prisotnost svetlih POGANSKEGA pomnikov, katerih svetlost se‘e vse do PRAZNOVANJA nas, pa ~eprav prihajajo iz zelo oddaljenega ~asa, ki je bil najprej poganski in Zgodovina ni zabele‘ila dneva, menato kr{~anski, in katerih zgodovinske seca in leta Kristusovega rojstva, zato so in religiozne zna~ilnosti imajo tako mo- o teh podatkih precej svobodno sklepali ~an vpliv na na{o kulturo, da praznovanja bo‘i~a ne moremo primerjati z nobenim drugim praznikom«. Bo‘i~ nadkrili celo obhajanje velike no~i, ki predstavlja Kristusovo zmago nad smrtjo.

Komercializacija bo‘i~a in podalj{anje bo‘i~nega ~asa, {e posebej v anglosaksonskem svetu, pravzaprav sploh nista prizadela »teorema«, o katerem govori Marshall. Jezu{~ek v jaslicah, poosebljeni Bo‘i~ek, stari sv. Nikolaj iz Barija ali Miklav‘, jaslice, bo‘i~na jelka, vse to so stranski ele- Na tem mestu v Betlehemu naj bi se rodil Jezus.

na podlagi malo{tevilnih dokumentiranih dogodkov, kot je denimo pre{tevanje prebivalstva, ki ga je zaukazal cesar Avgust. Jezusovo rojstvo so razli~ne cerkve obele‘ile ob razli~nih dnevih. V Armeniji ga praznujejo 6. januarja, torej na isti dan kot praznik svetih treh kraljev. Znano je, da je datum 25. december pri ve~ini obveljal zahvaljujo~ zimskemu solsticiju. [lo je torej za pokristjanjenje poganskega praznovanja nepremagljivega sonca (Solis invictus), ki je bil prvotno povezan s son~nim bogom Mitro. Zna~ilna za to praznovanje je bila predvsem velika svetloba. Najkraj{i dan v letu je napovedoval podalj{evanje dnevne son~ne svetlobe. Tesnoba, ki jo je prina{ala tema, se je razblinjala, svetlobe je bilo iz dneva v dan ve~.

Strah pred temo, ki so ga ob~utili ljudje v pradavnini, je po~asi izginjal in bistvo stvari je postajalo vse bolj vidno.

Jezus je pri tem predstavljal duhovno lu~, sonce, ki je vzhajalo, da bi svet osvobodilo greha in teme. Teorem, o katerem govorimo, je mo~an, jasen in nedotakljiv, iz ~esar lahko sklepamo, da mu nobena komercializacija ne more do ‘ivega. Zgodilo se bo, da bo v posameznih obdobjih njegova svetlost nekoliko zbledela, a bo prav gotovo kmalu spet za‘arela v vsej svoji veli~ini.

@IDOVSKI BO@I^ Ta svetal praznik je vplival tudi na judovstvo. Na judovski praz-

Misteriji 7

SKRIVNOSTI

BO ‘ I ~ NE NO ~ I

nik hanukkah, praznik posve~enja templja, ki ga nekateri neustrezno imenujejo hebrejski bo‘i~ (praznujejo ga namre~ 10. januarja), obhajajo spomin na o~i{~enje templja, ki ga je oskrunil Antioh Epifan leta 168 pred Kristusom. Zaradi datuma, ki je zelo blizu kr{~anskemu bo‘i~u, je ta praznik ponekod, zlasti v Izraelu, nadomestil bo‘i~. Tudi sam hanukkah je praznik lu~i, saj je pri njegovem obhajanju nepogre{ljiv osmeri sve~nik z dodatnim, devetim rogljem po imenu shammash, s katerim proslavljajo vrnitev sve~nika v o~i{~eni tempelj. Tudi v ZDA, Veliki Britaniji in drugje, kjer se je uveljavil tako imenovan bo‘i~ni ~as, ki traja okoli mesec dni, je za praznovanje zna~ilna prisotnost mnogoterih virov svetlobe: lu~ke, bo‘i~no drevo, {tevilne sve~e …

Dejstvo, da je praznovanje bo‘i~a v koledarju na pomembnem mestu, nam lahko pomaga razlo‘iti nekatere dogodke, ki so se, po naklju~ju ali premi{ljeno, zgodili prav na bo‘i~no no~. Zgodovina in predvsem literatura bele‘ita {tevilne take primere. Ali je bo‘i~ predstavljal magi~ni dan, ki ga ni mogel nadomestiti noben drug dan?

ZGODBE IN DOGODKI Zgodba, ki jo vsi poznamo, je navdihnila mnoge avtorje, vse do Disneya, ki je ustvaril res nepozabno risanko. Merlin je hotel ljudem pokloniti magi~no

Pretekle izku{nje se nam na bo‘i~ni ve~er prika‘ejo kot svetlobni odsev, kot nenaden blisk, ki nam poka‘e pot, tisto, ki smo jo ‘e prehodili, in tisto, ki nas {e ~aka.

Vedeli smo, da je pot tam, a nismo verjeli, da je tako jasno za~rtana.

8

Giotto: ^a{~enje magov

bo‘i~no no~ in Arturja so posvetili na prestolu z obredom, ki je ‘e takrat vseboval zapleten ceremonial, zna~ilen za kronanje angle{kih kraljev, kakr{nega poznamo {e danes.

Tudi Dickens v svoji prozi pogosto uporabi motiv bo‘i~a. Spomnimo se zna~ilnih markantnih karakterjev in opisov bo‘i~ev iz preteklosti, ki so v~asih videti kot srhljive prispodobe skopu{tva, trdosr~nosti in ravnodu{nosti v primerjavi z blagohotno lu~jo, ki preveva bo‘i~ preprostih in pravi~nih ljudi.

Ali je bilo naklju~je ali le nepomemben vidik literarnega fenomena, da se je Sherlock Holmes prvi~ pojavil kot literarni junak tik pred bo‘i~em (~eprav takrat {e ni vzbudil posebne pozornosti)?

Holmesa so bralci spoznali na straneh bo‘i~ne izdaje Beeton’s Christmas Annual novembra 1887, v ~asu torej, ko je Anglija praznovala petdesetletnico vladavine kraljice Viktorije. Ali je {lo za na-

poved dogodkov, ki so zaznamovali prihajajo~e leto 1888, leto Jacka Razpara~a?

Bo‘i~no rojstvo Sherlocka Holmesa se je »zgodilo« v zgodbi »[tudija v {krlatnem«. Ljubitelji slavnega detektiva pa dobro vedo, da se je Sherlock rodil 25. oktobra 1854, na dan poraza v Balaklavi, ki je odlo~ilno vplival na izid Krimske vojne.

V mnogih de‘elah imajo ~asopisi navado izdati posebno Bo‘i~no prilogo, ki jo krasijo nenavadno lepe barvne fotografije. To {e posebej velja za Veliko Britanijo, kjer v tem prednja~i The Illustrated London News. Bo‘i~ni izvodi, ki so iz{li konec devetnajstega stoletja, so med najbolj iskanimi, v novej{em ~asu pa so posebno pozornost pritegnile bo‘i~ne izdaje v letih 1959, 1961 in 1971, ko je priloga iz{la v popolnoma prenovljeni obliki. Bo‘i~na {tevilka je za ~asopis prilo‘nost, da se posebej oddol‘i pri~akovanjem bralcev. Na drugi strani

SKRIVNOSTI oceana ‘e tradicionalno izdaja posebne bo‘i~ne priloge Saturday Evening Post.

DOGAJAJO SE NENAVADNE RE^I Na bo‘i~no no~, posebno ~e smo sami, se velja spustiti v globok naslanja~ ali se udobno namestiti v postelji. Telesno se sprostimo in pustimo mislim, da gredo svojo pot. Osredoto~imo se na bo‘i~, in pustimo, da se asociacije prosto prepletajo v na{ih mislih. In odkrili bomo, da se na bo‘i~no no~, ki se na prvi pogled prav ni~ ne razlikuje od ostalih, {e danes dogajajo posebne stvari. Poskusimo in videli bomo, da te stvari sovpadajo z dnem Jezusovega rojstva. ^e pustimo, da nas ~asovni stroj popelje v preteklost, v sestavljanko, ki jo v vsakem izmed nas sestavljajo spomini, ni nujno, da se sre~amo le s svetlimi dogodki. ^e se premikamo naklju~no, kot bi upravljali idealen, hipoteti~ni daljinski upravljalec, lahko do‘ivimo marsikak{no presene~enje. Na zaslonu na{ega spomina se prika‘ejo begajo~e sence, ki takoj pritegnejo na{o pozornost in nas popeljejo v neopredeljeno obdobje, ki lahko pred na{imi o~mi na magi~en na~in za‘ivi tukaj in zdaj. Seveda smo v dimenziji, ko nam na{ jaz prikazuje podobe iz preteklosti, v upanju, da jo bo zadr‘al, ter sedanjosti, ki se ji ne more

Zgodovina ni zabele‘ila datuma Jezusovega rojstva, zato so o teh podatkih precej svobodno sklepali na podlagi malo{tevilnih dokumentiranih dogodkov, kot je denimo pre{tevanje prebivalstva, ki ga je zaukazal cesar Avgust. izogniti, obenem pa nestrpno trepeta ob pri~akovanju tega, kar se {e ni zgodilo, se pravi prihodnosti.

TO PA SE JE ZGODILO

Petindvajsetega decembra 1541 se je v Rimu trlo ljudi, {e posebej v ~etrti Borgo Vecchio, ko so v Sikstinski kapeli bazilike sv. Petra odkrivali Michelangelovo Poslednjo sodbo. In kje je bil avtor tega titanskega dela? Ljudje so drli v kapelo, Michelangelo pa je v rimski ~etrti Trastevere naslonjen na kapelico Madonne della Scala z ogljem skiciral dva igralca na pi{~alko, ki sta za mimoido~e izvajala svoje vi‘e.

Za bo‘i~ leta 1871 je prejel Giuseppe Verdi najlep{e darilo: njegova Aida je po‘ela gromozanski uspeh.

Bo‘i~ni popoldan leta 1898 sta Marie in Pierre Curie pre‘ivela v laboratoriju. Bolj Komercializacija bo`i~a: reklama, ki jo punuja dru`ba »Bo`i~na razsvetljava«. je bil podoben

BO ‘ I ~ NE NO ~ I

gara‘i s stalnim prepihom, saj so bile skoraj vse {ipe razbite. In sta strmela v svoje naprave. Naslednjega dne sta na Znanstveni akademiji oznanila odkritje radija. Do Nobelove nagrade je moralo miniti {e kar nekaj ~asa in premagati sta morala {e marsikatero te‘avo. ^e bi ~asovni stroj naravnali na {e bolj oddaljeno preteklost, bi se morda pomaknili v Pariz leta 1800, kjer so prebivalci prav v bo‘i~nem ~asu ponovno odkrivali vero in kr{~anske obrede, ~eprav katoli{ka vera uradno {e ni bila ponovno priznana. V mestu, ki je bilo lepo osvetljeno in v katerem je praznovanje sicer potekalo dokaj umirjeno, se je »zgodil« prvi avtomobil – bomba v zgodovini. Seveda ni {lo za avto, ampak za voz, ki ga je nekdo pustil na dolo~enem mestu z jasnim namenom. Na vozu je bil sod smodnika, ki je eksplodiral prav v trenutku, ko je prvi konzul prihajal iz pala~e Tuilleries, da bi se s ko~ijo popeljal v opero, kjer je bila na sporedu krstna izvedba Haydnovega oratorija Stvarjenje. Prvi konzul je po sre~nem naklju~ju pre‘ivel bo‘i~ni atentat brez praske.

Mno‘ica, ki ga je ugledala obdanega z gore~imi baklami, ga je sprejela kot boga.

Njegov sloves je od tega dne le {e nara{~al. Napoleon je bil videti nepremagljiv. Ni~ ga ni moglo zaustaviti. V~asih pa~ atentati dose‘ejo nasprotni u~inek.

Ko se odlo~imo, da se bomo prepustili asociacijam, ki se prosto prepletajo v na{ih mislih, lahko to storimo na precej bolj osebni ravni. Izberemo neko obdobje svojega ‘ivljenja in razmislimo o bo‘i~nih praznikih, ki smo jih do‘iveli v preteklosti. Seveda sta pri tem pomembna zorni kot in na{ na~in gledanja. Spoznali bomo, da so bili vsi bo‘i~ni dnevi, tudi tisti v resni~no te‘kih letih, lepi in svetli. Nobenega nismo pozabili, le priklicati smo jih morali iz preteklosti. Te na{e pretekle izku{nje se nam prika‘ejo kot svetlobni odsev, kot nenaden blisk, ki nam nenadoma poka‘e pot, tisto, ki smo jo ‘e prehodili, in tisto, ki nas {e ~aka. Vedeli smo, da je pot tam, a nismo verjeli, da je tako jasno za~rtana.

D

Misteriji 9

HAARP ogro‘a »glas planeta« (3)

Vpliv valov na telo V

vesolju je vse ve~ posegov, ki lahko usodno vplivajo ne le na na{e zdravje, marve~ tudi na na{ obstoj. Schumannova resonanca, za katero strokovnjaki trdijo, da je planetarni sr~ni utrip, je vse bolj motena.

Kako nas lahko prizadene njeno motenje, opisujemo v tretjem delu nadaljevanke »HAARP ogro‘a glas planeta«, ki jo povzemamo po reviji Nexus.

Frekvence Schumannove resonance so matemati~no v sorodu, a niso prava harmoni~na nihanja … Morda je bolj primerno, da o teh valovih ne razmi{ljamo kot o Zemljinem sr~nem utripu, ki je pribli‘no enak frekvenci desetih hercov (Lonetree), temve~ kot o »glasu planeta«. Zemlja in na{e telo oziroma du{evnost sta v harmoni~nem odnosu.

Zemljino nizkofrekven~no izoelektri~no polje, njeno magnetno polje ter elektrostati~no polje na{ega telesa so tesno prepletena. Na{ notranji ritem deluje vzajemno z zunanjim ter vpliva na na{e ravnovesje, vzorce REM (hitrih o~esnih gibov), zdravje in du{evnost. Valovi Schumannove resonance najverjetneje pomagajo pri uravnavanju na{e notranje ure ter vplivajo na na{e spanje, sanje, prebujanje in izlo~anje hormonov.

Ritmi in utrip ~love{kih mo‘ganov so zrcalna podoba resonan~nih lastnosti votlega prostora v zemeljski obli, ki deluje kot usmerjevalec valov. Ta naravni frekven~ni utrip ni opredeljiv s fiksnim {tevilom, temve~ je povpre~je globalnih vrednosti, podobno kot je EEG povpre~je od~itavanj mo‘ganskih valov.

Valovi Schumannove resonance pravzaprav nihajo podobno kot mo‘ganski valovi, kar lahko pripi{emo geografski lokaciji, strelam, son~evemu vetru, ionizaciji atmosfere in dnevnim ciklusom.

Finski fizik Matti Pitkänen meni, da

10

Ko v stanju meditacije valovi ritmov alfa in theta preplavijo mo‘gane, se vzpostavi resonanca med ~lovekom in planetom. na zavestno ‘ivljenje vplivajo celo medplanetarna in medzvezdna magnetna polja. V njegovem modelu obstaja soodvisnost med psihikalni fenomeni in siderskim ~asom z optimalnim dvournim ~asovnim obdobjem okrog poldruge ure zjutraj. Pitkanin meni, da pri tem sodeluje celo magnetni tok iz galakti~nega jedra v povezavi z zni‘ano ravnjo {uma

Finski fizik Matti Pitkänen je prepri~an, da za zavestno ‘ivljenje niso bistvena le Zemljina, pa~ pa tudi medplanetarna in medzvezdna magnetna polja.

v zemeljskem magnetnem polju. Njegovim izsledkom v zadnjem ~asu pritrjujejo tudi druge raziskave, ki se vedno bolj nagibajo k zaklju~ku, da so mikrovalovi in radijski valovi klju~nega pomena pri bionadzoru, homeostazi in miselnih interakcijah na daljavo.

Pitkänen je prepri~an, da telo/um na nek na~in deluje kot kvantni biora~unalnik, ki nadzira molekularne vezne mehanizme. Po njegovem naj bi ‘iv~no vezje temeljilo na plazmonih in topolo{ko kvantiziranih dipolnih magnetnih poljih, ki se zaradi sil zemeljskega magnetizma vozlajo, spajajo in ukrivljajo ter tako spreminjajo magnetno polarnost. »V‘iganje« je termin, ki ga uporabljajo v zvezi z delovanjem nevronov v mo‘ganih. Ti se pri‘igajo po koherentnih globalnih vzorcih ter tako ustvarjajo ve~je valove vzdol‘ ve~jih mo‘ganskih povr{in. Iz tega lahko sklepamo, da se v stanju globoke meditacije, ko valovi ritmov alfa in theta preplavijo cele mo‘gane, vzpostavi resonanca med ~lovekom in planetom.

Transfer energije in informacij je v tem primeru vtisnjen v polje in ni polje samo. Najverjetneje je, da planet komunicira z nami v tem osnovnem jeziku frekvenc. To lahko pojasni, zakaj se stanje transa in zdravljenje dogaja na osnovni frekvenci Schumannove resonance v povezavi z ritmi alfa.

Antropolo{ke raziskave ka‘ejo, da so se ljudje v svoji zgodovini in ‘e prej intuitivno uravnavali s planetarno resonanco. V ljudskih izro~ilih po vsem planetu sre~amo razli~ne obredne prakse, ki poudarjajo harmonizacijo s planetarnim poljem.

Najo~itnej{a »spro‘ila« stanj transa sta najbr‘ {amansko bobnanje in ples v

V PLIV transu, ki sta, kot vse ka‘e, v tradicionalnih kulturah prisotna ‘e vsaj 50.000 let. Drugo spro‘ilo je utripajo~a ali migetava lu~. Med molitvijo in prebiranjem svetih knjig se pripadniki judovske in islamske vere sklanjajo in zibajo. Ta na~in spodbujanja transa verniku pomaga, da se vsebina tekstov usede globlje v njegovo zavest in da do‘ivi »izkustva«, ki gredo skupaj s konceptualno indoktrinacijo. Povezan pa je tudi s hipnoti~nim govorjenjem in kretnjami (mudre), ter s karizmati~nimi ali »mana« osebnostmi.

Ko sta zapisovala tradicionalne na~ine oblikovanja osebnosti, sta Mead in Bateson navedla tudi tehniko, ki jo na Baliju uporabljajo pri u~enju otrok in bi jo lahko ozna~ili za intuitiven na~in harmonizacije skupnosti. Tehnika je tako preprosta, da jo lahko vsakdo uporabi in mnogi med nami morda nezavedno to ves ~as po~no. ^e sedimo na stolu tako, da se dotikamo tal z blazinicami na stopalih, pri ~emer so stopala v pravem kotu, za~ne vibrirati oziroma nihati cela noga. ^e se to nihanje pribli‘a frekvencam Schumannove resonance, lahko pospe{i stanje transa.

U~itelji in star{i se jezijo na preve~ ‘ivahne otroke in jim stalno dopovedujejo, naj se umirijo. Toda ali so kdaj pomislili, da je zamahovanje z rokami in nogami naraven na~in oskrbovanja telesa z energijo? In prav na tem spoznanju temeljijo mnoga obredna izkustva, med drugim tudi zdravljenje. Telo se za~ne premikati, roke krilijo in ko se zmanj{a napetost in izginejo zadr‘ki, célo telo zaniha v resonan~nem ritmu, ki odra‘a ‘eljo in namen, da se udejanji ozdravitev. Pri Bu{manih v pu{~avi Kalahari {amani ple{ejo zdravilni ples in se pri tem tako vzburijo, da se za~nejo tresti. Ko zgrabijo koga od prisotnih in ga objamejo, se tudi ta za~ne tresti. Postopek ponavljajo, dokler se drug za drugim prav vsi prisotni ne tresejo in prekipevajo od utripajo~e energije. Vendar postanejo te metode (podobno kot kitajska medicina), ko pridejo do nas zahodnjakov, inhibirane in se izra‘ajo

v bolj subtilnih metodah, kot je »terapevtski entrainment« (vle~enje), pri katerem se vzpostavi empati~no razmerje med zdravnikom ali zdravilcem in klientom.

Vsakdo lahko namenoma spro‘i frekvenco, ki zdravi in prina{a energijo, saj ne obstaja le en pravilen na~in. Gre za naravno sposobnost, ki jo na{e telo intuitivno udejanji in se uravna z utripom samega ‘ivljenja. Cilj tega gibanja je, da prese‘emo omejitve in zadr‘ke, ki izhajajo iz izoliranega individualnega uma ter se pove‘emo z ne~im vi{jim.

Zemlja in na{e telo oziroma du{evnost sta v harmoni~nem odnosu.

Ta »vi{ji um«, ki ga ljudje kli~ejo z mnogoterimi imeni, nas povezuje med seboj in z Naravo ter tako utele{a metafizi~ni aksiom »kakor zgoraj, tako spodaj«. Ta dinami~na medsebojna prepletenost povezuje telo in du{evnost, galaksijo in atome, ob~utke in dra‘ljaje v sklenjen krog, kjer misel prevladuje nad materijo, kjer subjekt in objekt postaneta eno ter se galakti~na in ~lovekova zavest u~inkovito zdru‘ita.

Zdravnik C. M. Anderson s harvardske univerze (1998) omenja zelo pogost, a slabo raziskan pojav, ki ga imenuje »vztrajen oscilacijski zvok«. Mnogi ljudje za~utijo ta »zvok« v svoji notranjosti, ko so bolni ali dehidrirani, saj takrat postane glasnej{i. Sicer se sli{i kot bren~a-

VALOV NA TELO

nje ‘u‘elk. Anderson zvoka ne povezuje le s stanjem REM, sanjami ali posttravmatskimi stresnimi motnjami, temve~ z normalno 10-her~no alfa ritmi~nostjo.

Anderson govori o mote~em u~inkovanju svetlobe in zvokov, ki je lahko rezultat izgube normalne sposobnosti prilagajanja zaradi destabilizacije RF (retikularne formacije). Zaradi nje lahko ~lovek izkusi strah in/ali jezo. Kot mnogi drugi raziskovalci tudi Anderson nedvoumno povezuje travmati~ne izku{nje in zlorabo drog z asimetri~nim delovanjem mo‘ganskih polobel. V sen~nem re‘nju sta {e posebej hipokampus in amigdala posebej ob~utljiva na posledice zlorab v otro{tvu in du{evnih pretresov.

Po Andersonovem mnenju nihajo~i zvok lahko ka‘e na naglo preskakovanje ali ciklusno premikanje pozornosti z desne na levo polovico mo‘ganov, ter na upo~asnjevanje sicer konstantne 10her~ne ritmi~nosti olivocerebelarnega sistema. Ta nihajo~ avditoren u~inek lahko deluje kot avditorno spro‘ilo.

Upo~asnjenje je lahko znak, da je levo poloblo preplavil material iz neinhibirane desne poloble ter zavrl sposobnost primarnega zavestnega osredoto~anja. S tem se vzpostavi situacija, ki, skupaj s faznim nihanjem tako imenovane mre‘e S (mre‘e serotonergi~nih skupin nevronov) in neinhibiranih PGO (pons-genikulo-okcipitalnih) omogo~i nenaden nastop samoorganiziranega kriti~nega stanja (SOC) in obdobja budnih sanj.

Anderson govori o »budnih sanjah kot o zdravilnem potovanju skozi fraktalen hiperprostor emocionalno obarvanih spominov iz otro{tva …« »Za priklic travmatskih izku{enj iz otro{tva pri odraslih ljudeh je zaradi nezrelosti limbi~nega sistema v ~asu travmatske izku{nje pogosto potrebna elektri~na stimulacija ali intenzivna aktivnost, podobna PGO (taka aktivnost je prisotna tudi ko sanjamo). Kontinuirano prekinjanje procesov normalnega spanca zaradi vzrokov, kot so travme z boji{~a, izguba ljubljene osebe, lo~itev, zloraba otrok, zanemarjanje ali kroni~na

Misteriji 11

V PLIV

VALOV NA TELO

zloraba drog, ovira naravno obnovitveno funkcijo faznih procesov REM« (I. Miller in G. Swinney, 2001).

ELEKTROMAGNETNA POLJA, ZAVEST IN DNK Nadaljnje raziskovanje opisanih elektromagnetnih odnosov je nadvse pomembno; morda je od njega odvisno celo psihofizi~no pre‘ivetje ljudi kot vrste.

Ti odnosi namre~ vplivajo na na{e umske procese, na celi~no in genetsko sestavo na{ega telesa, spanje in sanje, emocije, morda celo na na{ duh. Zato bi morali stalno spremljati in primerjati u~inke vme{avanja v atmosfero in njihov potencialen vpliv na ionosfero in Schumannovo resonanco, posledi~no pa tudi na na{e mo‘ganske valove in zdravje.

Po izteku enajstletnega cikla son~evih peg imamo prilo‘nost, da v naslednjem ciklu zberemo vse potrebne podatke« (Miller in Miller, 2002-2003). Pri zbiranju podatkov pod okriljem znanstvene revije JNLRMI (Journal of Non-Local and Remote Mental Interactions) ‘e sodelujejo {tevilni znanstveniki in fiziki. Glej spletno stran http://www. emergentmind. org, ki jo ureja fizik Lian Sidorov. Skupina zagovarja hipotezo, da so zunajtelesna elektromagnetna polja klju~nega pomena za na{o zavest. Matti Pitkanin je razvil fizikalni model z imenom »topolo{ka geometrodinamika«, ki poudarja tesno razmerje med ~love{ko fiziologijo in Schumannovo resonanco ter drugimi ekstremno nizkimi frenkvencami in elektromagnetnimi vzorci.

Pitkänen je prepri~an, da za zavestno ‘ivljenje niso bistvena le Zemljina, pa~ pa tudi medplanetarna in medzvezdna magnetna polja. Pri razlagi leteh navaja cevi za magnetni tok, ki so dipolu podoben del magnetnega polja. [iroka paleta elektromagnetnih valov, zlasti mikrovalovi in radijski valovi, najverjetneje deluje kot klju~ni element v homeostazi, miselni interakciji med celicami in drugimi sistemi na daljavo, kot tudi v ~utni predstavi ter v miselnih interakcijah na daljavo znotraj in zunaj

12

na{ega telesa. Po Pitkanenovem mnenju lahko pride do anomalne kognicije (kot imenuje nad~utne zaznave), samo ~e je raven {uma zemeljskega magnetnega polja nizka. @e pred desetletji je do podobnih ugotovitev pri{el Alan Frey, ki je govoril o inputu v mikrovalovnem frekven~nem obsegu.

Razmerje med elektromagnetnim poljem in zavestjo je razmerje medsebojne odvisnosti. Topolo{ka geometrodinamika pa nam vseeno omogo~a, da nekemu telesnemu polju dolo~imo kvantno identiteto topolo{kega polja. Pitkanin je prepri~an, da imajo ta polja in valovi vpliv takrat, ko biolo{ki sistemi izvajajo

Najo~itnej{a »spro‘ila« stanj transa sta najbr‘ {amansko bobnanje in ples v transu, ki sta, kot vse ka‘e, v tradicionalnih kulturah prisotna ‘e vsaj 50.000 let. kvantne procese, podobne ra~unanju.

Njegova biofizika trdi, da so ‘iv~no vezje in molekule zahvaljujo~ procesu magnetne cirkulacije (topolo{ko kvantiziranih dipolnih magnetnih polj) povezani z idealno se ujemajo~imi mehanizmi (kot klju~ in klju~avnica).

Pitkanen celo gleda na zemeljsko magnetno polje kot na interakcijo kvantiziranega dipolnega magnetnega polja, ki se vozla, spaja in ukrivlja. V topolo{ki geometrodinamiki so mo‘gani in ‘iv~ni sistem senzori~ni organ na{ega raz{irjenega elektromagnetnega jaza, ki meri v dol‘ino vsaj toliko kot je premer Zemlje. Pitkanen meni, da so psihikalni fenomeni in zdravljenje na daljavo povezani s prenosom specifi~nih elektromagnetnih frekvenc skozi ~rvine Planckove dol‘ine in vzdol‘ stikali{~ na osnovi s topolo{ko geometrodinamiko dolo~enih meja, kar omogo~a skoraj hipen prenos informacij.

Hipoteza o magnetnih senzori~nih platnih predvideva mehanizem za »souporabo senzori~nih danosti«, povezanih z oddaljenimi to~kami geomagnetne sfere, ter je v osnovi neka oblika so~asne kognitivne vpletenosti operaterja in tar~e. Ena od nedvomnih prednosti topolo{ke geometrodinamike pred drugimi modeli subtilnega prenosa energije je, da se elektromagnetna polja ne prena{ajo neposredno s po{iljatelja na tar~o, temve~ se s pomo~jo vakuumskega (geometri~nega) toka so~asno ustvarjajo na obeh lokacijah ter tako ostajajo koherentna in ne zaidejo v paradoks, ko ne bi slabela kljub razdalji.

Predstava o na{i lokalnosti se ohranja zaradi podatkov, ki nam jih dovajajo na{i ~uti, se pravi tiste zaznave, na katere smo iz navade pozorni (Sidorov).

Tudi druge raziskave ka‘ejo, da je osnovna interakcija notranjih in zunanjih polj prava pot. Joseph Jacobson je leta 2002 na MIT odkril na~in, kako z radijskimi valovi vklju~iti oziroma izklju~iti celice. Njegova ekipa je z uporabo radijsko- frekven~nega pulza »dekodirala« in obdelovala DNK. Enak pristop se je obnesel tudi pri proteinih in znano je, da so le-ti osnova vseh kemi~nih procesov v celici.

Fizik Peter Garjaev govori o na valovih temelje~em genomu, ki ima le en glavni informacijski kanal za biofotone in radijske valove (http://www. emergentmind. org).

Leta 1973 sta Miller in Webb primerjala DNK s holografskim projektorjem, saj se po njunem prepri~anju geni kodirajo in se izra‘ajo preko svetlobnih in radijskih valov oziroma akusti~ne holografije. Delokalizirani interferen~ni vzorci ustvarijo kalibracijska polja (na~rte) po katerih se na{e telo organizira v ~asu in prostoru. Sistem deluje kot valovni biora~unalnik. DNK lahko deluje tudi kot ‘elatini podoben teko~i kristal, ki oddaja {ibko svetlobo, podobno laserski, to pa je mogo~e spremeniti v elektroakusti~en signal.

Prihodnji~: Vpliv frekvenc na na{e biodinami~no stanje

D

Nauk o reinkarnaciji v vzhodnja{kih religijah in filozofijah

Orient pripoveduje N

auk o posmrtnem preseljevanju du{ v rastlinska, ‘ivalska in ~love{ka bitja je kljub neizogibnim teoreti~nim razlikam mo~no ukoreninjen v vzhodnja{kih religijah, {e posebej v hinduizmu in budizmu.

S terminom hinduizem pravzaprav ozna~ujemo tretjo in zadnjo fazo razvoja religije na indijski podcelini: v obdobju med 1500 in 900 pred na{im {tetjem se je raz{iril vedizem, med 900 in 400 pr. n. {t. brahmanizem, temu pa je sledila uveljavitev hinduizma.

Hindujska verska praksa temelji na ve~ svetih tekstih (Vede, Upani{ade, Brahmane, Bhagavad-gita), ki zdru‘ujejo zbirke legend, aforizmov in epskih pesnitev, med slednjimi je najbolj znan ep Mahabharata, ter so mo~no usmerjeni v vsakdanje ‘ivljenje posameznika in {tevilne obredne oblike.

Poglavitna hindujska bo‘anstva so Brahma (stvarnik), [iva (uni~evalec) in Vi{nu (vzdr‘evalec), ostala pomembna bo‘anstva so {e boginje Parvati, Durga in Kali, ki jim stojijo ob boku manj pomembna bo‘anstva.

Hinduisti~ni nauk temelji na petih na~elih: dharma je spo{tovanje eti~nih zakonov in predpisov za izvajanje verske prakse, ki so vsebovani v Dharma-sutri in Dharma{astri; brahman je ve~na in nespremenljiva entiteta, za~etek in konec sveta; karma je u~inek, ki izvira iz vseh dejanj posameznikovega ‘i-

Nerazvitim du{am se mudi nazaj v fizi~ni svet, medtem ko du{e, ki so ‘e prehodile ve~ji del poti do popolnosti, potrebujejo dolgo obdobje mirovanja pred ponovnim utele{enjem.

vljenja in odlo~a, ali je ob reinkarnaciji »v plusu ali minusu«, ali bo torej lahko uporabil duhovni kapital, ki si ga je nabral v preteklem ‘ivljenju, ali pa bo moral v naslednjem ‘ivljenju odgovarjati zaradi karmi~nega dolga; samsara je preseljevanje du{e po smrti v rastline, ‘ivali ali ljudi, o kvaliteti naslednjega ‘ivljenja pa odlo~a karma; zadnje na~elo pa je mok{a, osvoboditev iz kroga rojevanja in trpljenja.

Predstava o reinkarnaciji in odre{enju je vseprisotna v hinduisti~nem nauku, ki se sicer deli na razli~ne {ole in struje.

Najdemo jo tudi v starih sanskrtskih besedilih. V Bhagavad-giti Kri{na, Gospod vseh ‘ivih bitij, pravi princu Ard‘uni, svojemu zvestemu u~encu in voj{~aku, ki je ‘e razvrstil ~ete za boj proti Kurujem: »Vedi, da nikoli ni bilo ~asa, ko jaz in ti ne bi bila obstajala, in da nikoli ne bo ~asa, ko bi prenehala obstajati.

Kakor telo prehaja skozi obdobja otro{tva, mladosti, zrelosti in starosti, tako tudi du{a v zaporednih reinkarnacijah prehaja iz telesa v telo, da izpolni svojo nalogo. Telesa so le posoda za du{o, zato so smrtna in omejena. Pustimo jih umreti. Samo neuki govori, da ubija ali da ga bodo ubili, a to je le blebetanje nedoraslega fanti~a, ki {e ni~ ne V Bhagavad-giti Kri{na pravi Ard‘uni: »Vedi, da nikoli ni bilo ~asa, ko jaz in ti ne bi bila obstajala, in da nikoli ne bo ~asa, ko bi prenehala obstajati.

Misteriji 13

ORIENT

PRIPOVEDUJE

ve o svetu. Prave osebe, ~lovekovega duha, ni mogo~e ubiti, saj ta ne pozna rojstva in ne smrti. Duh je nerojen, nesmrten, ve~en in neminljiv, je vedno bil in vedno bo. Telo slej ko prej umre in se razkroji, toda tisti, ki prebiva v telesu, ostaja nedotaknjen.« In {e: »Kakor ~lovek zavr‘e staro obleko in oble~e novo, tako tudi duh v telesu zapusti staro obliko in vstopi v novo, ki je ‘e pripravljena zanj … O princ, velikokrat sem ‘e pri{el na ta svet in od{el z njega, in prav tako tudi ti. Med nama je le ena razlika: jaz se svojih ‘ivljenj zavedam, medtem ko se ti tvojih ne spominja{.« V drugem starem hinduisti~nem tekstu, Brihad-aranjaka Upani{adi, beremo: »Kakor se gosenica, ki prileze do konca vejice, odtrga od nje, ko najde novo oporo, tako tudi du{a, ko si najde novo prebivali{~e, zapusti dosedanje telo. Kakor zlatar jemlje ko{~ke zlata in jim daje novo obliko, tako tudi du{a zapusti telo, ko najde sre~nej{e prebivali{~e.«

Deset Vi{nujevih utele{enj.

OSVOBODITEV Temeljni nauk hinduizma je, da vsako ‘ivo bitje izvira iz Najvi{jega bitja, ki se razodeva v mnogoterih oblikah, individualnih du{ah. V materialnem svetu, kjer prevladujejo pohlep, pohota ter sla po denarju in mo~i, se te oblike v~asih izgubijo, v~asih pa sprejmejo pravila igre Najvi{jega. Ker se ‘iva bitja ve~inoma ne zavedajo svoje duhovne narave, se poenotijo z oblikami, ki so jih privzele. Zaradi zakona o karmi, ki upo{teva vsa pozitivna in negativna ~lovekova dejanja v ‘ivljenju, se mora duh znova in znova utele{ati, pri ~emer gre skozi vse ravni reinkarnacije, od najni‘jih do najvi{jih, vse dokler po {tevilnih ‘ivljenjih ne dose‘e popolnosti in zdru‘itve

14

z bo‘anskim ter stanja ve~ne bla‘enosti.

Karma se prekine {ele takrat, ko dose‘emo osvoboditev ali mok{o. Med nesre~ne dogodke hindujci {tejejo su{o, bolezen in jalovost, mok{a pa je zanje najve~ja sre~a. Tudi ureditev sveta sloni na karmi, ki nima ne za~etka ne konca.

Za dosego kon~nega stadija, ko se jaz ali individualna du{a (atma) lo~i od telesa in sveta utvar (maje), zdru‘i z Absolutom (brahmanom) ter prese‘e vse dvojnosti (dobro in zlo, mo{ki in ‘enska in tako dalje), hinduisti~ni nauk dolo~a vrsto postopkov (marga), katerih kon~ni cilj je osvoboditev. ^eprav se na~ini njihovega izvajanja v posameznih {olah in strujah nekoliko razlikujejo, so vse metode enako veljavne in se medsebojno ne izklju~ujejo. Mednje sodijo tantra-, joga-, karma-, gjana- in bhakti-marga.

Tantra-marga, imenovana tudi tantra-joga, uporablja magi~ne obrede; joga-marga obsega fizi~ne in duhovne vaje; karma-marga ali karma-joga je pot dejanj in ~loveku pomaga, da se postopoma osvobodi materialnega balasta, hkrati pa ga nau~i o~i{~evati vsa dejanja; gjana-marga je pot do spoznanja po {oli vedante, ki jo zagovarjajo asketi; bhakti-marga je pot vdanosti in brezpogojne ljubezni do Najvi{jega, ki u~encu izkazuje naklonjenost. Slednjo je mo‘no tolma~iti na dva na~ina: v nekaterih hinduisti~nih strujah mora posameznik aktivno sodelovati z Najvi{jim, da si zaslu‘i bo‘jo milost in kon~no osvoboditev, v drugih pa mora le popolnoma zaupati v Najvi{je bitje. V obeh primerih je kon~ni cilj postopno pribli‘evanje bo‘anstvu vse do popolnega kvalitativnega poistenja z njim.

Tudi pri samsari in mok{i obstajajo pomembne konceptualne razlike med razli~nimi {olami. V vi{nuizmu, ki temelji na filozofsko-religioznem sistemu Vedante in ~a{~enju Vi{nuja, privr‘enci verjamejo v individualnost jaza in njegove eksistence ter gledajo na odre{enje kot na osvoboditev od kroga rojstev.

Za {ivaiste, ki ~astijo boga [ivo, je osvoboditev, ki pomeni konec tegob in bole~in vsakdanjega ‘ivljenja, mo‘no dose~i z askezo, jogo in izgovarjanjem manter, s ~imer pogosto pridobijo celo nadnaravne mo~i. [aktizem, ki temelji na ~a{~enju [akti, ‘enske energije gospoda [ive, u~i, da je odre{enje mo‘no dose~i le s spo{tovanjem natan~no dolo~enih eti~nih norm ter s priznavanjem ‘enskega na~ela v vsemirju.

Hinduisti~ni nauk je mo~no zaznamoval tudi indijsko dru‘bo, saj je uveljavil na~elo delitve prebivalstva na {tiri glavne kaste: brahmane (sve~enike), k{atrije (kralje, plemi~e, bojevnike),

O RIENT vai{je (trgovce in obrtnike) in {udre (delavce), katerim je treba dodati {e pribli‘no dva tiso~ podkast, ki so v glavnem vezane na o‘je specializirane poklice.

Nato so {e pariji, nedotakljivi, ki so najni‘je na lestvici kastnega sistema.

Vsak posameznik ostane celo ‘ivljenje vezan na rodno kasto in lahko upa, da bo izbolj{al svoj dru‘beni polo‘aj {ele v naslednjem ‘ivljenju (~e bo seveda izpolnil pogoje, ki jih za njegovo kasto dolo~a dharma).

SIDHARTA GAUTAMA, BUDA Plemi~ Sidharta Gautama se je domnevno rodil leta 563 pred na{im {tetjem v himalajski pokrajini Kapilavastu, ki le‘i med ju‘nim Nepalom in skrajnim severom Indije. Njegova mati Maja je teden dni po porodu umrla, zato je za mal~ka skrbela in ga vzgajala njena sestra Mahaprad‘apati, s katero se je nato o~e poro~il. ^eprav je ‘ivel v izobilju dvora, se je Gautama ‘e zgodaj za~el zavedati praznine v svojem ‘ivljenju in bridkosti, ki preveva svet. ^eprav je imel ‘eno in sina, je zapustil dvor, si obril glavo in za~el novo ‘ivljenje. Oble~en v rumena asketska obla~ila se je podal na pot in sre~al dva znana u~itelja joge, s katerima je ostal eno leto, kar pa

Kip Bude, razsvetljenega Gautame Sidharte.

ni bilo dovolj za pote{itev njegove duhovne lakote. Napotil se je v gozd, kjer je ‘ivela peterica asketov ter se hranil s po enim zrnom ri‘a ali sezama dnevno, vse dokler mu ni ope{ala mo~. Njegovo iskanje {e zmerom ni obrodilo sadov.

Odlo~il se je, da bo krenil po druga~ni, »srednji« poti med nebrzdanim u‘ivanjem izobilja in popolnim odrekanjem

PRIPOVEDUJE

‘ivljenjskih u‘itkov, po poti meditacije in lo~enosti od ‘ivljenja.

Ko je bil star petintrideset let, se je Sidharta napotil v Uruvelo, morda dana{nji Urel, in se ustavil pod figovcem.

Tam je sedel s prekri‘animi nogami, obrnjen proti vzhodu in opazoval ‘uborenje potoka Nerad‘ara. V globokem meditativnem stanju je Sidharta prepotoval {tiri stopnje razsvetljenja: koncentracijo, lahkost duha, vdajo in absolutno ravnodu{nost do veselja in ‘alosti.

Na poti do zadnje stopnje je Sidharta sredi no~i imel tri videnja. Prvo mu je pokazalo vsa njegova prej{nja rojstva in preseljevanje du{e v razli~na telesa.

Za~util je bole~ino ob fazah rojstva, smrti in reinkarnacije ter doumel, da je krog ponovnega rojevanja neskon~en. Drugo videnje mu je pokazalo polo‘aj v svetu in stalna preseljevanja du{ v druga telesa. Razumel je, da je trenutno stanje vsakega posameznika posledica zakona karme. Tretje in zadnje videnje je Sidharti pomagalo razumeti, da bole~ina izvira iz nepretrganega zaporedja vzrokov in u~inkov.

Troje videnj je Sidharti olaj{alo pot do {tirih temeljnih resnic: ni bole~ine brez bole~ine, vzrok bole~ine je ‘elja; odstranitev ‘elje povzro~i prenehanje bole~ine (nirvana); obstaja pot, ki vodi

PO KOLIKEM ^ASU OD SMRTI SE UTELESIMO V NOVO @IVLJENJE?

T

o~nega odgovora na to vpra{anje ne poznamo.

Nekateri privr‘enci reinkarnacije menijo, da se du{a utelesi kmalu po smrti, torej da je za namestitev in uravnove{enje razli~nih delov du{e pred novim rojstvom potreben le kratek ~as; drugi pa trdijo, da du{a potrebuje precej ~asa, da razmisli o napakah, ki jih je zagre{ila v ~asu prej{njega bivanja na zemlji, {ele potem se lahko ponovno utelesi.

Spet druga teorija trdi,

da du{e »po~ivajo« povpre~no tiso~ petsto let, vendar so med njimi pomembne razlike: malo razvitim in popolnoma nerazvitim se mudi nazaj v fizi~ni svet, medtem ko du{e, ki so ‘e prehodile ve~ji del poti do popolnosti, potrebujejo dolgo obdobje mirovanja pred ponovnim utele{enjem. Ker jih materialno bivanje vse manj privla~i, se lahko zgodi, da ostanejo v stanju mirovanja tudi deset tiso~ let in ve~, razen ~e si za‘elijo vrnitve na zem-

ljo, da bi pomagale pri razvoju ~loveka.

In kje prebivajo du{e med »po~itkom«? Ko du{a zapusti fizi~no telo, vitalno energijo (prano), astralno telo in nagonski um, se dvigne v vi{je sfere. V trenutku smrti naj bi du{a kot v filmu videla svoje ‘ivljenje na zemlji, v celoti in v najmanj{ih podrobnostih, nato pa naj bi se dvignila na tisto raven astralnega sveta, ki odgovarja stopnji njenega razvoja. Po preteku dolo~enega obdobja du-

{a za~uti potrebo, da se vrne na zemljo, izbere okolje in star{e, ki se ji zdijo najprimernej{i za njeno novo fizi~no ‘ivljenje, in se ponovno utelesi.

Ko se du{a ponovno rodi, se najprej ne spominja prej{njih ‘ivljenj, ko pa se inteligenca pri otroku postopoma razvija, se v~asih spomni preteklih dogodkov ali pa pri njem odkrijejo anomalne sposobnosti, kot na primer pri malih genijih, ~ude‘nih otrocih in podobno. D

Misteriji 15

ORIENT

PRIPOVEDUJE

za raznolikost ~love{kih k izbrisanju ‘elje in torej usod in ‘ivljenj. bole~ine. Sidharta, ki je takrat ‘e postal Buda, RazVsak ~lovek in vsak svet svetljeni, je te resnice razje rezultat zdru‘itve razli~kril v svoji prvi znani prinih elementov, ki tvorijo pedigi v Benaresu. Peterica tero skandh (agregatov). njegovih duhovnih u~iteTe so rupa (oblika in mateljev, ki so ta~as ‘e postali rija), vedana (ob~utenja), njegovi prvi privr‘enci, je samgja (ideje), samskara prav tu ustanovila prvo (vtisi, emocije), vigjana (zabudisti~no skupnost. Buvest, po~elo vsake oblike da je skoraj petin{tirideset ‘ivljenja). Ko ~lovek umre, let {iril svoj nauk po zase dharme, ki sestavljajo hodni Indiji. Leta 483 pred petero skandh, razdru‘ijo, na{im {tetjem, ko je bil star ob ponovnem rojstvu pa zoosemdeset let, se je ustavil pet zdru‘ijo. Ker sta tako ponajprej v samostanu [rajavni kot zaznavni jaz sestavasti, kjer je sklical vse mevljena iz skandh, je pojem nihe, nato pa nadaljeval individualnosti in jaza kot pot v Ku{nagaro. Vmes se ve~ne in absolutne entitete je ustavil blizu Pave, kjer zanikan. Budizem torej ne mu je sin lokalnega kova- Ta slika prikazuje Budo, ko je porazil demone in mote~e elemente, simbole priznava preseljevanja du{, ~a, ^unda, ponudil gobjo umskih zaprek, ki ovirajo ~lovekovo duhovno prebujenje. kot ga pozna hinduizem, jed. Te‘ko je re~i, ali so bile temve~ reinkarnacijo nestagobe strupene ali pa je {lo le za zaos- ti, obkro‘eni z oceani. Na povr{ini obro- bilnega in spremenljivega individualnetritev fizi~nih te‘av, ki so bile ‘e prej pri- ~a ‘ivijo ‘ivali, rastline, duhovi in demo- ga na~ela, ki je vezano na zakon karme sotne v njegovem telesu, toda dejstvo je, ni. Okoli Meru se vrtijo Sonce, Luna in in sestavljeno iz razli~nih dharm. da je Buda kmalu zatem dobil visoko vro- zvezde, medtem ko v de‘eli ~iste forme Pot, ki pelje v nirvano, osvoboditev, ~ino. Kljub temu se je odpravil naprej, prebivajo bogovi. ima osem stopenj: pravilno razumevanje toda bolezen ga je prisilila, da se je ustaNepretrganemu krogu rojstev in smr- nauka, pravilno razmi{ljanje, pravilno previl v gozdi~ku, kjer mu je Ananda, nje- ti so podrejeni tudi svetovi. V preteklo- ‘ivljanje, pravilno prizadevanje, pravilgov najljub{i u~enec, pripravil le‘i{~e. sti so ‘e obstajala in izginila druga ve- na osredoto~enost, pravilna meditacija.

Le‘e~ na desnem boku, z glavo obrnjeno solja in tudi ta, ki obstajajo danes, bodo Tri pravila pravilnega govorjenja, praproti zahodu, se je Buda poslovil od pri- do‘ivela isto usodo, v prihodnosti pa se vilnega ravnanja in pravilnega na~ina sotnih in mirno umrl ter tako dosegel bodo seveda porajala nova. Vesolja tra- pre‘ivljanja so natan~neje opisana v pekon~no postajo, nirvano. V trenutku nje- jajo dolo~eno ~asovno obdobje, ki mu tih glavnih zapovedih: ne la‘i, ne kradi, gove smrti se je zemlja zatresla, na nebu pravijo mahakalpa. Ena mahakalpa od- ne pre{u{tvuj, ne ubijaj ‘ivih bitij, ne u‘ipa je mo~no zagrmelo. Pogrebne sloves- govarja dvajsetim kalpam, ena kalpa pa vaj opojnih sredstev. Menihi se na podnosti so trajale sedem dni, nakar so nje- ve~ milijonom na{ih let. lagi teh zapovedi zaobljubijo popolni govo truplo se‘gali.

Buda je odkril, da bole~ina izvira iz odkritosti, rev{~ini, spolni vzdr‘nosti, mo~ne ‘elje, ki jo povzro~i navezanost nenasilju ter abstinenci od fermentiranih NIRVANA na materialne dobrine in eksistenco in pija~. Laiki pa morajo spo{tovati »tri Mikrokozmos, ki ga opisuje budisti~- je tudi glavni razlog za krog rojstev. dragulje budizma«, se pravi Budo, dharna kozmologija, sestavlja neskon~no Vzrok za obstoj tega »kolesa« je v na~elu mo (pravila) in samgho (skupnost), ter {tevilo vesolij, ki valovijo v prasnovi. dvanajstih »nidan« (~lenov verige), po ekonomsko podpirati meni{ko skupnost Vsako vesolje ima povr{ino, sredi{~e ter katerem je vsak posamezen element u~i- z darovi, zaradi ~esar jim bodo priznane spodnji in zgornji del. V spodnjem delu nek prej{njega in razlog za naslednjega. zasluge v prihodnjih reinkarnacijah. je kraljestvo mrtvih, kjer bitja prestajajo Kot se je razodelo Budi, je prvi ~len veri- Naloga menihov pa je oznanjati dharza~asne kazni, ki so si jih zaslu‘ila zara- ge nevednost, in le s premagovanjem ne- mo, pot do odre{enja, morajo pa se di svojih dejanj. Zgoraj je zemeljski vednosti lahko prekinemo krog smrti in pokoravati {e {tevilnim drugim zapoveobro~, sredi katerega se dviga gora kasnej{ih reinkarnacij (samsaro). Zakon dim, ki za laike niso obvezne.

Meru, iz katere izra{~ajo {tirje kontinen- o karmi torej ponuja racionalno razlago Ra. Pu.

D

16

Ali vesolje uravnava hod na{ih notranjih ur?

^lovekovi bioritmi D

izpostavljeni spremembi (od + na – ali an se izmenjuje z no~jo, poV {estdesetih letih od – na +), nestanovitni in neodporni. letje z zimo, plima z oseko. To V kriti~nih dneh se zgodi veliko ve~ so trije ritmi. Tako je in ni~ ne preteklega stoletja nesre~. ^e »gresta ~ez ni~lo« hkrati dve moremo spremeniti. Ritmi so pomembso ugotovili zvezo med sinusoidi, so to dvojno kriti~ni dnevi, ~e na zna~ilnost ‘ivljenja. Najdemo jih pri enoceli~arjih, v razmno‘evanju raz- kriti~nimi dnevi bioritmov vse tri, pa trojno. Pri emocionalnem bioritmu sta kriti~na dneva prvi in {tirinajsnih ‘ivali, v rasti drevja, celo v biolo{in nesre~ami. ti. Takrat slabo reagiramo na zunanje kih katastrofah, ki trajajo stotine milidra‘ljaje, tu in tam se lahko zgodi nesrejonov let. nje za delo pade, smo bolj ‘iv~ni, vse ~a. Posebej nevarno je sovpadanje teh Znano je, da je okoli 18. ure tempera- nam leti iz rok. dni s kriti~nimi dnevi fizi~nega biorittura na{ega telesa najvi{ja in proti polV ~asu hriba intelektualnega biorit- ma, ko je organizem manj odporen. no~i pada, okoli {tirih pa ima pulz najma smo ustvarjalni, hitro si zapomnimo, Kdor je resno bolan, lahko v skrajnem manj{o frekvenco. To se ponavlja. Pri kar smo brali ali sli{ali, z lahkoto doje- primeru tudi umre. Ob kriti~nih dnevih ~loveku so odkrili {tevilne ritme s periomamo nova znanja in podobno. V ~asu intelektualnega bioritma posebej pazido enega dne; menda jih je znanih ve~ padca tega bioritma pa se te‘ko u~imo, mo, da ne prevzemamo pomembnih in kot 50. Odkrili pa so tudi ve~dnevne rit{ibko razmi{ljamo ali pa sploh odpove- odgovornih opravil. me, izmed katerih so najbolj zanimivi dujemo pri u~enju in izpitih.

Koristno bi bilo poznati potek svojepribli‘no 23-dnevni valovni fizi~ni riga bioritma, da bi vnaprej vedeli svoje tem, 28-dnevni emocionalni in 33-dnevKRITI^NI DNEVI kriti~ne dneve ter pravo~asno prepre~ili ni intelektualni bioritem. Vsi trije bioritTisti dan, ko sinusoida kakega biorit- neprijetnosti in nezgode, povezane s mi se spro‘ijo ob ~lovekovem rojstvu in te~ejo kot sinusoide enakomerno vse ma preseka vodoravno os, ko »gre ~ez spremembo organizma. Oglejmo si zdaj ni~lo«, pa je kriti~en. V takih dneh smo mo‘no povezavo period bioritmov z as‘ivljenje. tronomskimi pojavi, med kaV dneh, ki ustrezajo hribu terimi je veliko periodi~nih. sinusoide fizi~nega bioritma, ~utimo mo~ in pogum, bolje Kdo pravzaprav uravnava premagujemo obremenitve. hod na{ih notranjih ur? Zakaj To je dober ~as za zahtevne po nekaj dneh ‘ivahne dejavkirur{ke posege in pove~ana nosti in pozitivne energije panaprezanja v {portu (tekmodamo v depresijo in slabo vovanja) in fizi~nem delu. ^ez ljo? Heliobiologi, znanstveniokoli 11,5 dni pa se stabilnost ki, ki prou~ujejo vpliv Sonca zmanj{a; hitreje se utrudimo na biosfero Zemlje, trdijo, da in nismo tako trdni kot prej. je za to krivo Sonce. Raziskave Emocionalni bioritem goso pokazale, da obstaja zanesvori o na{em razpolo‘enju. V ljiva zveza med Son~evo dejavdneh, ki ustrezajo hribu te sinostjo, ki se ka‘e v pove~anju nusoide, smo optimisti~ni, ve{tevila peg, bli{~ev, protuberanc, izbruhov plinov in vzbuseli, dobrohotni, ‘ivahni in hov raznih sevanj in elektri~no dru‘abni. V dneh, ki ustrezanabitih delcev na Soncu, ter jo dolu sinusoide, pa je vse pojavi in procesi na Zemlji, kot druga~e: svet se nam zdi mra~en, razdra‘ljivi smo, neznos- Potek bioritmov v obliki treh sinusoid s periodami 23, 28 in 33 dni: so epidemije, smrtni primeri bolehnih ljudi, poslab{anje ‘e ni, ne trpimo okolice. Zanima- a – fizi~ni, b – emocionalni, c – intelektualni.

Misteriji 17

^ LOVEKOVI

BIORITMI

va, periodi fizi~nega in intelektualnega bioritma pa se za enak ~asovni presledek razlikujeta od periode emocionalnega bioritma in zna{ata 23,7 in 33,2 dneva.

Ostale decimalke tukaj pustimo ob strani, a so za natan~en izra~un bioritma zelo pomembne. ^love{ki organizem hkrati spremeni vse tri bioritme pribli‘no vsakih 249 dni.

Temu ~asu so nekateri dali ime biolo{ko leto. V njem je 74 navadnih kriti~nih dni, 15 dvojno kriti~nih in eden trojen, nadvse kriti~en dan.

Maksimume (vrhove) vseh treh bioritmov ~lovek do‘ivi enkrat v ‘ivljenju Zveza med siderskim mesecem (od Lunine lege L1 do L2) in sinodskim (takrat naj bi bil, ob dodatmesecem (od lege L1 do L’2). Luna obkro‘i Zemljo v 27,3 dneva. V tem nih ugodnih pogojih, spo~asu prepotuje Zemlja z Luno lok Z1Z2 na tiru okrog Sonca. Luna rabi {e soben genialnega dejanja) dobra 2 dni, da pride v enako lego glede na Zemljo in Sonce (mlaj). Zato ali pa tudi ne. No, to je sinodski mesec traja okoli 29,5 dneva.

VPLIV LUNE zgolj ena razlaga o ~love{Veliko pa jih trdi, da je pri ~loveko- Tako naj bi veljalo tudi pri periodah kih bioritmih. vih bioritmih bolj kot Sonce vpletena ~lovekovih bioritmov.

Luna. Vpliv Lune »~utijo« rastline, ‘ivali, BIORITEM IN NESRE^E Nedvomno povzro~a Luna s svojim pa tudi ~lovek. Tako so pisali ‘e staro- gibanjem okrog Zemlje nek periodi~en V {estdesetih letih, ko so za~eli na~rtrimski pisci. Znani so Lunini bioritmi. ritem. Okoli tega ritma se nato »nalaga- no prou~evati ~lovekove bioritme, so Njihovemu ritmu se prilagajajo alge ob jo« na{i ritmi. Po tej domnevi na{e biolo- ugotovili zvezo med kriti~nimi dnevi obre‘jih oceanov in morij. Ob polni luni {ke ritme prepri~ljiveje pojasnimo kot z bioritmov in nesre~ami. Kljub razmeroin plimi vpijajo kisik rde~e vetrnice, do sedaj znanimi periodami, ki so cela ma {ibki temeljni teoriji so za~eli bioritmorski je‘ki in nekateri mehku‘ci. V {tevila. me uporabljati v praksi. V razni literatutem ritmu se spreminja barva morskih Gibanje Lune okrog Zemlje lahko ri pi{e, da je transportnim podjetjem v rakcev v plimskem valu. Vpliv Luninih ozna~imo z razli~nimi periodami. Naj Nem~iji, [vici, Japonski, Sovjetski zvezi, ritmov so opazili pri nekaterih morskih navedemo le dve: siderski ali zvezdni Ameriki in drugod uspelo zmanj{ati ‘elvah in suhozemnih ‘abah. Luna je mesec in sinodski mesec ali lunacija. Si- prometne nesre~e do 40 in celo 60 odtorej le nekak{no merilo za ‘ivljenjsko derski mesec je ~as, v katerem pride stotkov, ker so dali voznikom v kriti~nih dejavnost ‘ivih organizmov. Verjetno Luna spet v isto lego glede na zvezde; v dneh prosto, kjer pa to ni bilo mogo~e, pa je »udele‘ena« tudi pri ve~dnevnih tem ~asu obkro‘i Zemljo. Ta mesec tra- so jim na kriti~ne dni svetovali ve~jo pre~lovekovih bioritmih. ja okoli 27,3 dneva. Sinodski mesec pa vidnost.

Luno ‘e od zdavnaj, in to ne brez raz- je ~as med dvema zaporednima enakiBioritem seveda ni edini faktor, ki loga, krivijo za nenavadno vedenje lju- ma Luninima menama. Ta mesec je dalj{i vpliva na {tevilo nesre~, brez dvoma pa di ob polni luni. Pri prou~evanju ~love- od siderskega in traja pribli‘no 29,5 dne- je dejavnik, ki ga ni mogo~e izklju~iti. kovih bioritmov so podali domnevo, ki va. Tako so predlagali, da naj bi za osno- Bioritem daje informacijo o stanju na{ih upo{teva gibanje Lune. Kar jasno povej- vo pri izra~unavanju period bioritmov psihofizi~nih sposobnosti v dolo~enem mo. Period, kot so 28, 23 in 33 dni, v as- vzeli trajanje obeh mesecev: njuna polo- ~asu (trenutku in obdobju), kar pa nima tronomiji ni. Sploh se v astronomiji v vi~na vsota naj bi dolo~ala periodo emo- nobene zveze s horoskopom. celih {tevilih ne izra‘a nobena perioda. cionalnega bioritma, kar zna{a 28,4 dneMarijan in Stana Prosen razrahljanega ‘iv~evja, razne vrste kapi itd.

Odkrili so, da ritem 11letne Son~eve dejavnosti vpliva na ~lovekovo ustvarjalno dejavnost in celo rast. Dejavno obmo~je na kosu Son~evega povr{ja lahko traja ve~ deset in tudi ve~ sto dni. S tega kosa Son~evega povr{ja izsevana svetloba vpliva na Zemljo oziroma njeno ozra~je posebno takrat, ko je sevanje usmerjeno ravno proti Zemlji (ne gre mimo nje).

To se zgodi nekako takrat, ko gredo pege ali drugi dejavni predeli Sonca ~ez sredi{~ni poldnevnik Sonca, to je vsakih 28 dni. No, pa ‘e imamo eno od treh bioritmi~nih period, povezanih z vesoljem.

D

18

OSEBNI BIORITEMSKI KOLEDAR Naro~ite osebni bioritemski koledar zase ali ga podarite tistim, ki jih imate radi.

Osebni bioritemski koledar ka‘e na{e {tiri bioritme: fizi~nega, emocionalnega, intelektualnega in intuitivnega. Zato je odli~en pripomo~ek, ki nam skozi vse leto pomaga na~rtovati primerne dneve za operacije, izpite, pomembne sestanke, ljubezenske zmenke … Iz njega razberemo, kdaj naj si vzamemo ~as, da napolnimo svoje baterije, opozori pa nas tudi na »kriti~ne dneve«, ko je koristno biti bolj pazljiv …

Osebni bioritemski koledar je izdelan kot pravi stenski koledar, na kvalitetnem papirju, z dvanajstimi listi za vsak mesec posebej, na dodatnem listu pa so navodila za uporabo. Po naro~ilu, na podlagi rojstnega datuma, ga izdelamo kot unikat, ki velja samo za vas ali za va{e drage!

Janez D., 17. maj 1950

Cena je 4.900 SIT Osebni bioritemski koledar naro~ite na telefon 01/ 231 93 60, 051/307 777 ali pi{ite na ara@zalozba-ara.si

Misteriji 19

Angeli, kdo so, kak{ni so in kako se odpremo za stik z njimi

^as angelov O

troci od zmeraj vedo, da angeli obstajajo. Obdajajo nas s svojimi lahkimi krilatimi telesi, ki jih vsakdo ne more videti, ter premo{~ajo prostor in ~as med duhovnim in zemeljskim. Po irskem izro~ilu se otrok, ki se v snu smeje, pogovarja z angeli. Armenci pa pravijo, da ga takrat njegov angel ~uvar {~egeta z vrhovi kril.

Sama beseda angel prihaja od gr{ke besede angelos ali glasnik; angeli so Stvarnikovi glasniki. To so inteligentna bitja druga~ne vrste in mnogo finej{ih vibracij kot ljudje, katerim so najbli‘ji nebe{ki pomo~niki.

Od zmeraj so z nami, v vseh ~asih in kulturah. Spomnimo se Gabrijela, ki je Mariji naznanil, da bo zanosila in rodila Jezusa, ter angela, ki je v snu posvaril Jo‘efa, naj se z njo in sinom umakne pred Herodom v Egipt.

Znana je tudi zgodba o angelu, ki je zaustavil Abrahamovo roko z no‘em, ko jo je dvignil nad malega sina, pa razne slike in zgodbe o sre~anjih z angeli, ki so se prena{ale skozi ~love{ko zgodovino, ter spomini na poseganje angelov v ~love{ka ‘ivljenja v vseh najve~jih svetovnih religijah.

Toda kak{na sporo~ila nam prena{ajo ti bo‘anski glasniki?

Ali pa so to sporo~ilo v resnici oni sami?

20

Angeli so inteligentna bitja druga~ne vrste in mnogo finej{ih vibracij kot ljudje, katerim so najbli‘ji nebe{ki pomo~niki.

SRE^ANJA Z ANGELI Skozi valove zgodovine je prisotnost angelov v ~love{kih ‘ivljenjih nara{~ala in se krepila. Nekateri mediji, ki prevajajo duhovna sporo~ila, pravijo, da smo pravkar v tretjem velikem valu stikov z angeli. Prvi se je zgodil v biblijskih ~asih, ko so se angeli prikazovali le pomemb-

nim posameznikom, prerokom in voditeljem. Drugi val je bil v srednjem veku, ko so angeli v glavnem obiskovali svetnike in vidce. V tretjem valu, ki se je za~el ob koncu osemnajstega stoletja in {e vedno traja, pa angeli posku{ajo dose~i ~imve~ ljudi. Obiskujejo pesnike in umetnike, pa tudi navadne ljudi. Pojavljajo se v romanih in filmih ter dihajo z glasbo, ki jo poslu{amo.

Po vsem planetu ljudje sprejemajo sporo~ilo: angeli so pripravljeni vstopiti v na{a ‘ivljenja, dvignimo raven zavesti, odprimo se zanje!

Njihova osnovna naloga je, da skrbijo za nas. Poleg tega nam postopoma {irijo vidike, odpirajo vrata na{ega majhnega sveta v veliko ve~je vesolje, zunanje in notranje. Pomagajo nam razumeti, da nismo le naklju~en zbir molekul brez namena in smisla, sami v ogromnem in praznem vesolju.

Zgodba o pojavljanju angelov je del na{e svetovne duhovne dedi{~ine. Ne pripada nobeni posebni rasi, rodu ali religiji, temve~ je zapu{~ina vsega ~love{tva. Odnos ~loveka in angela je po svoji naravi zelo zaupen. Angeli nam razkrivajo, da smo ljudje tisti del Stvarnika, ki je bil poslan najdlje v gostoto materije. In prepoznavanje tega istega Stvarnika v nas je tisto, kar angele is-

^ AS

Nadangel Gabrijel

kreno motivira, da nam pomagajo v na{ih, v~asih zelo te‘kih, a vedno tako ~ude‘nih ~love{kih ‘ivljenjih.

Angeli so tako kot ljudje zbrani v dru‘inah ali skupinah. Od angelov, ki so najbli‘ji Bogu, do tistih, ki so v stalnem stiku s fizi~nim svetom, so podeljeni v tri glavne razrede, od katerih je vsak podeljen {e na tri podskupine. Najbolj misti~no in najpopolnej{o teorijo je izdelal psevdo Dionizij Areopagit v svoji knjigi Nebe{ka hierarhija:

ANGELSKA HIERARHIJA V prvem, najvi{jem krogu – nebe{ki svetovalci: 1. Serafi – ~lani nebe{ke vojske, ki stalno pojejo hvalo Stvarnika, s ~imer ohranjajo vibracijo stvarjenja. Ti angeli usmerjajo bo‘ansko energijo, ki se {iri iz Izvora.

2. Kerubi – angeli modrosti, ~uvarji svetlobe in zvezd. Skoznje bo‘anska svetloba prehaja z neba na zemljo.

3. Prestoli – angeli posameznih planetov. Ezekiel, ‘idovski prerok, jih pogosto opisuje kot gore~e bakle ali raz‘arjeno ‘erjavico. Za nas je posebno pomemben angel Zemlje, ~uvar na{ega sveta.

V drugem krogu – nebe{ki upravitelji: 1. Gospostva – nebe{ki upravniki, ki nadzirajo tiste z ni‘jih ravni od njihove. ^eprav so redko povezani z ljudmi, prevajajo milost in pomagajo zgladiti prehod med duhovnim in materialnim.

2. Vladarstva – oddajajo ogromne svetlobne snope v ljudem dostopni obliki. Ti angeli omogo~ajo ~ude‘e. Ko dolo~ena skupina dvigne svojo zavest in jo uskladi z angelsko energijo, dobi dostop do bazena informacij, ki jih sevajo Vladarstva.

3. Mo~i – to so angeli rojstva in smrti.

Mo~ je tisti angel, ki nas ljube~e objame v trenutku rojstva ter nam med umiranjem radostno pomaga pri prehodu iz ~love{kega v svetlobno telo. Mo~i vodijo ljudi, ki so po odhodu iz telesa izgubljeni na astralnih ravneh. Mo~i so tudi gospodarji karme, zadol‘eni za karmi~ne spomine. Oni ~uvajo zavest ~love{tva. Obstajajo tudi gospodarji skupinske karme, narodne karme, karme sveta in univerzalne karme.

Nekateri mediji, ki prevajajo duhovna sporo~ila, pravijo, da smo pravkar v tretjem velikem valu stikov z angeli.

V tretjem, najni‘jem krogu – nebe{ki glasniki: 1. Oblasti – pazijo in varujejo mesta, narode ter razne druge velike skupine in organizacije ljudi. Tudi oni kakor vse druge angelske vojske delujejo v vsem Univerzumu. Zemlja je le majhno pod-

ANGELOV

Nadangel Mihael

ro~je njihovega delovanja. Pravimo jim tudi angeli zdru‘evanja.

2. Nadangeli – vodje skupin angelov, ki nadzirajo zelo velike projekte. Po vsem Univerzumu je raz{irjenih na milijone nadangelov ali arhangelov, z Zemljo pa so najbolj povezani Mihael, Gabrijel, Rafael in Uriel. Nadangeli imajo svoja tajna mesta v eteri~nem ovoju na{ega planeta. Pred spanjem jih lahko zaprosimo, naj nas popeljejo na njihova skrivna mesta, da se tam o~istimo ali prejmemo kak{no drugo potrebno pomo~.

3. Angeli – na{i ~uvarji na Zemlji.

Vsakdo ima svojega osebnega angela ~uvarja, ki je obenem tudi angel zapisovalec. On zapisuje na{e misli in dejanja ter shranjuje in a‘urira na{e osebne aka{ijske spomine. Na{i angeli lahko – a samo ~e jih za to prosimo! – olaj{ajo na{o

Misteriji 21

^AS

ANGELOV

pot, zdravijo prek nas, nas navdihujejo, polnijo z vi{jimi energijami ter delajo z nami na ustvarjanju bolj ubranega ‘ivljenja in {irjenja svetlobe.

KAK[EN JE VIDEZ ANGELOV Ponavadi jih prikazujemo z otro{kimi, nedol‘nimi obrazi, nedolo~enega spola, prosojne in krilate ter za{~itni{ke do nas, ljudi. A pojavljajo se tudi kot ‘a-

Pred spanjem naprosimo nadangele, naj nas popeljejo na njihova skrivna mesta, da se tam o~istimo ali prejmemo kak{no drugo potrebno pomo~. rek svetlobe, svetlobna spirala, svetlobni sto‘ec. Lahko so veliki od majhne pike do ogromne galaksije, odvisno od na{e zaznave. Toda ve~ji ko so, ve~ji je kolektiv, ki ga ~uvajo. Zaradi majhne gostote njihovih vibracij se lahko pojavijo na ve~ mestih hkrati.

NAJBOLJ ZNANI NADANGELI Biblija omenja samo tri arhangele, toda za Zemljo je razen Gabrijela, Mihaela in Rafaela pomemben {e Uriel.

Ime Gabrijel pomeni »Bog je moja mo~«. Vedno so ga imeli za angela ra-

ANGELSKA SPORO^ILA Na {tiriin{estdesetih karticah so modre in spodbudne misli, ki so jih avtorici navdihnili angeli. Izvlecite eno in poglejte, kaj vam angeli sporo~ajo prek nje. Lepo in prijetno darilo za novo leto. Angelske kartice naro~ite po po{ti prek revije Misteriji, ali jih nabavite v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani.

22

zodetja in pravijo, da je na{ najpogostej{i obiskovalec iz vi{jih svetov. On je Mariji in njeni sorodnici Elizabeti, materi Janeza Krstnika, najavil rojstvo njunih sinov.

Za muslimanske vernike je Gabrijel Duh resnice, ki je Mohamedu narekoval Koran. @idje verjamejo, da je bil on tisti, ki je razdvojil vode Rde~ega morja in re{il njihov narod od faraonove vojske. Gabrijel je nebe{ki buditelj, angel vibratorske preobrazbe. Vlada jugu, poldnevu, poletju, son~ni toploti in zeleni barvi. To je angel upanja, ljubezni in sr~nih odnosov, angel ustvarjalnosti in umetnosti.

Mihaelovo ime je vpra{anje »Kdo je podoben Bogu?« On naj bi nagovoril Mojzesa v gore~em grmu. Prikazujejo ga z me~em, s katerim seka zlo, ali pa v borbi z zmajem zla. Vlada severu (podro~ju duha in sanj), no~i, zimi in modri barvi.

U~i pa nas {e ne~esa: da smo pri iskanju odgovorov pozabili na pomembnost postavljanja pravih vpra{anj. Na to ka‘e njegovo ime. Mihael je danes vedno bolj ~uvar miru. Leta 1950 ga je pape‘ Pij XII. razglasil za za{~itnika policajev.

Rafaelovo ime pomeni »Bog je pozdravil«. Pri ljudeh je morda {e najbolj priljubljen od vseh in je eden najpogosteje upodabljanih angelov v zahodni umetnosti. Njegov lik je navdihnil Botticelli-

Nadangel Metatron zadr‘i roko Abrahamu, ki je na tem, da ‘rtvuje ljubljenega sina Izaka.

Filippo Brunelleschi, Firence, 1401.

ja, Tiziana, Rembrandta in druge mojstre. Po izro~ilu naj bi bil on tisti, ki je Noetu po potopu dal »knjigo zdravilstva«, Salomonu pa ~arobni prstan, ki premaga vse demone. Vlada zahodu, somraku, ve~eru, jeseni in rde~i barvi. Rafael je ~uvar na{ih fizi~nih teles, vodnik zdravnikov in popotnikov ter pomaga pri zdravljenju na vseh ravneh.

Uriel pomeni »Bo‘ji ogenj« in velja za nadangela re{itve. On je duh, ki je z ognjenim me~em v rokah stal na vhodu v izgubljeni raj. Njega je Bog poslal, da opozori Noeta na potop, in on je Abrahama odvedel iz Ura v Kaldejo. Nekateri pravijo, da je bo‘ansko ve{~ino alkimije prinesel na Zemljo ravno Uriel, in on naj bi ~love{tvu razodel hebrejsko misti~no tradicijo Kabalo. Slepi angle{ki pesnik John Milton ga opisuje kot »duha najostrej{ega vida na nebu«. Uriel je vladar vzhoda, vzhajajo~ega sonca, zore in novih za~etkov, pomladi in rumene barve. Je ~uvar mentalne ravni, v njegova podro~ja pa sodijo znanost, ekonomija in politika.

S svojim vijoli~astim blagoslovom se me je posebno dotaknil Zadkiel, arhangel opro{~anja, svobode in radosti. Z vijoli~astim plamenom zdravi stare bole~ine, ki se iz ‘ivljenja v ‘ivljenje nabirajo v nas in nam ne dovolijo, da se otre-

^ AS semo te‘kih spominov in za‘ivimo v radosti. Zato vse ve~ ljudi na Zemlji kli~e Zadkiela na pomo~.

Poleg teh arhangelov so med najbolj znanimi {e Metatron, ki se je spoprijel z Jakobom in vodil @ide skozi {tirideset let bivanja v divjini; Moronij, ki je Josephu Smithu leta 1823 narekoval Knjigo mormonov; Melkizedek, ki je Abrahamu izro~il Zavezo; Ariel ali »Bo‘ji lev«; Izrafel, za katerega Edgar Allan Poe pravi, da ima »najmilej{i glas med vsemi bo‘jimi stvarjenji«; in Raziel, ~igar ime pomeni »Bo‘ja skrivnost«.

Zdenka Andriji} je avtorica iz Zagreba, ki je objavila ve~ kot dvajset knjig, od tega pet pesni{kih zbirk.

Prva njena knjiga o angelih je »Pri~e iz dubine: Angeli«, napisana za majhne in velike otroke.

Pred izidom je njeno novo delo »Vrijeme angela«, v kateri je opisala svoje osebne izku{nje z angeli, vaje z angeli in angelska sporo~ila.

V zadnjem ~asu se najbolj posve~a pou~evanju astrologije in – kot sama pravi – pomaga angelom na angelskih delavnicah, ki jih pravzaprav vodijo oni sami … »Angelske delavnice« potekajo dvakrat mese~no v Ljubljani; informacije na telefonu 041/735291 (Tatjana Klepej).

ANGEL ZEMLJE Zemlja je ‘ivo bitje, ogromna, samoupravna inteligenca. Vse, kar ‘ivi na njej in v njej, je del njenega bitja. In tako kot ima vsak ~lovek svojega angela ~uvarja, ga ima tudi Zemlja. Kakor angeli vseh drugih planetov tudi angel Zemlje sodi v razred prestolov, saj je vsak planet prestol ali sede‘ Stvarnika. ^e posku{ate vizualizirati telo Angela zemlje, boste videli ogromen svetlobni pas, ki obdaja celotno kro‘nico na{ega planeta. Ima elipsasto obliko in Zemlja potrebuje celo leto, da v njem obkro‘i Sonce. Zaradi ogro‘enosti na{ega planeta je ta angel vedno bolj pomemben in ~lovekova naloga je, da mu pomaga pri zdravljenju Zemlje.

ODPIRANJE ANGELOM Obstaja veliko vaj, ki nas pripravijo in odprejo za stik z angeli. Nekatere so zelo preproste, druge bolj zapletene, namen vseh pa je, da nas prek spro{~anja in meditacije pribli‘ajo na{im krilatim ~uvarjem. Ena izmed vaj, ki jo lahko vsak dan delate sami, zlasti kot za~etno, je vaja za za{~ito temenske ~akre z vizualiziranjem zlatega de‘nika. Ta de‘nik nad glavo nam seveda razprejo angeli.

Dobro je, da angele kli~emo naglas, ker – kakor sami pravijo – izgovorjena molitev potuje hitreje. To je zato, ker vanjo vlo‘imo energijo svojega telesa, energijo glasilk.

ANGELOV

Z navzgor obrnjenimi dlanmi in zaupanjem v nebo se po~asi obrnemo okoli sebe, na vsaki strani sveta pa postanemo in glasno izgovorimo: - Angeli moji, bodite z menoj!

- Angeli moji, bodite z menoj!

- Angeli moji, bodite z menoj!

- Angeli moji, bodite z menoj!

Nato sedemo z vzravnano hrbtenico ali ostanemo v stoje~em polo‘aju ter prikli~emo za{~ito zlatega de‘nika; medtem ko ga vizualiziramo nad glavo, opazujmo zlati dr‘aj, zlate {pice, sprejemajmo sliko, kot nam prihaja: - Za{~itite me z va{im zlatim de‘nikom!

- Obdajte me in za{~itite s svetlobo! (okoli sebe vizualizirajte svetlobno kroglo) - Objemite me z va{imi zlatimi krili! (ob~utite objem angelskih kril na ramenih in hrbtu) - Angeli moji, bodite z menoj!

- Hvala vam!

Po tej vaji lahko delate {e druge, odvisno od situacije, v kateri ste. To so lahko vaje z angeli zdravljenja, angeli

ljubezni, angeli obilja ali kakimi drugimi nebe{kimi pomo~niki.

ZGODBA ZA KONEC Nekateri se najbr‘ spominjate molitve iz otro{tva: »Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj; stoj mi no~ in dan ob strani, vsega hudega me brani …« Stik z angeli nas vrne v otro{tvo, toda ne v ob~utek nemo~i ali majhnosti. Ravno narobe: rastemo in rastemo, obenem pa osvobajamo svojega notranjega otroka, ga zdravimo in mu kon~no dopustimo, da se pogovarja s svojimi nevidnimi prijatelji, kot to znajo samo otroci. In oni vedo, da je pomembnej{e biti sre~en kot pa imeti prav.

Zna~ilnost na{ega ‘ivljenja v snovnem svetu je, da verjamemo samo v tisto, kar vidimo. Vse ve~ ljudi pa spoznava, da je treba v~asih najprej verjeti, da bi nekaj zagledali. In to {e posebno dr‘i za angele. Oni so, ~e verjamemo ali ne, vedno tukaj. Z nami. Kot je to preprosto in modro opisala ameri{ka pesnica Emily Dickinson: »Kadar koli se preselimo, angeli najamejo hi{o poleg na{e.« Zdenka Andriji}

D

Misteriji 23

Raziskovanje vpliva okoljskih stresov na gorske skinke

Tasmanski ku{~arji T

asmanija je otok strmih pobo~ij ob jugovzhodni obali Avstralije, znan po surovi divjini in bogastvu endemi~nih vrst, od tasmanskih vragov do hripavih rumenogol{avih ptic. Za ku{~arje je Tasmanija eno najju‘nej{ih naravnih okolij na svetu, pa vendar daje zavetje kar sedemnajstim vrstam skinkov, vklju~no s {estimi endemi~nimi vrstami iz rodu Niveoscincus. Ti ku{~arji, ki so izpostavljeni nepredvidljivemu in pogosto zelo ostremu podnebju, pre‘ivljajo in se razmno‘ujejo vpri~o vseh neurij, ki jih prina{ajo »besne~e {tiridesete«, del Atlantika med 40 in 50 stopinjami ju‘ne zemljepisne {irine, ki je velikokrat viharen.

Doktorji Joan Whittier z Univerze Queensland ter Susan Jones in Ashley Edwards s Tasmanske univerze menijo, da imajo tasmanski ku{~arji posebne mehanizme, ki jim pomagajo premagovati te okoljske strese. Radi bi, da jim

Ju`ni sne`eni skink

Pegavi skink Niveoscincus ocellatus

pomagate ugotoviti, ali so tudi tasmanski skinki opremljeni za kljubovanje potencialnim klimatskim spremembam, pa tudi spremembam lokalnega okolja zaradi kmetijstva in drugih ~lovekovih posegov.

Whittierjeva, izku{ena znanstvenica, ki je ‘e sodelovala z Earthwatchem pri prou~evanju zelenih ‘elv v Maleziji, ter Jonesova in Edwards, strokovnjaka za biologijo tasmanskih ku{~arjev, bodo na terenu z drugimi raziskovalci spremljali posamezne ekipe. V va{i ekipi boste opravljali razli~ne naloge s populacijami gorskih skinkov Niveoscincus ocellatus, bodisi na njihovi prvotni lokaciji na planoti Central Plateau (ekipi III in IV) ali pa v pogozdenem gozdnatem podro~ju (ekipi I in II), ki je bli‘je ~lovekovim posegom.

V ‘epih skalnatega in gru{~astega naravnega okolja boste skinke lovili z rokami, jih ozna~evali za populacijske

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865311-600. http://www.earthwatch.org

24

{tudije, zbirale vzorce krvi in iztrebkov ter podatke o njihovi te‘i, spolu, velikosti in koli~ini zajedavcev na njih. Opazovali boste tudi obna{anje posameznih ku{~arjev, ugotavljali obseg njihovega doma in njihovo dru‘beno vedenje. Po nenadnih viharjih in ve~jih dru‘benih spremembah boste svoje vzorce ponovili, da bi preverili u~inek teh sprememb na nivoje stresa.

Va{e ugotovitve bodo prispevale k ohranitvi ‘ivljenjskega prostora tasmanskih ku{~arjev, pripomogle pa bodo tudi k temu, da se vpliv okoljskih stresorjev bolj upo{teva v na~rtih za management ‘ivalskih vrst.

V ‘epih skalnatega in gru{~astega naravnega okolja boste skinke lovili z rokami.

TERENSKI POGOJI Prva in druga ekipa bosta nastanjeni v mladinskem domu, tretja in ~etrta pa v preprostem hotelu. Imeli boste skupne sobe in kopalnice, jedli pa v ljudski kuhinji. Obe lokaciji sta nedale~ stran od slikovite tasmanske pokrajine in za{~itenih naravnih parkov.

TERMINI 2004: Ekipa I: 2-14. januarja Ekipa II: 17-29. januarja Ekipa III: 30. januarja - 11. februarja Ekipa IV: 14-26. februarja

D

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto 3.500 SIT poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer 2.800 genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije.

Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni 4.100 SIT kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na 3.200 sejmih inovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburghu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

4.100 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige 3.200 Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.500 SIT 1.200

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em.

Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT 4.000

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode.

Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT 9.000

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT 6.900

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT 4.000

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije.

Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna.

3.300 SIT 2.800

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

BIOTENZOR

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

ROZETE ZA ENERGETSKO DIAGNOSTIKO

2003

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 20% Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov) ({t. ~lanske izkaznice KZ) {t.

Naslov

kos.

(priimek in ime)

(tel.)

(po{tna {t. in ime kraja) datum _____________________ podpis _________________________________ Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Pakiranje in po{tnina nista vra~unana v ceno. Cene veljajo do izida naslednje revije. Izpolnjeno naro~ilnico (lahko jo kopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljublja-

26

na

b

c

Z za{~itno piramido, tetraedrom s stranico 12 cm, ki ima na spodnji stranici natisnjenih dvanajst enakostrani~nih trikotnikov, je mogo~e pred petimi vrstami zemeljskih sevanj, pred tehni~nimi sevanji in sevanji kozmi~nega ter zemeljskega izvora dobro za{~ititi vse prostore. Piramida deluje blagodejno na splo{no po~utje. Postavimo jo na sredo stanovanja ali hi{e, nekateri jo postavijo v bli‘ino postelje.

7.900 SIT

ZA[^ITA PRED ENTITETAMI

(ulica in hi{na {t.)

a

ZA[^ITNA PIRAMIDA KERROCK

4.900 SIT

ARA zalo`ba

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali.

Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena 4.900 SIT posameznega nihala:

Rozete so nevezana 10,5 x 14,5 cm velika knjiga. Posami~ni plastificirani listi nam omogo~ajo energetsko diagnostiko (ugotavljanje blokad in nepravilnosti energetskega sistema ~loveka), zdravstveno diagnostiko (ugotavljanje te‘av in bolezni) in drugo (ugotavljanje bioenergetskega potenciala, te‘ave pri radiesteziranju, preiskave alfa stanja…). Rozete so zaradi preglednosti tiskane v {tirih razli~nih barvah. Ob nihalu so rozete osnovni pripomo~ek za dobro radiestezijsko delo na {tevilnih podro~jih.

NARO^ILNICA

Biotenzor je radiestezijski instrument, ki ga uporabljamo predvsem v energetski in zdravstveni diagnostiki ter pri izbiri ‘ivil, ~ajev, zdravil. Sestavljen je iz ro~aja, antene in obro~a. Biotenzor lahko uporabimo na najrazli~nej{e na~ine, z njim i{~ejo tudi pogre{ane pod plazovi.

4.900 SIT

Z univerzalno za{~ito pred {kodljivimi energijskimi entitetami se za{~itimo pred blode~imi energetskimi elemenatali, ki se pojavijo v ~love{kem energetskem sistemu neodvisno od njegove volje. Za{~ita deluje pred vsemi tremi blode~imi elementali, pred enostavnimi blode~imi elementali, pred du{ami in pred implantati tako, da ti ne morejo ve~ ~rpati ~lovekove energije.

4.900 SIT

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi smr~anje itd.

4.900 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600 in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilograma lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici ...

9.800 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA ^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

a

b

c

Misteriji 27

VPRA{ANJA

IN ODGOVORI

Poskusi z informiranimi kozarci

Mehur~ki v vodi N

adaljujemo z akcijo doma~ih poskusov z informiranimi kozarci. Pridru‘ite se nam in nam po{ljite fotografije in komentarje svojih opa‘anj.

V uredni{tvo smo dobili {e nekaj fotografij krhljev, ki so se razli~no starali v navadnem in informiranem kozarcu. Delovanje informiranega kozarca pa je mo‘no opazovati tudi tako, da dva enako velika sade‘a, majhni jabolki, pomaran~i, paradi‘nika … za teden, dva, morda tudi tri postavimo v navaden in informirani kozarec. Razlika med prvim in drugim sade‘em je o~itna.

Na dana{nji fotografiji je vidno na stotine in stotine drobnih mehur~kov, ki se v nekaj urah, ali pa denimo ~ez no~, naberejo na obodu informiranega kozarca. Mehur~ki dokazujejo, da se v vodi nekaj dogaja.

Profesor dr. Konstantin Korotkov, profesor fizike in matematike na Univerzi Sankt Peterburg pravi: »Voda je teko~i kristal, saj ima isto notranjo strukturo kot kristal. Struktura vode je odvisna od posode, v kateri je voda shranjena.« Z orgonskimi sevalniki je mogo~e spremeniti elektronske lastnosti stekla, keramike in tudi nekaterih kovin. Te spremembe so odvisne od informacij, ki jih vna{amo. To

pomeni, da nekateri materiali spremenijo strukturo zaradi zunanjih vplivov. Je to izmerljivo? »Je,« pravi peterbur{ki profesor: »Toda le na ravni elektronov. ^e spremenimo strukturo stekla, spro‘imo interakcijo med vodno povr{ino in povr{ino kozarca. Voda se to-

rej popolnoma spremeni.« Pri~akujemo, da boste opazovali razliko v {tevilu mehur~kov na obodih kozarcev in nam poslali kak zanimiv komentar in fotografijo. Nagrada za objavljen posnetek ali informacijo: Komplet informiranih kro‘nikov, ki izbolj{ajo hrano.

J. V.

D

Vabimo bralce, da sami preizku{ajo delovanje informiranih kozarcev in skodelic ter vr~a. Fotografske posnetke in kratek opis poskusa po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Na ovojnico pripi{ite »Poskus«.

Vse avtorje prispelih prispevkov (ne pozabite napisati svojega telefona) bomo simboli~no nagradili, avtorji objavljenih prispevkov pa bodo dobili v dar komplet (globok, nizek in ju{ni kro‘nik) informirane posode.

Kako je mogo~e ugotoviti delovanje informirane vode na ~loveka?

Voda vpliva na zdravje. Premajhno pitje vode lahko povzro~i celo vrsto bolezni, kar ameri{ki zdravnik F. Batmanghelidj pojasnjuje v knjigi Telo kli~e po vodi – niste bolni, ‘ejni ste. Pi{e, da si z dovolj{nim pitjem vode, do dva litra na dan, lahko pomagamo pri celi vrsti te‘av: vnetju ‘elodca in dvanajsternika, zgagi, hiatusni herniji, bole~ini pri revmatoidnem artritisu, bole~inah v kri‘u in vratu, pri angini pektoris, stresu in depresiji, visokem krvnem tlaku, povi{anem holesterolu in seveda pri zmanj{evanju telesne te‘e.

Znano je, da informirani kozarec zmanj{a povr{insko napetost vode oziroma pove~a njeno omo~ljivost. To pomeni, da se molekule informirane vode la‘je razdru‘ijo in tako la‘je pridejo do celic.

V Sloveniji se pripravlja raziskovalna naloga, ki naj bi dokazala neposreden vpliv pitja informirane vode na stanje telesa, ki se ga z zdravili praviloma ne da izbolj{ati.

Doslej narejena znanstvena raziskava na ljudeh, opravljena v laboratoriju za kognitivno znanost, pa dokazuje, da pitje vode iz informiranega kozarca pomembno pove~a na{e biopolje, kar pomeni, da je ~lovek, ki pije informirano vodo, v bistveno bolj{i ‘ivljenjski kondiciji kot ~lovek, ki pije »utrujeno« vodo.

D

Zgodba o sulici, s katero naj bi rimski vojak Kri‘anemu skraj{al trpljenje

Usodna sulica R

azne oblike verskega feti{izma zasledimo v vseh religijah, v kr{~anstvu pa so posebno v srednjem veku bile velik posel tako imenovane relikvije. Skoraj v vsaki cerkvi so z velikim spo{tovanjem hranili ko{~ke kosti svetnikov, krpico Marijinega pla{~a, trsko kri‘a z Golgote.

Na relikvije so bili vezani ~ude‘i, razvili so se bo‘jepotni centri. Ena prvih zaslu‘nih kristjank za predmete, vezane na za~etek kr{~anstva, je bila Helena, mati Konstantina Velikega (288337), ki je vodila iskanja v Sveti de‘eli in na{la vse, kar je ‘elela najti. [e danes znane, za nekatere sporne, najdene ali iskane relikvije so Torinski prt, Sveti Gral, kamnita krsta Kristusovega brata, trnova krona, ‘eblji od kri‘anja in podobno. Manj znana, a ni~ manj zanimiva pa je zgodba sulice, s katero naj bi rimski vojak Kri‘anemu skraj{al trpljenje.

Zgodba se za~ne na Golgoti, v petek popoldne, ko so Jezus in dva sotrpina, obsojeni od rimskih okupacijskih oblasti na smrt, umirali na kri‘u. Po judovskem pravu nih~e ni smel biti usmr~en na sveti sobotni dan.

Smrt na kri‘u ni bila zelo hitra, [abat pa se je bli-

Rimski vojak Longinus je ‘elel skraj{ati Jezusove muke, zato je v prsi kri‘anega zasadil svojo sulico. Prej je imel te‘ave z o~mi, po tem dejanju pa je spet dobro videl in se spreobrnil. ‘al, zato je visoki judovski duhoven prosil rimskega upravitelja Poncija Pilata, da dovoli pospe{iti smrt obsojenih. To so obi~ajno storili z lomljenjem nog, saj so obsojenci tako zgubili oporo telesu in se zadu{ili. Longinus, eden rimskih vojakov, naj bi ‘elel skraj{ati Jezusove

muke, zato je v prsi kri‘anega zasadil svojo sulico. Usmiljeni rimski vojak, ki je imel te‘ave z o~mi, je po tem dejanju spet dobro videl. Po tem ~ude‘u se je spreobrnil v kr{~ansko vero in kon~al kot menih.

Pripoved sicer ni ~isto v skladu s priznanim Svetim pismom Nove zaveze, ki govori, da je bil Jezus ‘e mrtev in je rimski vojak s svojim dejanjem to le potrdil. Za na{o zgodbo o usodni sulici pa to sploh ni pomembno.

SULICA POGOSTO MENJA LASTNIKE Sulico naj bi shranil Jo‘ef iz Arimateje, Jezusov bogati ~astilec ali celo sorodnik, ki je tudi polo‘il Jezusovo truplo v dru‘insko grobnico. Po eni od razli~ic naj bi Jo‘ef kasneje zbe‘al v Evropo in odnesel dragoceno relikvijo s seboj.

Sulica, ki so ji hitro pripisali ~ude‘ne lastnosti, se je skozi srednji vek pojavljala v rokah znamenitih vladarjev.

Malo druga~na zgodba pa govori o tem, da je sulico »na{la« ‘e omenjena sv.

Helena, mati bizantinskega cesarja Konstantina Velikega.

Sulica je Kon-

U SODNA

SULICA

Longinus

Barbarosa

stantinu pomagala do velikih zmag. @e ~ez nekaj desetletij, leta 385, je Teodozij s pomo~jo ~ude‘ne sulice premagal Gote, Alarik jo je vihtel, ko je njegova vojska leta 410 ropala Rim, vizigotski vladar Teodorik pa se je leta 452 z njo ubranil Atilovih Hunov. Potem se sulica znajde v rokah cesarja Justinijana, ~ez sto let, konec sedmega stoletja, pa jo ‘e vihti frankovski vladar Karel Martel. Njegov vnuk Karel Veliki je nosil »bo‘jo«

Konstantin

sulico na vseh svojih voja{kih pohodih in tudi spal z njo.

Legenda pravi, da je umrl, ko je v neki bitki izgubil usodno oro‘je.

Za nekaj stoletij se sled za sulico izgubi, pojavi se spet v ~asu kri‘arskih vojn. V dvanajstem stoletju se z njo pona{a Friderik Barbarosa, nasledi jo njegov vnuk Friderik II. Hohenstaufen. Spet je nekaj variant o tem, kaj se je dogajalo z relikvijo, precej verjetna pa je tista, ki govori o malem »muzeju« Karla Velikega v Nurembergu. Tam naj bi hranili nekaj njegovih osebnih predmetov in tudi glavo slavnega kopja, vse do leta 1794, ko so v strahu pred Napoleonom predmete umaknili na Dunaj.

SULICA JE O^ARALA TUDI HITLERJA Zadnje oziroma novej{e poglavje zgodbe o sveti suli-

Usodna sulica – sedaj v dunajskem muzeju

Alarik

ci naj bi se dogajalo v ~asu nacizma. Za Hitlerja kar precej zgodovinarjev navaja, da so ga privla~ile nenavadne stvari, zato ni ni~ nenavadnega, da ga je menda ‘e v mladih letih privla~ila tako zgodba o Gralu (Wagnerjev Parsifal) kot tudi muzejski primerek sulice s slikovito zgodovino. @e pred uradnim anschlussom - priklju~itvijo Avstrije novi nem{ki dr‘avi, so na Hitlerjev ukaz posebej zavarovali Hofburg, kjer so hranili sulico. Po prihodu na Dunaj naj bi Hitler ves vzhi~en ob~udoval muzejski primerek, potem pa ukazal, da ga prenesejo v Nuremburg, duhovno sredi{~e Tretjega rajha.

Ko je po zmagi nad nacizmom leta 1945 v Nuremburg pri{la zavezni{ka vojska, je slavni ameri{ki general Patton osebno pou~eval neuke jenkije o pomembnosti zaplenjenih zgodovinskih predmetov, med drugim tudi slavne

Justinijan

Hitler

sulice. @e naslednje leto so dragocenosti prenesli nazaj na Dunaj, kjer je sulico mogo~e videti {e danes. Napis ob njej je sicer skromen – »stara relikvija«. Nepou~eni obiskovalec muzeja v Hofburgu niti ne sluti, da stoji pred predmetom, ki je dva tiso~ let sooblikoval zgodovino. ^e so zgodbe seveda resni~ne – od za~etka do konca.

Ve~ o temi: Trevor Ravenscroft – The Spear of Destiny Al. Ju.

D

Skrivnosti orja{kih lignjev po~asi prihajajo na dan

Po{ast iz globine R

ibi~em je nedavno uspelo spraviti na povr{ino redko vrsto orja{kega lignja, najve~jega nevreten~arja doslej. Kako lahko ‘ival v dobrem letu dose‘e velikost prek deset metrov? Skrivnost izjemno hitre rasti bo razjasnjena, ko bodo v akvariju uspeli vzgojiti mladi~e te orja{ke ‘ivali. @ivalske enciklopedije in biolo{ki u~beniki predstavljajo Architeuthisa, kar je znanstveno ime za orja{kega lignja, kot najve~jega nevreten~arja, kar so jih kdajkoli videli. @ival je poznana od leta 1925, ko so ostanke odraslih primerkov ‘ivali, med drugim lovke in kljun, na{li v ‘elodcu kitov glava~ev, vendar do pred kratkim niso uspeli preveriti dejanskih dimenzij te velikanske ‘ivali.

Konec marca letos pa je neka novozelandska ribi{ka ladja v vodah Antarktike ulovila odraslo samico te ‘ivali.

Lignja si dejansko zaslu‘i ime orja{ka, saj njen trup (brez glave in lovk) meri kar poltretji meter in tako svojega »znanstveno« izmerjenega »tekmeca« vrste Ar-

Orja{ki ligenj, ki z lovkami meri 13 m, je najve~ji ‘ive~i nevreten~ar na svetu; ve~ji ‘ivali sta le modri kit in kit glava~. Po te‘i pa je orja{ki ligenj pravi mal~ek, saj tehta le 350 kg, sinji kit pa kar 150 ton. chiteuthis presega za petindvajset centimetrov.

Biolog Steve O’Shea, eden najve~jih poznavalcev orja{kih lignjev iz Aucklanda v Novi Zelandiji pa trdi, da rast ‘ivali {e ni zaklju~ena. Med raziskavami, ki so jih opravili na njenem truplu, so namre~ lahko izmerili kljun, ki slu‘i za kosanje hrane, ~igar spodnji del

Steve O’Shea pregleduje ostanke mlade orja{ke lignje, ki so jo ujeli aprila letos; trenutno ugotavlja identiteto {e enega, manj{ega primerka.

(Lower Beak Rostral Length ali LRL, standardna referenca, s katero je mogo~e oceniti velikost lignja) dosega 37 milimetrov. Znanstvenik pravi, da so v ‘elodcu kitov glava~ev, katerim so lignji najljub{i plen, ‘e na{li podobne kljune, katerih LRL je dosegel 48 milimetrov!

Na podlagi tega znanstveniki upravi~eno sklepajo, da vrsta Mesonychoteuthis v dol‘ino dose‘e {tiri metre in tako svojega sorodnika vrste Architeuthis prese‘e kar za dobro polovico. Ker pa so njegove lovke kraj{e kot lovke Architeuthisa, bi »kolosalni ligenj«, kot so ga poimenovali, utegnil dose~i podobno velikost, to je trinajst metrov. Njegova te‘a pa je ob~utno ve~ja, saj je letos ulovljena samica tehtala kar 150 kilogramov.

O’Shea ocenjuje, da bi najve~ja te‘a lignja vrste Mesonychoteuthis utegnila zna{ati okrog 350 kilogramov, te‘a njegovega sorodnika Architeuthisa pa »samo« 275 kilogramov.

Resni~no odkritje pa je ugotovitev, da namesto ene v resnici obstajata dve

P O {AST

IZ GLOBINE

Eden od razlogov za tolik{no zanimanje biologov in javnosti za te ‘ivali je njihova neverjetna velikost ter miti, ki so se spletli okrog nje.

vrsti orja{kega lignja. Po mnenju Bernarda Metivierja, francoskega biologa in strokovnjaka za mehku‘ce, {e vedno zelo slabo poznamo velike globine, v katerih ‘ivijo orja{ki lignji, tako da tudi odkritje mnogo ve~jih, celo {tiridesetmetrskih primerkov ne bi bilo nobeno presene~enje.

NEVERJETNO HITRA RAST Eden od razlogov za tolik{no zanimanje biologov in javnosti za te ‘ivali je njihova neverjetna velikost ter miti, ki so se spletli okrog nje. Neka nordijska legenda na primer govori o velikanski morski po{asti, ki lahko pogoltne célo ladjo.

Za znanstvenike pa je velika uganka zlasti izjemno hitra rast teh ‘ivali. Po posebni metodi so namre~ izra~unali, da je potrebnih le dobrih petnajst mesecev, da iz dvomilimetrskega jaj~eca zraste trinajst metrov velik ligenj. Seveda pa

metode izra~unavanja, ki velja za male lignje na povr{ini, ne moremo preprosto prenesti na v globinah `ive~e lignje.

Rast v globinah pod tiso~ metri je zaradi pomanjkanja svetlobe sicer po~asnej{a, vendar traja dlje, tudi do tri leta. Lignji so pravi stroji za rast, saj je v njihovem organizmu vse prilagojeno temu edinemu cilju.

Mesonychoteuthis je poleg osmih kraj{ih lovk »oboro‘en« z dvema {est do devet metrov dolgima lovkama, opremljenima z dvema nizoma vrtljivih kavljev, ki so pri mladi ulovljeni samici merili kar 32 milimetrov. Pri vrsti Architeuthis pa so lovke opremljene {e z desetinami nazob~anih priseskov, ki kot nekak{na kro‘na ‘aga razsekajo plen.

Poleg tega ima ta orja{ki ligenj izjemno velike o~i, s premerom petindvajsetih centimetrov. To so nedvomno najve~je o~i v ‘ivalskem svetu. O~i vrste Mesonychoteuthis pa so {e ve~je, tako da v globinah, kjer vlada poltema, lahko ulovijo vsako najmanj{o sled svetlobe in s tem tudi plen.

PRESENETLJIVE UMSKE SPOSOBNOSTI Poleg tega, da imajo neverjetno u~inkovito oro‘je za lov, so orja{ki lignji, kot vsi glavono‘ci, obdarjeni tudi s presenetljivimi umskimi sposobnostmi. ^eprav mo‘gani vrste Architeuthis tehtajo le trideset gramov, kar glede na njegovo skupno te‘o 275 kilogramov ni veliko, te ‘ivali na splo{no ka‘ejo presenetljivo sposobnost plenjenja, ki je nedvomno odlo~ilnega pomena za njihovo rast. Jean-Paul Robin, strokovnjak za raziskovanje glavono‘cev v laboratoriju za morsko biologijo in biotehnologijo na univerzi v francoskem Caenu, ne ‘eli preprosto prena{ati rezultatov raziskav na ‘ivalih s povr{ine na tiste v globinah, pa vendar niti on niti Steve O’Shea prav ni~ ne dvomita o njihovi inteligentnosti. O’Shea {e dodaja, da zagotovo ni naklju~je, da se te ‘ivali tako spretno izogibajo mre‘am biologov. Orja{ki lignji so namre~ izjemno spretni, pa tudi

po‘re{ni, in ulovijo dobesedno vse, kar priplava v njihovo bli‘ino. ^e biologi dolgo niso uspeli razvozlati, s ~im se orja{ki lignji sploh prehranjujejo, saj so lahko analizirali le mrtve primerke iz ‘elodcev kitov glava~ev, medtem ko so bili ‘elodci lignjev prazni, sedaj temu ni ve~ tako. S posebno tehniko ribolova z vle~no mre‘o v globinah med 500 in 1500 metri (tovrstnemu ribolovu mnogi oporekajo, ~e{ da naredi veliko {kode, saj »zajame« tudi {tevilne vrste, ki se razmno‘ujejo zelo po~asi) so uspeli ujeti tudi precej ‘ivih primerkov orja{kih lignjev in raziskati »sve‘o« vsebino njihovega ‘elodca.

Odkrili so, da so stra{ansko po‘re{ni, saj so v njihovih ‘elodci na{li vse vrste rib, rakov, ~rvov in najrazli~nej{ih vrst lignjev! So orja{ki lignji kanibali, tako kot njihovi sorodniki na povr{ini? Po mnenju strokovnjakov to ni izklju~eno. Odgovor utegne kmalu podati analiza primerka neke nove vrste, ki so ga ujeli v vodah ob Novi Zelandiji.

IZRABIJO CELO URIN Orja{ki lignji, ti izjemno dobri in po‘re{ni lovci za svojo rast izrabijo vsak najmanj{i del svojega plena. Po mnenju Georga Jacksona, biologa in raziskoval-

P O { AST

Eden od dveh zarodkov orja{kega lignja, ki so ju ujeli `iva leta 2001. Velik je bil deset milimetrov in ~e bi pre`ivel, bi lahko dosegel dol`ino trinajstih metrov.

ca z In{tituta za prou~evanje Antarktike in ju‘nih morij, je skrivnost hitre rasti lignjev predvsem v tem, da se prehranjujejo samo s kakovostno hrano. Lignji s kljunom, ki je podoben papagajevemu, plen najprej razkosajo na drobne ko{~ke, trde dele pa zavr‘ejo. S tem si zelo olaj{ajo presnovo, saj tako zanjo potro{ijo le malo energije. Prete‘no beljakovinska hrana se ne skladi{~i v obliki ma{~ob, temve~ se izrablja neposredno za presnovo oziroma se spremeni v mi{i~no maso. Pri glavono‘cih je ta izkoristek izjemno visok, saj se kar petdeset odstotkov hrane pretvori v telesno maso, medtem ko je pri ribah in sesalcih ta izkoristek samo 20-odstoten.

Znanstveniki so ugotovili, da ligenj izkoristi celo urin; du{ik, ki se izlo~a pri presnovi, se v telesu lignja vrste Architeuthis skladi{~i kot amoniak. In ker je ta la‘ji od vode, omogo~a, da ‘ival plava brez ve~jih naporov. Energija, ki jo ‘ival privar~uje na ra~un la‘jega premikanja, tako {e dodatno prispeva k hitrej{i rasti. Kot zadnjo zanimivost velja omeniti, da rast vseh vrst lignjev poteka linaerno in to vse ‘ivljenje. Za razliko od vreten~arjev, ki mi{i~na vlakna proizvajajo le v mladosti, to pri lignjih traja célo ‘ivljenje.

IZ GLOBINE

Vse omenjene predpostavke temeljijo zgolj na opazovanju ulovljenih primerkov orja{kih lignjev, zato si raziskovalci ‘elijo te ‘ivali opazovati neposredno. Steve O’Shea pravi, da ni ve~ dale~ dan, ko bodo sposobni orja{kega lignja vzgojiti v akvariju.

Znanstveniku je med odpravama v letih 2000 in 2001 namre~ uspelo ujeti dva ‘iva zarodka lignja vrste Architeuthis, velika deset milimetrov. Vendar ‘al zaenkrat {e ne vedo, kako zarodke ohraniti pri ‘ivljenju, saj sta po tednu dni oba odmrla …

KAKO JIH NAHRANITI V UJETNI[TVU Od omenjene odprave si znanstveniki prizadevajo orja{ke lignje vzgojiti v posebnem valjastem akvariju, saj v pravokotnem zarodki takoj odmrejo. Velika te‘ava pri umetni vzgoji lignjev je tudi zagotavljanje hrane, saj mladi~i zahtevajo celo do 1,5-krat ve~jo koli~ino hrane kot je njihova velikost. Najraje imajo ribje ikre in rakce. Problem pa je v tem, da so slednji precej napadalni in lignje pogosto pojedo!

V laboratoriju v Aucklandu so naro~ili izdelavo posebnega akvarija valjaste oblike, v katerem naj bi pod budnim nadzorom potekala vzreja mladih lignjev vrste Architeuthis. Potem bi jih premestili v ve~je bazene, dokler ne bi dosegli idealne dol‘ine petih metrov, ko bi jih lahko spustili na prostost. Trenutno je najve~ja te‘ava mlade zarodke sploh ohraniti pri ‘ivljenju. Strokovnjaki upajo, da jim bo to uspelo v prihodnjih mesecih, ~e bo seveda naslednji odpravi uspelo ujeti zadostno {tevilo zarodkov. ^e bodo omenjeni pogoji izpolnjeni, bo skrivnost orja{kega lignja kon~no razre{ena.

An. TP

D

Keltski drevesni horoskop (12)

Bukev in figa BUKEV – DREVO

B

ukev je najva‘nej{e srednjeevropsko drevo in v~asih so se po vsej srednji Evropi razprostirali razko{ni bukovi gozdovi, saj ta listavec dobro uspeva tako na apnen~asti kot tudi na kisli zemlji. Daje dobro senco in senco tudi dobro prena{a; torej je drevo, ki se ne boji konkurence.

Bukev je visoke rasti in z razko{nimi, mo~nimi vejami zastopa materinski element gozda. V svojem zavetju pa vseeno ne dovoli rada drugega rastlinja. Zato bukev imenujejo tudi kraljico gozda.

Njen les je trd in te‘ak in ker ga je te‘ko obdelovati, so ga ve~ uporabljali za kurivo kot pa za gradnjo hi{ ali za orodje. V rudnikih so izkopavali veliko bukovega premoga.

Bukvin pepel je dobro razku‘ilo, zaradi vezav s kalijem so ga uporabljali tudi kot pralno sredstvo in z njim gnojili njive. Iz bukove smole {e danes pridobivajo homeopatsko sredstvo zoper ‘elod~ne te‘ave in krvavitve.

Tudi bukvine liste je mogo~e jesti; sve‘e razvite pomladanske liste nare-

DREVESNI KOLEDAR ZA DECEMBER (drevesni koledar za celo leto smo objavili v 114. {tevilki Misterijev) 22.11. - 01.12. – jesen (ambicioznost) 02.12. - 11.12. – beli gaber (dober okus) 12.12. - 21.12. – figa (ob~utljivost) 22.12.

– bukev (ustvarjalnost)

23.12. - 01.01. – jablana (ljubezen)

Moj jaz se ka‘e ble{~e~, mo~an in ves zelen, pa vendar se megla ule‘e tudi okoli mojih vej.

Vedno s plemi{ko prijaznostjo spremljam te, ~lovek ti pa ~udi se, kajti obraz moj v~asih rjasto rjav je.

V svojem ponosu - za va{ih generacij nekaj - zakoreninjeno mol~im.

BUKEV

~e pridobiti mle~ni sok, ki je naravni kav~uk ali lateks.

Poleg kav~uka, vlaken in lesa uporabljamo predvsem okusne in sladke sade‘e tega drevesa. Ti vsebujejo tudi do petdeset odstotkov sladkorja.

Iz starega Egipta izvira naslednji okusen recept, za katerega menijo, da je hranilen za du{o in telo: Pol ~ajne skodelice zmletih datljev brez pe{k, pol ~ajne skodelice posu{enih in zmletih ~rnih fig, poldrugo skodelice vode in ju{no ‘lico koruzne moke ali p{eni~nega zdroba kuhamo dobrih deset minut na majhnem ognju ob neprestanem me{anju. Vlijemo v majhne kozarce, ohladimo in ponudimo s teko~o sladko smetano.

‘emo in jih pripravimo kot solato.

Jesti je mogo~e tudi ‘ir, ki odpada v septembru in oktobru, vendar v veliki koli~ini povzro~a slabost. Ker ‘ir vsebuje {estnajst odstotkov ma{~obe, iz njega pridobivamo tudi olje in milo, je pa tudi dobra goveja prehrana.

V predkr{~anskih ~asih so v srednji Evropi iz bukvinega cvetja pridobivali tonik, ki naj bi slu‘il proti o{abnosti, kritizerstvu in nestrpnosti. Ko se je ~lovek znebil teh neprijetnih lastnosti, ki zastrupljajo du{o in ote‘ujejo ‘ivljenje, je ‘ivel la‘je in bolj sre~no.

BUKEV (ustvarjalnost) Na dan bukve rojeni ljudje so lepi in imajo nekaj prirojeno plemi{kega. Zelo poudarjajo svojo zunanjost in pazijo nanjo, v~asih s tem tudi pretiravajo. Imajo zelo dober in izbran okus, garderobo vedno usklajeno, njihov dom pa ka‘e in dokazuje ustvarjalnost izbranega okusa.

Bukev je materialisti~na. Tvegane projekte in na~rte ne samo dobro na~rtuje, temve~ tudi uresni~i. Njeno ‘ivljenje je dobro organizirano. Je tudi prakti~na oseba, zmo‘na globokih in ‘lahtnih ~ustev. Gospodariti zna nadvse dobro in u~inkovito. Je var~na, ne pa tudi skopu{ka. Za vodilne polo‘aje je zelo primerna, saj je dober strateg.

V ljubezni pa se bukve ne odlikujejo z domi{ljijo. Ravno nasprotno, saj so tudi na tem podro~ju bolj premi{ljene narave. Zato pa so sijajen ‘ivljenjski partner.

Bukev si ‘eli in ho~e vse, kar se po njenem mora imeti: udoben dom oziroma hi{o, otroke, avtomobil, nakit in {e malo ve~. Rada je doma (pri tako lepem domu to seveda ni ni~ ~udnega) in po~itnice najraje pre‘ivi v dru‘inskem krogu.

V poznej{ih letih ponavadi do‘ivi eno ali dve nevarni pustolov{~ini, do katerih jo pripelje spogledovanje. Kriza srednjih let je zanjo nevarno ‘ivljenjsko obdobje.

Skoraj obsedena je z lastnim telesom – diete, {port, joga in podobno – najbolj

IN FIGA

FIGA (ob~utljivost) va‘no zanjo je ostati v formi. In to tudi v visoki starosti.

Skratka, bukev stremi po bogastvu in sre~i, je zelo odporna, sposobna oseba in ~udovit ‘ivljenjski partner.

FIGA – DREVO

F

iga (ficus) je staro in v velikih kulturah sveto drevo. @e stara zaveza pravi, da sta si Adam in Eva pokrila intimne dele s figovim listom. Figa je torej rasla ‘e v raju. V Egiptu je datljeva figa predstavljala sede‘ bogov, predvsem boginje Izis.

Iz prav posebnega lesa egip~anske fige (ficus sycomorus) so izdelovali krste za mumije. Figa pipal (ficus religiosa) vzhodne Indije pa je visoko drevo s {iroko drevesno krono. Po dolgih letih razmi{ljanja je pod njo na{el razsvetljenje princ Sidharta Gautama – Buda.

V gr{ki mitologiji je bila figa darilo, ki ga je prinesla Demetra in je bila posajena v gr{ki pokrajini Atiki. Izvoz fige je bil prepovedan, vseeno pa je pri{la v Rim, kajti pripoved pravi, da je volkulja dojila Romula in Rema pod figo.

Iz fikusa (ficus elastica), ki ga imamo doma kot okrasno rastlino, je mogo-

Ob ~asu fige rojeni ljudje so mo~ne in nekoliko samovoljne osebnosti, ki ne ugajajo vsakomur. Zelo so neodvisni, odlo~ajo samozavestno, za nasvete ne vpra{ajo radi in ne trpijo ugovarjanja.

V~asih gredo tako dale~, da za~nejo tiste, ki se jim drznejo ugovarjati, celo zatirati.

Figa ljubi ‘ivljenje, posebno dru‘insko, vendar se ne po~uti dobro samo v krogu dru‘ine, temve~ tudi v {ir{em krogu ljube~ih ljudi vseh vrst. Zelo je ljubezniva in prijazna do otrok in ‘ivali.

V ljubezni ni najbolj stanovitna, kar ji seveda povzro~a kar nekaj preglavic, skrbi, komplikacij in v~asih tudi trpljenja. Ima pa izrazit ~ut za humor; svoje te‘ave je sposobna videti s te strani in jih tako tudi premaga. V~asih odkrito prizna, da je preve~ naklonjena udobnemu ‘ivljenju in da je lena.

Kljub temu stoji z obema nogama na zemlji, je prakti~na oseba in dosledno zasleduje svoje cilje. Njena nadarjenost in inteligentnost sta najve~krat bolj prakti~nega zna~aja.

Svoje ‘ivljenje povezati ali zdru‘iti s figo se vsekakor izpla~a. ^e ne pri~akujete ~ude‘ev, tega ne boste ob‘alovali.

Nevenka Kette Gabrov{ek

D

Program napredka iz pozabljenega klasi~nega dela

Priro~nik za bogatenje »

P

opustil me je kr~ in od tedaj je vse druga~e. Denar kar sam prihaja,« pravi osemintridesetletni Boris Per{ak. Pomujal se je, da je na slovenske knji‘ne police na{la pot knjiga Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva, ki ljudem, kot zatrjuje, temeljito spremeni ‘ivljenje.

Angle‘ Wallace D. Wattles je knjigo izdal, ko {e nobenega bralca Misterijev ni bilo na svetu. Bilo je leta 1910, ko je oznanil, da se vsakdo lahko navzame modrosti za vse ~ase, ki jo je opisal v priro~niku za postopno bogatenje. »Besedilo se me je prvi~ dotaknilo, ko sem bil v krizi. Vrnil sem se iz ZDA in dva milijona, vse svoje imetje, investiral v trgovino z igra~ami. Propadel sem in iskal izhod. Posel mi ni {el, nisem imel dovolj mo~i, da bi bil uspe{en. Okoli sebe pa sem sre~eval ljudi, ki so to zmogli.

Obdal sem se z u~enimi knjigami in odlagal drugo za drugo, saj me instant recepti za bogatitev niso prepri~ali. Tudi ko sem dobil v roke besedilo The Sci-

MISLI IZ KNJIGE • Obstaja misle~a prasnov, iz katere so nastale vse stvari.

• Misel v tej prasnovi ustvari stvar, kot je bila upodobljena v misli.

• ^lovek lahko ustvarja stvari v svojih mislih in z vtiskovanjem svojih misli v brezobli~no prasnov; lahko povzro~a stvarjenje stvari, o katerih misli.

• Da bi to lahko naredil, mora prestopiti iz tekmovalnega v ustvarjalno mi{ljenje.

• Hvale‘nost pove‘e razum ~loveka z inteligenco prasnovi.

Biti zadovoljen z manj, je gre{no. ence of Getting Rich, sem bil skepti~en, predvsem zato, ker je knjiga nastala v ~asu povsem druga~nih eko-

nomskih razmerij,« se spominja sre~anja z angle{ko knjigo mladi mo‘, ki ga je vsebina potlej tako navdu{ila, da jo je prevedel in za~el organizirati seminarje, kjer ljudem dokazuje, da je vsakdo lahko bogat. Da je to tudi pravica, malodane dol‘nost vsakogar od nas. »Tu bogastvo ni mi{ljeno kot kopi~enje denarja, marve~ kot mo‘nost polnega ‘ivljenja, v katerem ~lovek lahko razvije svoje talente in ima dovolj denarja, da uresni~i vse svoje potrebe,« razlaga lastnik firme Idejamo‘, ki je knjigo poslala na trg. »Meni se je za~elo ‘ivljenje spreminjati ‘e po prvem branju, ~eprav sem jo povsem doumel {ele ko sem jo vzel v roke sedmi~ ali osmi~, takrat ko sem jo prevajal. Vse se mi je obrnilo.« Pred {tirimi leti se je profesor razrednega pouka {e spopadal s pla~ili polo‘nic. Odlagal jih je, pre{teval de-

P RIRO ~ NIK narce, po~asi vra~al nekaj dolgov in bil, kot pravi, v kr~u: »Mislil sem le na denar, saj ga ni bilo, pa sem ga tako nujno potreboval. Ko sem za~el svoje ‘ivljenje naravnavati po knjigi in se za~el ukvarjati z delom, ne pa z denarjem, me je najprej popustil tisti grozni kr~ nemo~i. Tudi zdravje se je obrnilo na bolje in po~asi sem za~el bogateti.

Nisem bogat v smislu velikih koli~in denarja, vendar ga imam za svoje potrebe dovolj, dela pa toliko, da ga moram ‘e odklanjati. Ko pravim, da imam denarja dovolj, s tem mislim, da ga imam toliko, da si lahko uresni~im kak{ne sanje in razvijem morda {e kak svoj talent.«

BORISOVE SANJE SO TROBENTA »Vedno sem si ‘elel igrati trobento, pa si je nikoli nisem mogel kupiti. Vedno je bilo treba od{teti denar za kaj bolj nujnega. Sedaj bom za~el igrati na trobento.« Knjiga, ki ima sto strani in je razdeljena na devetnajst poglavij, nima natan~nih navodil, kaj je treba storiti, da ~lovek obogati. Da bi imel dovolj denarja, da bi bil zadovoljen s svojim ‘ivljenjem in da bi lahko uresni~il svoje sanje: »Ni na{tetih to~k, po katerih bi se moral ~lovek ravnati, vendar besedilo

SEMINAR Enodnevni seminar Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva bo vodil Boris Per{ak 17. januarja v Forumu Terme v Rimskih Toplicah.

Seminar je namenjen ljudem, ki bodo do takrat knjigo ‘e prebrali in se ‘elijo seznaniti s prakti~nimi izku{njami.

Cena 5.000 SIT vklju~uje kosilo. [tevilo udele‘encev je omejeno, prijave sprejema Samo Klemen na telefonih 07/734 60 60 in 041/374 198.

ZA BOGATENJE

bralca pripelje do spoznanj, da je treba bogastvo pridobiti z ustvarjalnostjo in ne s tekmovalnostjo; preprosteje re~eno, nikoli in nikdar ne sme{ imeti ve~ na ra~un drugega, vedno le na ra~un svojega dela.« Veliko ljudi meni, da je denar nekaj grdega in da se ga da pridobiti le na nepo{ten na~in. Angle{ki zapisovalec modrosti o postopnem bogatenju meni prav obratno. Zapisal je: »Kakorkoli govorijo o poveli~evanju siroma{tva, dejstvo je, da ni mo‘no ‘iveti resni~no dovr{enega in uspe{nega ‘ivljenja, ~e nisi bogat. Ne more{ se razviti do najve~je mo‘ne vi{ine v talentu ali duhovnem razvoju, ~e nima{ veliko denarja. Za razvoj duha in talenta mora{ posedovati stvari za uporabo, teh stvari pa ne more{ imeti, ~e nima{ denarja, da bi jih kupil …

V tej knjigi o bogastvu ne govorim na simboli~en na~in. Biti resni~no bogat ne pomeni biti zadovoljen z malim.

Nih~e ne bi smel biti zadovoljen z malim, ~e je sposoben uporabiti in u‘ivati ve~. Smisel narave je napredek in razvoj ‘ivljenja, zato naj bi vsakdo imel vse, kar lahko prispeva k mo~i, eleganci, lepoti in bogastvu ‘ivljenja. Biti zadovoljen z manj, je gre{no …

Najvi{jo osebno sre~o najde posameznik v pridobitvi koristi za vse, ki jih ima rad. Ljubezen najde svojo najbolj naravno in spontano obliko izra‘anja v dajanju …« Boris Per{ak pravi, da se je ‘e kar nekaj Slovencem spremenilo ‘ivljenje, ko so prebrali knjigo in se udele‘ili njegovega seminarja. Eni so se na bolj podjeten na~in lotili posla, ko so se nehali obremenjevati s starimi pogledi na ‘ivljenje, drugi so za~eli ‘ivahno {tudirati … »Najhuje je prelomiti s starimi priu~enimi vzorci. Ko nam to uspe in ko spoznamo, da je treba najprej imeti ~isto in jasno misel kaj ho~emo, in ko se tega takoj lotimo z malimi koraki, ‘e zmagujemo,« je prepri~ljiv in pravi, da ga lahko vsakdo pokli~e na telefon 041/791 081.

J. V.

D

ZGODOVINA, KI JE NI V U^BENIKIH

Knjiga odgovarja na vpra{anja o izvoru ~love{ke rase tako, da opisuje in razlaga stotine izkopanih predmetov, ki so jih v zadnjih dvesto letih izlo~ili iz znanstvenega gradiva, ker se niso ujemali s prevladujo~imi znanstvenimi predpostavkami. Knjiga je sijajno znanstveno delo in hkrati detektivka, je dokazni material o nevednosti znanstvenikov; sodba pa je seveda prepu{~ena Vam, dragi bralec, ki 256 strani debelo knjigo (3.900 SIT) lahko najdete v knjigarni ali pa si jo naro~ite na dom.

Naro~ila po telefonu: 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si

Nau~ite se, kako pozdraviti sebe in kako zdraviti svet

Zdravilna mo~ namena N

ekatere {tudije ka‘ejo, da lahko ~lovekov namen uporabimo kot izredno u~inkovito zdravilno silo. ^e namen ustvari zdravje oziroma ve~ji red v drugi osebi, to pomeni, da je bolezen motnja v posameznikovem kvantnem valovanju.

Glede na najnovej{e znanstvene ugotovitve bi lahko zdravljenje opisali kot reprogramiranje ~lovekovih kvantnih valovanj s ciljem, da dose‘emo ve~jo koherenco.

Izra‘eni namen lahko uporabimo za urejanje naklju~nih valovanj v polju ni~te to~ke (o njem smo ob{irno pisali v prej{nji {tevilki Misterijev), s ~imer dose‘emo vzpostavitev ve~jega »reda« v drugi osebi. ^lovek s takimi sposobnostmi lahko deluje kot zdravilni kanal, ki Polju omogo~i, da spremeni notranjo strukturo zdravljenca.

SKRIVNOSTI ZDRAVLJENJA Zdravljenje je eden najbolj naravnih procesov, kar jih poznamo. Vsakdo ga lahko izvaja in mnogi to zavedno ali nezavedno tudi po~nejo. Gre preprosto za prenos energije od zdravitelja na pacienta. Za tak{no zdravljenje ne potrebujemo posebne usposobljenosti, temve~ le ljubezen.

Univerzalna sila, ki to omogo~a, se neprenehno in neomejeno obnavlja. Za to, da stopimo z njo v stik in jo prenesemo {e na druge, obstajajo {tevilne metode. Ljubezen pa omogo~i, da se ta energija umiri in spremeni v zdravilno mo~.

Zdravljenje je eden najbolj naravnih procesov, kar jih poznamo. Vsakdo ga lahko izvaja in mnogi to zavedno ali nezavedno tudi po~nejo.

V~asih je la‘je zdraviti neznance kot pa ljudi, na katere smo ~ustveno navezani, saj emocije pogosto motijo in ovirajo prosti tok ljubezenske energije. Kljub temu poznamo veliko primerov, ko so

bolne osebe pozdravili partnerji, prijatelji ali dru‘inski ~lani. Zdravljenje ni omejeno le na ljudi; enako dobro se odzivajo tudi ‘ivali, rastline in celo stroji.

Naslednji~, ko avtomobila ne boste mogli pognati, poskusite z nekaj prijaznimi besedami!

V seriji ~lankov vas bomo seznanili z raznimi metodami zdravljenja ljudi z dotikom ali na daljavo. Nau~ili vas bomo tudi, kako zdraviti sebe in, kar je v na{em ~asu morda najpomembnej{e, kako zdraviti svet.

PRVA VAJA – Sedimo na stol s trdim naslonjalom. Hrbtenica naj bo vzravnana, navzdol obrnjene dlani naj po~ivajo na kolenih.

– Zaprimo o~i in dihajmo kolikor mogo~e globoko, a brez prevelikega naprezanja. Pozorno prisluhnimo svojemu dihanju. Morda se nam bo zazdelo, da je precej plitvo, ~e dihamo le s predelom prsnega ko{a, ne pa s trebu{no prepono. V tem primeru podalj{ajmo vdihe in izdihe, pri ~emer naj sodeluje ves zgornji del telesa.

– Sedaj poskusimo uravnati dihanje tako, da so vdihi enako dolgi kot izdihi. Pomaga, ~e ob vdihu na primer {tejemo do deset in nato poskusimo dose~i isto {tevilo tudi ob izdihu. Kmalu bomo to po~eli samodejno in na{i vdihi in izdihi bodo enakomerni, kar pripomore k ravnovesju in harmoniji celotnega organizma.

– V naslednjem koraku uporabimo mo~ svoje domi{ljije in sku{amo privabiti k sebi univerzalne ‘ivljenjske sile. Ko vdihnemo,

ZDRAVILNA

MO ~ NAMENA

si zamislimo belo svetlobo, ki nad na{o glavo preplavlja célo na{e telo in njegovo neposredno okolico. Posku{ajmo za~utiti energijo, zaradi katere nas morda {~emi v nekaterih delih telesa.

– Ko izdihnemo, si predstavljajmo, da nas preplavlja in o~i{~uje utripajo~a energija. Vizualizirajmo energijo, ki odplakne vse neza‘elene misli in emocije, nas o~isti in nam podari ob~utek celosti.

– Dlan desne roke polo‘imo na trebuh tik nad popek ter jo pokrijmo z dlanjo leve roke. Na tem mestu je zelo pomemben psihi~ni center, ki ga v jogi imenujejo ~akra son~nega plete‘a. Ta energijski center lahko primerjamo z baterijo, ki dovaja energijo vsem delom telesa in njihovim psihi~nim dvojnikom.

– Ob vsakem vdihu si {e naprej predstavljajmo belo svetlobo, ki prihaja nad na{o glavo, zdaj pa si ob izdihu zamislimo, da bela svetloba potuje vzdol‘ na{ih rok do dlani in v son~ni plete‘. Za to bo morda potrebno nekaj vaje, zato ne obupajmo, temve~ vztrajajmo v vizualizaciji, vse dokler ne za~utimo, da dejansko usmerjamo energijo v svoje telo in v svojo »baterijo«.

– Med vizualiziranjem, ki naj traja nekaj minut, pustimo, da nas preplavijo ob~utki ljubezni in dobrega po~utja. Pomembno je, da do sebe ~utimo enako empatijo, kot bi jo ~utili do bolnega ~loveka, saj le tako lahko uspe{no nadzorujemo energijo, ki jo trenutno usmerjamo vase.

V dlaneh in predelu trebuha bomo morda za~utili toploto, v celem telesu {~emenje, na vrhu glave pa pritisk ali kak{en drug znak, ki nam pove, da smo se povezali z univerzalno ‘ivljenjsko silo.

Pravkar smo opravili prvi korak samozdravljenja, pri ~emer smo uporabili prastaro prakso joge ter skozi svoje roke kanalizirali energijo v enega izmed na{ih najpomembnej{ih psihi~nih centrov.

Vajo smo povzeli po Richardu Lawrenceu, avtorju knjige ^arobnost zdravilstva »The Magic of Healing« (Thorsons) in predsedniku zdru‘enja Aetherius Society (www.innerpotential.org).

D

Tetoviranje ‘e od samega za~etka spremlja ~loveka

Podobe na ko‘i @

e od nekdaj so ljudje krasili svoje telo s podobami in simboli, da bi se polep{ali ali izrazili svojo pripadnost. Zanimivo je, kako se je ta navada spreminjala – od konice no‘a do laserja – in kaj predstavlja danes.

Umetnost za~asnega ali trajnega poslikavanja ~love{kega telesa z motivi in okraski, enobarvnimi ali pisanimi, izhaja iz pradavnine. Zgodovina kozmetike (iz gr{ke besede kosmesis, ki pomeni poznavanje umetnosti okra{evanja) nam govori, da so ‘e v prazgodovini uporabljali snovi rastlinskega in ‘ivalskega iz-

Ameri{ki Indijanci so bili prepri~ani, da jim je poslikava dajala grozljiv videz, ki je sovra‘nika prestra{il do kosti. vora za izdelovanje krem, barvil ter di{e~ih in ~istilnih olj za polep{anje ~love{kega telesa, tako mo{kega kot ‘enskega, {e posebej obraza in o~i, ki so ‘e nekdaj bolj kot vse ostalo pritegovali pozornost soljudi. To je bil tudi razlog, da se je s~asoma razvila umetnost li~enja.

Tetovirani {amani z otoka Haida v Britanski Kolumbiji, ki jih je leta 1883 fotografiral etnolog James G. Swan.

P ODOBE

NA KO‘ I

Komplet za tetoviranje z otoka Haida.

Li~enje pravimo nizu postopkov, s katerimi posku{amo polep{ati obraz, to pa dose‘emo s poudarjanjem njegovih prednosti in zakrivanjem pomanjkljivosti, s ~imer sicer ne moremo ustvariti popolnega obraza, lahko pa ga naredimo precej prijetnej{ega. Li~enje obraza lahko navidezno celo spremeni identiteto osebe.

KOZMETIKA V STARIH TRADICIJAH Pri starih Egip~anih so se kozmeti~nih obravnav brez predsodkov poslu‘evali zdravniki in faraoni, kar je jasno vidno iz kipov in slik, iz katerih {e danes zrejo na nas s poudarjeno nali~enimi o~mi.

Uporaba kozmetike je imela v~asih obredni predznak. V Svetem pismu pogosto beremo o maziljenju glave in telesa z di{e~imi olji z namenom o~i{~evanja in posve~evanja. Umetnost poslikavanja in di{avljenja telesa se je nato raz{irila tudi h Grkom, Rimljanom, Arabcem in zahodnoevropskim narodom.

Ameri{ki Indijanci so imeli navado, da si poslikajo obraz, preden gredo v

boj. Prepri~ani so bili, da jim je poslikava dajala grozljiv videz, ki je sovra‘nika prestra{il do kosti. Poslikave naj bi tudi prispevale k zmagi in jih {~itile pred ranami. Bojevniki iz nekaterih plemen so si obraz pobarvali z ‘ivorde~o barvo, medtem ko so si Indijanci iz ravnin vsaki~, ko so ubili sovra‘nika, pobarvali obraz v ~rno, tako da so vsi v plemenu vedeli, kateri izmed njih so se izkazali z izjemnim pogumom.

Tako kot kozmetika je bilo tudi tetoviranje, vna{anje barvila v ko‘o z vbodi, v uporabi ‘e pri starih Egip~anih.

Pod ko‘o mumij iz leta 1300 in celo 2200 pred na{im {tetjem so namre~ odkrili nedvomne znake tetoviranja z modrimi barvili. Praksa tetoviranja naj bi se nato raz{irila tudi v Azijo, na Kitajsko in Japonsko ter v Polinezijo, kjer je tetoviranje celega telesa mo~no prisotno {e danes.

TETOVIRANJE ZOPER ZLE DUHOVE O razlogih, zakaj so se ljudje tetovirali, je malo znanega. Po prepri~anju nekaterih etnologov naj bi neko~ ljudje verjeli, da tetovirane podobe izganjajo zle duhove iz telesa. Ti naj bi telo zapu{~ali prav skozi rane, nastale pri tetoviranju. Praksa je gotovo imela sakralen, obreden in simboli~en pomen, ki se je prena{al iz generacije v generacijo in se je s spremenjenim predznakom ohranil {e danes. Druga hipoteza pravi, da so si tetovirali obolele dele telesa, da bi jih tako pozdravili.

Vse ka‘e, da je tudi Ötzi, slavna mumija, ki so jo odkrili leta 1991 v italijanskih Alpah, imela nekaj ~udnih znamenj na ko‘i. Ob natan~nem pregledu njenih ostankov naj bi namre~ v predelu desnega gle‘nja in ledvenega dela hrbtenice na{li ostanke tetoviranja. Zakaj so se nekdanji ljudje za~eli tetovirati, lahko le ugibamo, a vse ka‘e, da so tetoviranje uporabljali kot sredstvo za zdravljenje bolezni, {e posebej artroze, patologije, za katero je bolehal Ötzi.

Tetoviranja so izvajali tako, da so skozi

vrez na obolelem mestu potisnili pod ko‘o zdravilna zeli{~a. Ko so ta izgorevala, so se vbodi v ko‘o ~rno obarvali.

Vse torej ka‘e, da je bilo tetoviranje v Ötzijevih ~asih medicinska praksa, s katero so posku{ali ubla‘iti bole~ine in neprijetnosti, ki so jih povzro~ala nekatera obolenja.

Tetoviranje je bilo nedvomno tudi dokaz, da se je posameznik znal spopasti z bole~ino. Postopki vrezovanja v ko‘o z iglami, no‘i in ‘licami ter vna{anje raznih vrst barvil so bili nedvomno bole~i. Velikokrat je pri{lo do krvavitve.

Zato lahko sklepamo, da je tetoviranje imelo tudi pomen iniciacije, prehoda iz ene starosti v drugo oziroma z ene stopnje na drugo, ali pa preizku{nje poguma. Tetovirana podoba je ~loveka zaznamovala za vse ‘ivljenje. Kazala je na primer, kateremu plemenu je posameznik pripadal, njegov dru‘beni polo‘aj, religijo in identiteto.

Praksa tetoviranja je bila v nekem obdobju raz{irjena tudi v Evropi. Poslu-

Domorodci v Novi Gvineji si poslikajo obraz in telo z motivi, ki se spreminjajo glede na starost, spol in pomene, ki jih pripisujejo obredom.

P ODOBE ‘evali so se je celo prvi kristjani, ki so si dali v telo vtisniti znamenja vere. Praksa pa je kmalu zamrla, najverjetneje zaradi kr{~anskega prepri~anja, da je ~love{ko telo sveto in nedotakljivo. Leta 787 je pape‘ Hadrijan I. prakso tetoviranja celo prepovedal, a se je kljub prepovedi ponekod ohranila, na primer pri mornarjih in vojakih. Tetoviranje so uporabljali tudi zato, da so neizbrisno zazna-

Primer sodobnega tetoviranja, ki je tako kot piercing zelo priljubljeno med mladimi.

movali zlo~ince. Spomnimo se tetoviranega znamenja na ramenu Milady v Treh mu{ketirjih Alexandra Dumasa.

MODERNA TETOVA@A Tetoviranje je do~akalo rehabilitacijo {ele v devetnajstem stoletju, ko je postalo modna muha, vendar le v estetskem smislu. Danes je tetoviranje del sodobnih dru‘benih obi~ajev. Tradicionalne no‘e in ‘lice so nadomestile sodobne elektri~ne igle, postopek je manj bole~, spo{tovanje strogih higienskih norm pa je {e kako potrebno. No, morda se sodobno tetoviranje le razlikuje od tistega izpred dveh tiso~letij; ~e se ga naveli~amo, je tu laser, ki pa vendarle ne jam~i stoodstotnega izbrisa tetoviranega motiva.

V zadnjih letih je postal pri mlaj{ih mo{kih in ‘enskah zelo priljubljen piercing – preluknjanje nekaterih delov telesa, na primer nosu, jezika, u{esnih me~ic, prsnih bradavic, popka in tako na-

NA KO ‘ I

prej, v katere nato vstavijo majhne obro~ke ali okrogle okraske.

Mladi se za piercing odlo~ajo iz ve~ razlogov, prej kot polep{anje zunanjosti pa igra pomembno vlogo pripadnost skupini, se pravi no{enje enakih znamenj kot ostali pripadniki skupine oziroma drugi enakomisle~i vrstniki.

TETOVIRANJE PRI NUBIJCIH Nubijci ‘ivijo na omejenem geografskem podro~ju med ju‘nim Egiptom in Sudanom. [e do nedavnega so se zelo radi posve~ali estetskemu lep{anju svojega telesa, ki pri njih ni imelo obrednega ali kakega drugega predznaka, ampak je bilo preprosto na~in za pre‘ivljanje prostega ~asa. Motive so na telo slikali s pomo~jo raznobarvnih pigmentov: ~rnega so pridobivali iz premoga, belega iz re~nih {koljk, rumenega in razne odtenke okra iz v jamah najdenih kamnin, rde~ega pa iz oksidirane povr{ine razbeljenih kamnov. Preden so za~eli s poslikavanjem, so se umili in si telo natrli z oljem, da bi se pigmenti dobro prijeli ko‘e. Podobno so ravnali tudi z lasmi, ki so jih prekrili z voskom, da bi se pigmentni pra{ek bolje prijel.

Barve so zbirali po trenutnem navdihu. Edina izjema so bile barve, ki so jih uporabljale mlade ‘enske in so ozna~evale klan oziroma dru‘ino, ki so ji pripadale. Izjema je bila tudi ~rna barva, ki so jo lahko uporabljali le zmagovalci v dvobojih med gladiatorji. Ti so se smeli pobarvati s ~rno barvo po vsem telesu, medtem ko je bila uporaba ~rne barve ostalim dovoljena le za slikanje vodoravnih in navpi~nih ~rt. Simboli~ni motivi, ki so jih slikali, so imeli izklju~no estetski pomen. Druga~e pa je bilo s tetoviranjem, ki so mu Nubijci pripisovali obredni pomen. Pri nekaterih plemenih, kot je na primer pleme Kau, so se lahko dale tetovirati le mlade ‘enske, da bi zaznamovale pomembne prelomnice v ‘ivljenju. Fantje so se tetovirali le po obrazu. Nubijci so namre~ verjeli, da tetoviranje vek izbolj{a vid, medtem ko

Danes so tradicionalne no‘e in ‘lice nadomestile sodobne elektri~ne igle.

tetovirana znamenja ob straneh ~ela prepre~ujejo glavobole.

Dekleta so se dala tetovirati trikrat, prvi~ v starosti desetih do enajstih let v predelu pod popkom. Drugo tetoviranje je zaznamovalo prvo menstruacijo, ki je navadno nastopila v starosti dvanajstih do {tirinajstih let. Ob tej prilo‘nosti so lahko tetovirani motivi prekrili predel telesa od vzno‘ja prsi do popka in oblikovali navpi~no ~rto, sestavljeno iz polkro‘nih brazgotin. Dekleta so tretji~ tetovirali po preteku treh let od rojstva prvega otroka. Tetovirana znamenja so sedaj prekrivala ve~ji del telesa: ramena, vrat, boke, zadnjico, roke, noge in stopala.

Tetovirale so starej{e izku{ene ‘enske, ki so uporabljale veliko ‘lico, ‘ico v obliki polmeseca in nekaj skrbno izbranih trnov. Za prvo tetoviranje so porabile le nekaj minut in so mu lahko prisostvovali vsi pripadniki plemena. Drugemu in tretjemu tetoviranju pa so lahko prisostvovale le ‘enske iz dru‘ine tetoviranke.

Postopek tetoviranja so izvajali v skalnatih predelih dale~ od vasi in je lahko trajal ve~ ur ali celo dni. @enske so stoi~no prena{ale bole~ine in so pogosto omedlevale, ne le zaradi bole~in, temve~ tudi zaradi krvavitev.

Praksa tetoviranja je bila zelo zahtevna in draga, zato je moral tetovirankin mo‘ pla~ati ‘enski, ki je opravila tetoviranje. Pla~ilno sredstvo so bile koze, pi{~anci, ‘ito in olje.

Ra. Pu.

D

Ve~ kot 90-odstotna uspe{nost zdravljenja raka – nova medicina dr. Hamerja (2)

Zdravljenje du{evnega konflikta D

r. Ryke Geerd Hamer je odkril Ozdravitev se za~ne, mehanizem konfliktnega {oka, ki naj bi bil vzrok za raz- ~e smo le sposobni znotraj voj raka. Napisal je knjigo Nova medisebe mo~no ob~utiti cina, iz katere je povzeto tudi dana{nje, drugo nadaljevanje razglabljanja o duljubezen in odpu{~anje {evnih vplivih na razvoj raka. ter ta ~ustva posredovati Pri vsakem primeru raka je najpotudi drugim, posebno membnej{i cilj, da odkrijemo izvorno izku{njo ~ustvenega {oka in preverimo, tistim, ki so nam ali je ‘e ozdravljena, oziroma ali je po na{em prepri~anju zdravljenje v teku. V mnogih primerih odkrijemo, da je izku{nja v procesu oz{kodovali. dravitve in da pacient trpi zaradi u~inkovanja tega procesa. Vzemimo na pri- Pri odkrivanju konfliktov-{okov sta nam mer ~loveka, ki je izgubil kmetijo ali lahko v pomo~ meditacija in regresivna podjetje, a je ‘e kmalu zatem za~el z terapija. novo dejavnostjo oziroma hobijem, ki ga zadovoljuje. Kasnej{i u~inek je v tem primeru lahko tumor, ki postopoma zaspi ali se s ~asom razgradi. Pribli‘no {tirideset odstotkov tumorjev, ki jih odkrijejo med rutinskimi pregledi, je starih in ne{kodljivih, kar pomeni, da so mirujo~i (spe~i) ali kalcificirani. Komplikacije pa so {e mo‘ne v primeru, ~e zdravni{ki poseg izzove pri pacientu strah pred smrtjo, torej nov konflikt{ok, ki »prebudi« stari tumor ali povzro~i nastanek novega.

So pa tudi primeri, ko je izvorni konflikt {e aktiven, ali pa je prisoten {e en aktivni konflikt. Ker tega ne moremo vedeti, moramo pri vsakem primeru ugotoviti izvorni konflikt-{ok, pa tudi vse ostale konflikte. Potrebno je, da gremo nazaj v preteklost, v obdobje enega do dveh let pred tem, ko so se za~ele te‘ave, ter analiziramo na{e emocionalno stanje v tem ~asu, pa tudi pred njim in po njem. Dr. Ryke Geerd Hamer

KAKO PREBOLIMO IZGUBO? ^e je na{a ~ustvena reakcija ob razkritju vsebine konflikta {e vedno mo~na, smo lahko prepri~ani, da konflikta {e nismo razre{ili. Najbolje je, da ga poskusimo razre{iti na naraven na~in. ^e ga je na primer povzro~ila izguba partnerja, bi pomagalo, da si poi{~emo novega partnerja; ~e smo izgubili otroka, lahko poskusimo z novo nose~nostjo (rak po tretjem mesecu nose~nosti ne raste ve~, saj ima otrok prednost) ali pa s posvojitvijo otroka. Zavedajmo se, da nas ne bo ozdravil nov partner, nova nose~nost ali doma~a ‘ival, temve~ prilo‘nost, da se soo~imo z na{o izgubo, jo sprejmemo in nadaljujemo s svojim ‘ivljenjem. Kdor tega ni zmo‘en, od novega partnerja oziroma otroka ali ‘ivali ne bo imel nobene koristi, temve~ potrebuje pomo~ dobrega terapevta. ^e naravna re{itev ni mo‘na ali nam terapevt ni dostopen, si poskusimo sami pomagati z vodeno imaginacijo oziroma zaprosimo za pomo~ partnerja ali zaupnega prijatelja. V spro{~enem meditativnem stanju na ~im bolj pristen in do‘ivet na~in poustvarimo in podo‘ivimo konflikt, na koncu pa dejanski izid nadomestimo s takim, kot bi si ga ‘eleli in smo ga pripravljeni sprejeti. Izku{njo novega izida poustvarimo ~imbolj verodostojno in z vsemi detajli, da jo vidimo in ~utimo ter po mo‘nosti tudi sli{amo in vonjamo.

Izvorna izku{nja nam je morda vtisnila spomine nepovezanih podrobnosti, sledi te‘ke preizku{nje, na katere se {e danes odzivamo z

Z DRAVLJENJE alergijskimi reakcijami. Tudi te posku{ajmo odpraviti na ‘e opisan na~in z vodeno imaginacijo. ^e ni mo‘na nobena od teh metod, ker iz nekega razloga menimo, da moramo nadaljevati s sedanjim na~inom ‘ivljenja, nam lahko pomaga tudi ‘e sam duhovni uvid in sprejemanje. V obeh primerih pa se zavedajmo svoje ranljivosti in se izogibajmo vsakega nadaljnjega konflikta-{oka. ^e do njega vseeno pride, ga poskusimo ~imprej odpraviti.

Vsi aktivni konflikti se kon~ajo in se za~ne faza ozdravitve, ~e smo le sposobni znotraj sebe mo~no ob~utiti ljubezen in odpu{~anje ter ta ~ustva posredovati tudi drugim, posebno tistim, ki so nam po na{em prepri~anju {kodovali. Fazo ozdravitve lahko ubla‘imo, ~e si predstavljamo, da bo kratka in mila ter da nas bo popeljala do popolnega okrevanja.

Dr. Hamer meni, da ‘ivali v divjini zbolijo za rakom zaradi istih {ok-programov kot mi. Osemdeset do devetdeset odstotkov pa jih pre‘ivi, ne da bi kaj dosti ob~utile, saj faza ozdravitve te~e po naravni poti. Umrejo v glavnem stare ‘ivali, ki ne morejo razre{iti konflikta, saj si ne morejo na primer ponovno izboriti teritorija, ki jim ga je prevzel mlad tekmec ali nadomestiti izgubljenega mladi~a.

»POSEBEN BIOLO[KI PROGRAM« V na{i dru‘bi je druga~e, saj naravni proces ozdravitve ovirajo razni dejavniki. Za~ne se, ko v fazi aktivnega konflikta jemljemo pomirjevala in zdravila proti depresiji, kar nam prepre~i, da bi udarili nazaj in ponovno osvojili svoj teritorij. To lahko vodi v diagnozo raka, ki povzro~i {e en aktiven konflikt, navadno pa se kon~a s predpisovanjem morfija, ki popolnoma ohromi na{o odzivnost na zdravljenje.

Dr. Hamer ne verjame, da zdrava hrana, naravna zdravila in zdravo ‘ivljenje nasploh lahko pozdravijo raka. Po-

magajo pa nam prestati te‘ke preizku{nje v fazi ozdravitve.

Dr. Hamer lo~i dve fazi bolezni: za~etno fazo aktivnega konflikta in (~e gre vse po sre~i) fazo ozdravitve, ki konfliktni program izni~i. Hamer gre celo tako dale~, da ne uporablja besede »bolezen«, ampak ima raje izraz »poseben biolo{ki program«. V svoji karieri se je

Doktor trdi, da Nova medicina v idealnih pogojih (zgodnja razre{itev konflikta, nobenega novega konflikta in brez vme{avanja konvencionalne medicine) v 95 odstotkih primerov obrne smer razvoja raka. ukvarjal z ve~ kot 31.000 pacienti in kot sam pravi, je v vsakem posameznem primeru brez izjeme na{el potrditev svoje teorije. Doktor trdi, da Nova medicina v idealnih pogojih (zgodnja razre{itev konflikta, nobenega novega konflikta in brez vme{avanja konvencionalne medicine) v petindevetdesetih odstotkih primerov obrne smer razvoja raka. @al mnogi pacienti, pri katerih je bolezen ‘e napredovala, ne zmorejo razre{iti svojih konfliktov ali pa to naredijo prepozno. Takim zdravljenje ne pomaga.

ZATO^I[^E V [PANIJI Od leta 1999 dr. Hamer ‘ivi v [paniji, saj mu ho~ejo v Nem~iji, Avstriji, Franciji in [vici soditi zaradi domnevne smrti rakavega pacienta, ki naj bi umrl zato, ker je sledil njegovim nasvetom. Po tej logiki je dr. Hamer mno‘i~ni morilec, saj je rakavim pacientom odrekal domnevno varno in u~inkovito zdravljenje, ki ga omogo~a ortodoksna medicina.

DU { EVNEGA KONFLIKTA

Na svetu ni onkologa, ki mu ne bi umrl pacient. A Hamerjeva stopnja uspe{nosti je bila izjemno visoka tudi v primeru bolnikov, ko je bolezen ‘e zelo napredovala. Njegova usoda je primerljiva z usodo dr. Semmelweisa, pobudnika ideje, da si morajo zdravniki pred operiranjem umiti roke. In kaj se mu je zgodilo? Zaprli so ga v umobolnico, kjer je umrl pri sedemin{tiridesetih letih.

Dr. Hamer je pre‘ivel osem poskusov umora, v nem{kih medijih pa o njem govorijo kot o du{evno motenem ~loveku. ^eprav je veliko doktorjev in univerzitetnih profesorjev preizkusilo na~ela Nove medicine, se nikjer niso odlo~ili, da jih uradno preizkusijo. Tudi zdravniki in naravni terapevti v drugih evropskih dr‘avah, ki se ravnajo po na~elih Nove medicine, tvegajo, da bodo preganjani. V Avstriji, Belgiji, Franciji, Nem~iji in [paniji so oblasti spro‘ile sodne postopke zoper te zdravnike, da bi jim vzeli dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

Le na {panskih sodi{~ih so doslej zavzeli stali{~e, da odlo~anje o veljavnosti nasprotujo~ih si zdravstvenih teorij in terapij ni njihova naloga.

Odziv ortodoksne medicine je razumljiv, saj bi {irjenje poznavanja in uporabljanja Nove medicine pomenilo konec zdravni{ko-farmacevtske naveze.

Leta 2001 je dr. Hamerja odkrito vzela v bran ugledna nevrologinja, ki je izdala knjigo o Novi medicini, v kateri se zavzema za uraden preizkus njegovih teorij. Ker je dr. Therese von Schwarzenberg tudi plemkinja, so predstavniki medijev v precepu in se ne morejo odlo~iti, kak{no stali{~e naj zavzamejo. Nekateri menijo, da si dr. Hamer zaslu‘i Nobelovo nagrado!

Ne glede na vse pa uradni odziv vodilnih onkologov ostaja nespremenjen: trdijo, da je absurd, da bi lahko imele emocije pomembno vlogo pri vzrokih za nastanek raka in pri njegovem zdravljenju. ^emu bi torej Hamerjeve trditve preizkusili?

Prihodnji~: Razni raki in njihovi konflikti

Bioterapevtka iz Gameljn s posebnim nihalom ~isti te‘ko vodo

Kle{~asti agent I

vana [migovc je zdravilka, ki je delovala v Sloveniji {e preden so temu rekli bioenergija in radiestezija. V zadnjem ~asu je razvila ve~ prijaznih metod, kako iz telesa odstraniti trdovratne zaloge raznih negativnosti, ki povzro~ajo telesna obolenja.

Njen »kle{~asti agent«, posebno nihalo, se energetsko prilepi na trdovratne zaloge toksinov in ma{~ob, ki vsebujejo te‘ko vodo, ter jih povle~e in splakne iz telesa.

Zdravilske sposobnosti je najprej spoznala na sebi. Videla je, da mora, ~e jo boli zob, nanj samo polo‘iti roke in bole~ina je odnehala. Pri dvaindvajsetih je rodila pun~ko, ki je imela kroni~no astmo. ^e jo je vzela v roke, ji je olaj{ala dihanje, da je dojen~ek nehal jokati in je takoj zaspal. Do {estnajstega leta je otrokova astma brez obi~ajnega zdravljenja popolnoma izginila.

Leta 1988, ko je za~ela delati terapije s polaganjem rok, je bilo to nekaj {e ~isto novega. Takrat je delala v Papirografiki in ko je v svoji pisarni nekaterim olaj{ala telesne te‘ave, se je to hitro razvedelo.

Glas o njenih sposobnostih je po poslovnih kanalih dosegel tudi Bosno, od koder so hodili k njej v Ljubljano; takrat je sarajevska Arka objavila ~lanek o njej.

Leta 1989 je na podoben na~in zanjo izvedel tudi Ljubljan~an Vinko Peterlin, ki je hudo zbolel za borelijo. Zdravniki takrat na splo{no {e niso poznali te bolezni, zato ga niso za~eli pravo~asno zdraviti. Bolezen je ‘e pre{la na ko‘o in tudi po dveh tednih v bolni{nici ni bilo ni~ bolj{e. Ko je pri{el domov, je bil {e mesec dni na bolni{ki, toda stanje se je samo {e poslab{alo, shuj{al je osemnajst kilogramov. Postalo mu je resni~no nevzdr‘no in takrat se je obrnil na Ivano [migovc.

Dosti ljudi pride k bioenergetiku samo zato, da si napolnijo akumulator. Tudi takim lahko pomaga{, vendar dobi{ njihovo negativno energijo dvakratno nazaj. [migov~eva ga je devetkrat obiskala na domu. Polaganje rok in delo z nihalom, skupaj z antibiotiki, mu je zelo pomagalo; po vsakem obisku se je po~util bolj{e. Zdravila ga je vsak drugi dan, ker je bilo stanje resno in se je bala, da ne bi nastala reakcija na srcu in o‘ilju, ki ji lahko tak{en bolnik tudi podle‘e. In ko je po devetem obisku gospod Peterlin od{el na kontrolni zdravni{ki pregled, o boreliji ni bilo ve~ niti sledu.

Gospa Ivana pravi: »Pomembno je, da Vinko ni bil skeptik; ker je imel zau-

panje in se je prepustil zdravljenju, sem vedela, da mu lahko pomagam. Dosti ljudi ni tako dovzetnih; k bioenergetiku pridejo samo zato, da si napolnijo akumulator. Tudi takim lahko pomaga{, vendar dobi{ njihovo negativno energijo dvakratno nazaj.«

NEVARNOST ZDRAVILSKEGA DELA Pravi, da se zdaj takih primerov izogiba. Nekaj ~asa je imela masa‘ni salon, v katerem je delala tudi z bioenergijo, toda energije so se tam preve~ »me{ale«: »Na ta na~in sem prejela veliko negativne energije, a sem pre‘ivela. Marsikdo ni; {tevilni moji kolegi bioenergetiki niso ve~ med ‘ivimi. A je tudi mene po{teno stiskalo: ko pride negativen vpliv in te vsega objame, si skoraj ne more{ pomagati. ^utila sem, da moram oditi drugam in mislim, da me je re{evalo prav to, da sem se stalno selila; {ele zdaj sem si na{la primeren prostor v Gameljnah.

Sedaj vidim, da bi morala zahrbtne in brezverne ljudi najprej vsaj malo duhovno osvestiti in {ele potem zdraviti.

Ta korak sem izpustila, kar je bila moja velika napaka, zdaj pa se takih ljudi zelo izogibam. ^loveka pogledam v o~i in vidim du{o; ko govorim z njim, vidim njegove prave misli, ~eprav lahko govori nekaj drugega.«

PO^RNELE ROKE

Ivana [migovc s kle{~astim agentom.

Pri delu z obi~ajnimi nihali je ugotovila, da ima roke vedno ~rne do komolcev. Zmila si jih je z milom, a drugo jutro so bile spet ~rne in ugotovila je, da to prihaja od nihala. Zato si je omislila posebno nihalo, ki ga je poimenovala »kle{~asti agent«. To nihalo prestre‘e

KLE {~ ASTI negativne energije; ko ga nastavi in o~isti, nima ~rnine na rokah.

Kle{~asti agent ji je po njeni zamisli izdelal bratranec, kovinostrugar. Nihalo bolje deluje, ker ima pet elementov: vzmet, iglo, dr‘aj, sámo nihalo in konico: »Vzmet je bakrena, ker je baker odli~en prevodnik. Zaradi velikega {tevila navojev je nihalo zelo senzibilno in mo~no privla~i kozmi~ne energije. Bakren je tudi dr‘aj, konica pa je ponikljana, da je gladka. Iglo lahko vzamem ven, vse razstavim in o~istim; nihalo spoliram z zobno pasto ali prekuham v mleku. Na-

[migov~eva uporablja tudi nihalo iz hru{kovega lesa po doktorju Reichu. Z njim dela na daljavo, sebi uravnava ~akre in si za{~iti avro pred negativnimi vplivi.

bere se namre~ svinca in negativne energije, ker z njim ~istim tudi vodo od klora, svinca, devterija in drugih strupov.

Tak{na voda ima ~isto druga~en okus.« Kle{~asti agent ga je poimenovala zato, ker ji iz telesa, vode, hrane in stanovanja poi{~e in o~isti vse, za kar ga prosi. Nima fizi~nih kle{~, pa~ pa na subtilni ravni zgrabi ne~isto~e in jih odstrani. Usklajuje tudi njene energije ter jo zdravi. Zdravilec mora namre~ biti ~ist,

AGENT

sicer ne more biti u~inkovit: »^e nisi dovolj ~ist, ~e nima{ ~istih misli v mo‘ganih, ti lahko nihalo zelo la‘e; najprej moramo imeti raz~i{~eno v glavi, kaj ho~emo in kako spra{ujemo in na kaj se obra~amo, {ele potem dobimo pravo resnico. Tudi za nogomet, v politiko pa se ne me{am!«

ENERGIJE ZA NOGOMETA[E [migov~eva je pred nekaj leti ob pomembnem tekmovanju napovedala, da bo Slovenija zmagala, pa tudi sama se potrudi, da gre na{im nogometa{em dobro. Menda so imeli na{i navija~i energijsko zelo dober na~in z ustvarjanjem piramide; ko so kakor cirkusanti naredili dvakrat po {tiri vrste in se postavili eni na druge, so ustvarili zelo pozitivno energijo.

Pomagala je {tevilnim ljudem z razli~nimi obolenji – luskavico, ko‘nimi boleznimi, motnjami {~itnice, krvnega obtoka … Morda ima {e najbolj{e rezultate z zdravljenjem limfnega sistema; ~e limfa zaradi vozlov ali bulic dobro ne ~isti, ona zelo hitro in u~inkovito sprosti zastoj. Limfa potem spro‘i krvni obtok, tako da hkrati zdravi tudi krvni obtok.

Ne ukvarja pa se z dednimi boleznimi, kot so epilepsija, debilnost, cerebralna paraliza in diabetes: »To je ‘e karmi~no podro~je, v katerega ne smem posegati. Prej sem pomagala tudi takim bolnikom, a sem jih tako dobila po glavi, da tega ne delam ve~.« Trdi, da zdravi ‘e s tem, ko ~loveka pogleda in se z njim pogovarja. Svoje kliente pa najraje obi{~e kar na domu, do ~esar je pri{la na podlagi svojih izku{enj: »Na masa‘ni mizi se izmenja veliko energij, tudi zelo negativnih, tako pa so energije ~istej{e in uspeh je ve~ji. En obisk ali dva na dan je ~isto dovolj, ~e ju po{teno opravi{. Ko pridem k ~loveku na dom, mu lahko obenem naredim tudi za{~ito pred {kodljivimi vplivi in sevanji.«

Ko je Vinko Peterlin po devetem tretmaju {el na kontrolni zdravni{ki pregled, o boreliji ni bilo ve~ niti sledu.

Poleg podzemnih tokov in Hartmannovih vozlov je imela tudi primere, da je bila hi{a postavljena na pokopali{~u, ne da bi ljudje sploh vedeli za to: »Tam je ‘ivljenje obupno, ampak ko stopim v hi{o, takoj vem, ali so pod njo vode, rudnine in podobno.« Komur zdravljenje pomaga, mu pomaga ‘e prvi~. Po potrebi klienta obi{~e ve~krat, za limfno obolenje ponavadi dvakrat, za uravnavo krvnega pritiska je obi~ajno dovolj en obisk. Po potrebi dela tudi na daljavo, ne s pomo~jo slike, temve~ pisave. Cena pa je taka, pravi, da jo prenese vsak ‘ep.

Ivana [migovc, ki namerava na podlagi svojih izku{enj napisati knjigo, svetuje vsakomur in {e posebej tistim, ki so ob~utljivega ali slabega zdravja, naj se prepustijo in zaupajo naravi: »Potipajte malo v svojo notranjost in se vpra{ajte. ^lovek ni le robot, je tudi iz du{e in duha. To zelo pomaga pri zdravljenju.« Andrej Kikelj

D

Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

S

tara sem osemnajst let in imam fanta, s katerim sva skupaj eno leto. Dolgo ~asa sva bila skoraj nelo~ljiva, zadnje ~ase pa opa‘am, da se mu komaj {e da priti do mene in iti kam z mano. Nasprotno pa pri~akuje, da bom {la z njim, ko se za to odlo~i on, in je u‘aljen, ~e ne grem. Na za~etku sem se mu v vsem prilagajala, tako sem bila vesela, da sva skupaj. Zdaj pa se tudi meni ne da ve~, saj vidim, da mi on tega ne vra~a. Mogo~e sem se vendarle zmotila in nisva za skupaj.

Lu~ka Tako se obi~ajno za~ne: z veliko zaljubljenostjo in ‘eljo po bli‘ini. Gledamo skozi ro‘nata o~ala – vidimo, kar ‘elimo videti, manj prijetne lastnosti ljubljene osebe, ki bi nas utegnile vznemirjati, jeziti in motiti, spregledamo.

Seveda pa zaljubljenost {e ni ljubezen; lahko ji sledi, ni pa nujno.

Toliko ljudi misli, da so za skupaj, in isti ljudje so ~ez deset, dvajset let ali pa ‘e ~ez eno leto prepri~ani, da niso. Temu sledi trdno prepri~anje, da so za skupaj z neko drugo osebo, in pogosto se izka‘e, da tudi to ni dr‘alo. To se lahko ponavlja v nedogled …

Najprej idealen partner se spremeni v povsem nemogo~ega. Spoznamo drugega, povsem druga~nega od prvega. A kot po ~ude‘u se tudi ta ~ez no~ spremeni in kar je {e bolj neverjetno: postane povsem podoben prvemu. Pravzaprav so njegove slabe lastnosti {e huj{e in {e bolj poudarjene kot pri prvem in morda nas nanj ve‘e {e ve~ja privla~nost, tako da nam je {e te‘je iti narazen. Tudi to se lahko ponavlja v nedogled …

Dokler ne spoznamo, da noben partner ni idealen in da tudi mi sami nismo taki. In da z nobenim partnerjem nismo »za skupaj« ali »ne za skupaj«, ampak

da je to, kako izpolnjene in sre~ne se bomo po~utili v odnosu, odvisno od na{ega prizadevanja. Tega nam ‘al nih~e ne pove in tudi v {oli nas tega ne u~ijo.

Z ljudmi smo skupaj zato, da se drug ob drugem u~imo. Da se u~imo ‘iveti skupaj, da se u~imo spo{tovati razli~nost. Bolj ko nas neka oseba privla~i, ve~ja je na{a te‘nja, da imamo z njo izpolnjujo~ in harmoni~en odnos in ve~ja je tudi na{a pripravljenost, da za to kaj storimo. Ker je v partnerskem odnosu medsebojna privla~nost obi~ajno posebej mo~na, je partnerski odnos {e posebno primeren za u~enje.

Partnerski odnos ni odnos, v katerem se bosta cedila med in mleko in kjer bo partner bral iz o~i na{e {e neizre~ene ‘elje in jih izpolnjeval, ampak je to bolj podobno boju, ki ni nikoli ne dobljen ne izgubljen. V njem se drug ob drugem brusimo in obrusimo kot kamenje v reki. ^e se radi prilagajamo in ne znamo izra‘ati svojih ‘elja in potreb, bomo dobili partnerja, ki bo {e posebej neob~utljiv in ob katerem bomo slej ali prej prisiljeni, da se to nau~imo. In na drugi strani se bo prav tak partner moral ob nas nau~iti upo{tevati drugega ~loveka in se ozirati nanj. Na tak na~in ne bo nih~e ni~esar izgubil, ampak vsak nekaj pridobil.

Partnerski odnos od nas ne zahteva, da se v njem kakorkoli ‘rtvujemo, da ‘rtvujemo svoje ‘elje in hrepenenja.

Nasprotno, tu naj bi jih uresni~ili. Seveda pa se to ne zgodi samo od sebe, ampak zahteva na{ trud, prizadevanje, toVpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

talno anga‘iranost. Gre za proces u~enja. To ne pomeni, da so ~ari, ki nam jih slika zaljubljenost, nekaj zlaganega in nepravega. Nasprotno, zelo resni~ni so.

Vendar jih v zaljubljenosti samo zaslutimo, zato da se zavemo njihove vrednosti in smo se pripravljeni potruditi, da jih tudi uresni~imo. Mogo~e nam ni~esar drugega v ‘ivljenju ne nudi toliko ob~utka izpolnjenosti in sre~e kot to, da imamo spremljevalca na poti skozi ‘ivljenje, ki nas v vsakem trenutku podpira in si ‘eli, da napredujemo … Potem ni ve~ potrebno, da po~ne to~no to, kar si ‘elimo, nimamo ve~ posebnih pri~akovanj, zahtev, ne delamo primerjav, kaj smo dali in kaj za to dobili … Seveda to ne pomeni, da smo svoje ‘elje zatrli in zdaj tiho trpimo zaradi tega. Na{e ‘elje so se verjetno spremenile, in to na obeh straneh.

Dogaja se tudi to, da se ljudje znajdejo ob partnerju, katerega srce je resni~no zledenelo, ki ni pripravljen ne na u~enje ne na popu{~anje. Potem je seveda veliko bolje, da gredo narazen. Vendar so zelo redki primeri, ko so ljudje v odnosu poskusili resni~no vse, kar je mogo~e; obi~ajno zbe‘ijo iz njega s pretvezo, da partner ni pravi ali da niso za skupaj.

Vendar je to samo na videz la‘ja pot. @ivljenjskih lekcij se moramo nau~iti, vseeno ob katerem partnerju. Zaradi nezrelosti oziroma mladosti ter nestrpnosti oziroma prehitrega navezovanja stikov se pogosto zgodi, da ljudje najdejo posebej »neprimernega« partnerja.

Na to~ki, kjer si zdaj ti, se prej ali slej znajde vsak odnos. Potem se odlo~imo ali za u~enje ali za »la‘jo« pot: odhod. ^e se odlo~imo za u~enje, je to vedno dolg proces. Vendar to ni samo trdo delo, ampak tudi ustvarjalen proces raziskovanja in odkrivanja, ki nas ne more nikoli dolgo~asiti.

D

Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva Avtor: Wallace D. Wattles Zalo‘ba: Idejamo‘ Obseg: 100 strani Format: 15 × 21 cm Bro{irano Cena: 3.500 SIT V podnaslovu knjige pi{e: »Modrost za vse ~ase in prakti~ni priro~nik za postopno bogatenje. Program napredka v pozabljenem klasi~nem delu iz leta 1910.« Torej je zadnji mesec leta 2003 iz{la knjiga, ki so jo v anglosaksonskem svetu prebirali na za~etku prej{njega stoletja in govori o bogatenju. Vse to bi me, ~e je ne bi prebral »po dol‘nosti« odvrnilo od branja, saj niti ne hlepim po bogastvu, {e manj pa se mi ljubi brati skoraj sto let stare knjige o uspe{ni ekonomiji.

Toda svetujem: berite jo.

Ne zato, ker je spremenila ‘ivljenje ‘e kar nekaj Slovencem, ki so jo prebrali v rokopisu in so poslu{ali navdu{enega prevajalca in zalo‘nika na seminarju, marve~ zato, ker sploh ne gre za knjigo instant receptov za grabljenje. Obratno, pou~uje nas, da imamo vsi pravico imeti dovolj vsega, a nikdar na

ra~un drugega. Od strani do strani vam odstira pogled na resnico, ki jo ‘e poznate: problemi se ne re{ujejo z rokami, marve~ z glavo. Dopove vam, da denar ni umazan, da ga je vredno imeti, kadar ni pridobljen na {kodo drugega. @e sami naslovi poglavij, kot so Pravica biti bogat, Pomno‘itev ‘ivljenja, Hvale‘nost, Kako uporabiti voljo, U~inkovita aktivnost, Napredujo~a osebnost … odsevajo vsebino, ki je sicer ve~na, a tu podana na prijeten in razumljiv na~in. Knjiga je prav gotovo imenitno darilo ljudem, ki bi radi upravljali s svojim ‘ivljenjem, pa ne vedo kako. Prepri~a nas, da je za vse dovolj vsega, pot pa je ena sama. Ni napisana kot recept, treba jo je dojeti in zato se knjige ne bere le enkrat. [ele ko jo povsem doumete, je pravi vodi~ v bolj{e ‘ivljenje. S pripombo: po njej pa se je treba ravnati takoj, ‘e ko ste prvi~ na za~etku druge polovice.

Jezus je ‘ivel v Indiji Avtor: Holger Kersten Prevedla: Nata{a Peternel Zalo‘ba: Quatro Obseg: 296 strani Format: 16 × 24 cm Trda vezava Cena: 6.490 SIT Besedo Jezus imamo pogosto na ustih, o njem pa v resnici vemo bore malo. Kaj pravzaprav vemo?

Evangeliji opisujejo le obdobje, ki zajema komaj dve leti. Kje pa je Jezus pre‘ivel odlo~ilna leta svojega otro{tva in mladosti? V Indiji, trdi Holger Kersten, pou~evalec teologije, ki se od leta 1978 intenzivno ukvarja z raziskavami o zgodovinskosti Jezusa in o torinskem mrtva{kem prtu.

Knjiga je vzbudila veliko zanimanje, prevedena je v skoraj dvajset jezikov, med drugim tudi v korej{~i-

no in kitaj{~ino.

Avtor nam ob naslanjanju na {tevilne vire dokazuje, da je Jezus ‘ivel v Indiji, da so trije modreci, Indijci, v dveletnem de~ku prepoznali visoko inkarnacijo in vodili njegov du{evni razvoj. Opisuje, kako je Jezus kot dvanajstletnik potoval po starih karavanskih poteh do Indije, kjer so ga pou~ili o skrivnostih starih ve{~in. Primerjava prvotnih Jezusovih naukov ka‘e osupljiva ujemanja s starej{imi budisti~nimi teksti. Raziskovalec zgodovinskosti Jezusa je iskal odgovor, ali je mogo~e, da krepak mo{ki umre na kri‘u ‘e po treh urah, medtem ko traja smrtni boj pri drugih tri do pet dni, ali je Jezus pre‘ivel kri‘anje in ali nam »torinski mrtva{ki prt« morda ponuja dokaz, da je bil samo navidezno mrtev.

Odpira tudi vpra{anje, ali morajo kristjani resni~no verjeti, da je Jezus skupaj s svojim telesom izginil v duhovnem prostoru, kjer se materija sploh ne more zadr‘evati, ter ponuja dokaze, da je po »vstajenju« od{el nazaj v Indijo in tam v visoki starosti umrl v Ka{mirju, kjer je {e danes njegov

grob.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1.

Osnove radiestezije in bioenergije Igor Ziernfeld

2. @ivimo, ljubimo in se u~imo Leo F. Buscaglia

3.

Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Thomas Chalko

4.

Ekskalibur 2 @ivorad Mihajlovi} Slavinski

5.

Knjiga svete magije Abra-Melina Maga Abraham Ben Simeon

6.

Potovanje du{ Michael Newton

7.

Usoda du{ Michael Newton

8.

Ribe na 150 na~inov Svetozar Veljkovi}

9.

Kako odkrijete va{a prej{nja ‘ivljenja Ted Andrews

10.

Kako pove~amo samozdravilne sposobnosti dr. Thomas Chalko

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Sorodni du{i

P

red nekaj leti, ob svoji razvezi, sem spoznala fanta Izidorja. Poznala sva se sicer ‘e prej, tako na videz, a tedaj sva se spoprijateljila. Bilo je to ~udovito prijateljstvo. Lahko bi rekla, da sem na{la svojo sorodno du{o. Bila sva v oporo drug drugemu, predvsem pa sva znala prisluhniti drug drugemu. Ni~kolikokrat se je zgodilo, da sem samo pomislila nanj, pa je pozvonil telefon; ~util je, kadar sem ga potrebovala …

Zmeraj ve~ ~asa sva pre‘ivljala skupaj, potem se je pa zgodilo to, za kar sva oba vedela, ‘elela. Prekora~ila sva mejo prijateljstva. Tako sem se hotela za nekaj dni umakniti, da vse skupaj malo premislim. V ~etrtek sem se peljala iz slu‘be, pa se namerno nisem hotela odzvati njegovemu klicu. Kasneje se je peljal mimo mojega doma, pa sem samo gledala za njim. Bilo mi je nepopisno hudo, kot da se poslavljam. ^ez dva dni se je oglasil pri meni v slu‘bi, {e danes vidim njegove o~i. Niso obto‘evale, samo tako zelo ‘alostno so me gledale. Vpra{al me je: »Kaj sem naredil narobe, zakaj be‘i{ pred mano? Ve{, Lidija, ti si zadnja na svetu, ki bi ji hotel kaj ‘alega!« Pa nisem imela poguma povedati mu resnico, povedati, da be‘im sama pred sabo, da se bojim tega, kar se nama je zgodilo.

Da se bojim ~ustev. Tako sem mu odgovorila: »Pa~ problemi.

Kdo jih pa nima?« Zjutraj sem odpotovala na morje, samo za nekaj dni, ne da bi mu sploh kaj omenila. Prav ni~ ni bilo lepo.

Drugi dan sem se zbudila grozno potrta. Sanjala sem zapu{~eno cerkev, z velikim kamnitim oltarjem, ob katerem so gorele sve~e.

Pravzaprav je kar cela no~ bila malo ~udna. Ob~utek sem imela, kot bi me nekdo budil, mi hotel nekaj povedati. Bil je ob~utek,

48

kot da enostavno nisem sama.

Bilo mi je neprijetno. Ko pa sem se zjutraj ~isto prebudila, je na radiu igrala pesem o Sveti Mariji.

Vanjo je namre~ Izidor kar verjel.

Odlo~ila sem se, da se vrnemo domov. Celo pot sem govorila o njem, da ga moram poklicati, kakor hitro pridem domov. Ko pa sem se peljala mimo njegovega bloka, sem na glas rekla: »E moj Izidor, mislim, da te ne bom ve~ klicala.« Doma me je pri~akala novica, da se je smrtno ponesre~il.

Pozneje sem velikokrat sanja-

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.

Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.

Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

la o njem, verjamem, da se je na ta na~in poslavljal, me tola‘il.

Sploh takrat, ko mi je bilo najte‘je. Velikokrat pa mi je na mestu, kjer me je zadnji~ klical, avtoradio motil telefonski signal, ~eprav ni nikoli pozvonilo. Spra{ujem se, zakaj? Štiri mesece po tem se za~enja druga zgodba, o mojem o~etu. Kar nekaj je bolehal, a ni~ pretresljivega. Odlo~ili smo se, da mu ob jubileju priredimo majhno zabavo, sre~anje sorodnikov in

prijateljev. Zadnjih nekaj dni pred tem pa so njegove o~i izgubile vse ‘ivljenje. Bile so mrtve. Zle slutnje sem odganjala na stran, v srcu pa sem vedela, da je to njegov konec. Tako smo se zbrali vsi, ki jih je o~e cenil in spo{toval. Ko so se posedli za mizo, se jim nikakor nisem mogla pridru‘iti, kar obsedela sem tam na kav~u zraven o~eta. Komaj sem premagovala solze, pre{inilo me je: »Poglej, zbrali so se na njegovi sedmini!« Malo kasneje se jim je pridru‘il tudi o~e in rekel: »Poglej, vsi, ki jih imam rad, so pri{li!« Potem se je poslovil in {el po~ivat. Takrat je umrl. Seveda me je prizadelo, vendar sem ~utila olaj{anje, saj v du{i verjamem, da je po~akal le {e toliko, da smo se zbrali vsi, kar je bilo sicer zelo redko. Prve sanje o o~etu so bile zelo lepe. Pokazal se mi je v svojih najbolj{ih letih in rekel: »Poglej, sedaj nisem ve~ bolan, ni~ ve~ me ne boli. Sedaj mi je dobro.« Obkro‘ala ga je svetloba.

Zadnje sanje so bile pribli‘no mesec po njegovi smrti. V svetlobo sta stopila oba, Izidor je o~eta dr‘al za roko. Imela sta tako mirna obraza, tako sta se poslovila.

Od{la sta proti svetlobi, ki je sijala za njima. Sama ne najdem druge razlage, kot da je Izidor po~akal na mojega o~eta. Zato je tudi ostal tako dolgo z mano. S svojim duhom je bil ob meni, ko sem potrebovala tola‘bo. Za to sem mu neizmerno hvale‘na. Od takrat gledam na ‘ivljenje in smrt druga~e. @e prej sem verjela v obstoj du{, sedaj pa sem o tem prepri~ana. Verjamem, da s smrtjo ni vsega konec.

Lidija

Mali oglasi [EPAT STJEPAN - bioterapevt -

bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI, Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC inforormacije po tel.: 041/726 084;

Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke, vr~e in posodo za izbolj{anje vode in hrane, telefonske za{~ite Norad in Minihydronice, narejene po originalni tehnologiji Hydronic, zastopa in prodaja trgovina Aurea v BTC, hala A v Ljubljani, tel. in faks: 01/541 17 60; www:btc-city.com/aurea.

AUREA PRESS d. o. o., Ljubljana

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 104 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Bla‘ Oblak, Ob progi 5, 6310 Izola DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Breda Jur~ec, Pre‘ihova 36, 3000 Celje

[epat Stjepan s.p., Sevnica

Novoletno praznovanje

TRI TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA): Danica Matek, Tovsto 25, 3270 La{ko

na Smolniku na Pohorju od 19.12. do 4.1., info: www.chipy.net/News/News.htm,

STUF d.o.o., Menge{

Marija Naver{nik, Kersnikova 3, 3320 Velenje Vlado Ran~igaj, Vransko 52, 3305 Vransko Nagrade bomo poslali po po{ti.

01 4216-400, 041 772-876 Chipy d. o. o., Ljubljana

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 105: VODORAVNO: maska, Hamilton, Eno, tamar, Asurbanipal, Asirija, Ede, etik, Ruska, Esad, {tor, stor‘ek, stan, Laura, AR, zob, laz, ep o Gilgame{u, Babilon, Omar, ork, Jaka, soareja, RI, ikt, Onassis, kotel, Silba, spona, Nair.

NAGRADNI POJMI: ASURBANIPAL, ASIRIJA, EP O GILGAME[U, BABILON.

BREZPLA^NE REIKI TERAPIJE Skupina reikistov nudi brezpla~ne reiki-terapije vsak torek ob 19h v Ljubljani.

Informacije in prijave: 041/791-345 (Andrej).

TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. decembra 2003 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 106 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (106) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. transakcijskega ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

ZALO@BA ARA

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

BIOHRANA

RECEPTI ZA BIOHRANO

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Je temelj zdrave prehrane. Vsebina te knjige so spoznanja, izku{nje in ugotovitve o pomenu prehrane, o zdravi prehrani, ki lahko izredno dobro vpliva na vsakogar. Knjiga opisuje na~ela in svetuje izbor bio‘ivil.

Ve~ kot 100 receptov za biohrano za {tiri letne ~ase. V knjigi boste lahko prebrali tudi o smernicah za prehrano starej{ih, o zdravi prehrani mladih, o vmesnih obrokih hrane in o kakovosti bio‘ivil.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti.

Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svo je zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, teles no vadbo in savnanje. Kako, ko liko in kdaj naj bi jedli, da bi spre menili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let. Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost.

(36 min.).

Vaje za noge in zadnjico videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.).

3.380 SIT

3.380 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani.

Naro~ila tudi po telefonu:

01/431 20 25.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

Vaje za raztezanje stretching. videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.).

3.380 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

kaseta 1.300 SIT zgo{~enka 1.900 SIT

DARILO Za knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju DO 20. DECEMBRA 2003 2003, bo po{tnino za vas pla~ala zalo•ba ARA.

SRE^NO 2004