Revija-Misteriji-120_julij-2003

LETNIK 10. - [T. 120 - JULIJ 2003 - 660 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Recept brazilskega patra Po starem ljudskem receptu brazilski pater z alojo, medom in alkoholom zdravi tudi raka.

NLP v Sloveniji

Neznani lete~i predmet se je pojavil nad avtomobilom na ljubljanski obvoznici.

Resnica o telepatiji Zvok na recept Izbrani zvok omogo~a la`je

prena{anje onkolo{kih terapij.

Voda nosi informacije

Sprememba kota v vodni molekuli zado{~a za spremembo njenih lastnosti.

ZLATI KME^KI KRUH

Sol varuje zdravje Solna lu~ ustvarja zelo dobro klimo v vseh bivalnih in delovnih prostorih, podobno obmorski ali oni ob slapovih. Lu~ deluje s polno mo~jo ~e je pri‘gana; z velikostjo se pove~uje njena mo~.

Solna lu~ deluje na pet na~inov: oddaja zdravju koristne negativne ione, seva vitalno desnosu~no energijo, ustvarja pomirjujo~o meditativno svetlobo, ustvarja zdravo okolje in blagodejno vpliva na zdravje s harmoni~nim nihanjem kristalov.

V poljskem rudniku kamene soli Wieliczka, od koder izvirajo originalne solne lu~i, imajo globoko pod zemljo v sol izdolbeno posebno zdravilno sobo, v kateri bolniki, predvsem plju~ni, pre‘ivijo po nekaj ur na dan.

Originalne solne lu~i (na lesenem podstavku imajo posebno nalepko, ki zagotavlja, da je sol iz rudnika Wieliczka) zastopa in prodaja trgovina AUREA v hali A v BTC v Ljubljani, na prodaj pa so tudi v naslednjih trgovinah: Bled: Galerija TRG Bled; Idrija: Trgovina TIM-MLAKAR; Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: MAXIMARKET - Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: TC CITY trgovina DARVEL 2. nad. in Galerija SKRINJA; Murska Sobota: Boutique SIJAJ in trgovina ORFAM; Nova Gorica: Manufaktura NARODNA UMETNOST in trgovina MEDIGO; Radovljica: Trgovina META - zdravo ‘ivljenje; Velenje: Trgovina NITKA.

Lu~i tehtajo od 2 do 30 kg in stanejo od 5 do 35 tiso~ SIT

Iz`rebani kupci originalnih lu~i, ki nosijo desni znak si bodo lahko v jeseni brezpla~no ogledali rudnik soli od koder prihajajo solne lu~i.

Solno lu~ lahko naro~ite na dom ali v slu`bo po telefonu 01/431

20 25

zalozba-ara.si in elektronski po{ti: ara ara@zalozba-ara.si

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 10. - [T. 120

julij 2003

7

29

Voda nosilec informacij

Recept brazilskega patra

^e vodne molekule ne bi tvorile skupkov, ne bi bilo ‘ivljenja

Enostaven pripravek za bla‘enje cele vrste te‘av

10

39

Resnica o telepatiji

Zdravilne sanje

Po tridesetih let testiranja telepatskega fenomena {e ni dokon~nega odgovora

Eskulapova sveti{~a – zdravili{~a – sanjalnice so zopet aktualna

14 Tesla brani Jugoslavijo Zanimanje tajnih slu‘b dokaz za edinstven prispevek Nikole Tesle ~love{tvu (2)

17 Zvok na recept Izku{nje predstavnikov uradne medicine pri zdravljenju z zvokom

21 Zlati kme~ki kruh Vitalizirani kruh se ne drobi, ostaja sve‘ po ve~ dni, je bolj slasten, bolj penast …

43 NLP v Sloveniji Videnje neznanega lete~ega predmeta na ljubljanski obvoznici Pisma bralcev .................................................................................................. 4 Zanimivosti ........................................................................................................... 5 Grifon - krilati lev ....................................................................................... 19 Metulji v Vietnamu .................................................................................... 24 Od znanosti do mita ............................................................................... 36 Izdajalske karte ............................................................................................ 31 Jablana in brest ........................................................................................... 34 Kamen modrosti ......................................................................................... 41 Zdravniki in komplementarna medicina ......................... 45 Psiholo{ke dileme .................................................................................... 46 Nenavadna do`ivetja Klic .......................................................................................................................... 48 Nagradna kri`anka ................................................................................... 50

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje dvakrat letno (3.564 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Na~rti za uparjalnik goriva

R

ad bi vas pohvalil pri izdajanju Va{e revije, na katero smo doma ‘e nekaj ~asa naro~eni. V{e~ mi je, da iz Misterijev lahko izvem marsikaj »druga~nega« od vsakodnevne standardizacije in posplo{evanja.

Nekaj ~asa nazaj sem na svetovnem spletu naletel na novico o implozni modifikaciji standardnega OTTOvega motorja z notranjim izgorevanjem. Vendar pa se je zgodilo ravno tisto, ~esar se je avtor spletne strani bal. Stran so ukinili, {e preden sem imel mo‘nost prenesti na~rte za izdelavo.

Nato pa je o~e v Misterijih zasledil, da ste v ured-

ni{tvu pri{li do na~rtov za dejansko izdelavo oziroma predelavo motorja.

Na Vas se obra~am s pro{njo, ~e bi mi bili pripravljeni poslati te na~rte.

Z o~etom bi se namre~ rada podala v izdelavo tega projekta. Sam sem po izobrazbi ra~unalni{ki programer, o~e pa strojni tehnik inovator. V zameno za na~rte pa bi Vas sproti obve{~ala o dose‘kih na tem podro~ju.

Seveda, ~e bi se za projekt odlo~ila, kajti prera~unati je potrebno, kako bi se to dalo s finan~nega vidika. ^e se boste odlo~ili, da mi po{ljete na~rte, se vam najlep{e zahvaljujem, ~e ne, pa naj {e enkrat pohvalim va{o revijo. Odli~no opravljate svoje delo! Le tako naprej!

ALI

ara@zalozba-ara.si

Var~ni implozijski sistem vtor naprave ALC 2000 Fuel Processor, ki pri A uporabi v avtomobilskih motorjih mo~no zmanj{a porabo in pove~a izkoristek goriva, je imel na spletni strani wwww.get113to138mpg.com ustrezno dokumentacijo (US Patent No 5.782.225) o izdelavi naprave. V spremnih testih na medmre‘ju je avtor gospod Allen Caggiano (ZDA) opisoval te‘ave, s katerimi se je sre~eval pri izdelavi in testiranju naprave, pa tudi probleme z oblastmi in organizacijami, ki so mu prepre~evale njeno dokon~anje in distribucijo. Omenjena spletna stran je sedaj nedelujo~a. ^lanek o avtorju in njegovi napra(Nadaljuje se na 6. strani.)

Avtor programa: klini~ni psiholog, specialist in psihoterapevt doc. dr. Tone Pa~nik.

Telesna in du{evna

SPROSTITEV Vsakdo potrebuje sprostitev, da lahko povsem izrazi svojo osebnost in delo v dru‘bi.

Najve~krat si najdemo svoj na~in spro{~anja v igri, {portu, vrtnarjenju in {tevilnih drugih opravilih, ki jim pravimo konji~ki. Toda mnogim to ne uspe in svoj neuspeh prikrivajo z na~inom ‘ivljenja, ki jim {e bolj pobere mo~i za zdravo in veselo ‘ivljenje. Program na podlagi izku{enj, ki so jih pridobili terapevti v ljubljanskem Centru za mentalno zdravje, omogo~a, da po~asi sprostimo vse mi{ice (navadno se niti ne zavedamo, kako smo tudi telesno otrpli) in s tem tudi vsa “zapeta” ~ustva. ^e se dr`imo navodil in ubogamo glas psihologa z zgo{~enke oziroma kasete, bomo `e po nekaj dneh ob~utili veliko olaj{anje, na pomo~ pa nam bo prisko~ila vedno, kadar se bomo zna{li pod psihi~nimi bremeni.

Program lahko naro~ite na kaseti ali zgo{~enki po tel.: 01/231-93-60; 031/662-092 (ARA zalo`ba d.o.o.) in v trgovini Aurea, BTC, hala A v Ljubljani (01/541 17 60).

ZANIMIVOSTI

OGRO@ENI JEZIKI

M

nogim jezikom preti ve~ja nevarnost izumrtja kakor ogro‘enim pticam in sesalcem. Tako trdi biolog William Sutherland z Univerze East Anglia v Norwichu, ki je za ocenjevanje ogro‘enosti 6809 jezikov, ki jih ljudje danes govorimo, uporabil enake kriterije kot za ‘ivalske vrste. @ivali klasificirajo kot »zelo ogro‘ene«, »ogro‘ene« in »neza{~itene«, medtem ko za jezike ni takih mednarodno priznanih standardov, zato se je Sutherland odlo~il, da si zanje izposodi biolo{ka pravila. Pravi, da v eno izmed treh ogro‘enih kategorij sodi 12,2 odstotka ptic in 25,7 odstotka sesalcev, medtem ko propad preti kar 27,2 odstotka jezikom.

D

RE[ENI ZAJCI

T

est, ki temelji na belih krvnih telescih, bi lahko vsako leto prihranil trpljenje 200.000 poskusnim zajcem, pravijo v Evropski komisiji. Gre za poseben niz testov, s katerim ugotavljajo bakterijske, virusne in glivi~ne kontaminante v zdravilih, ki povz-

ro~ajo vro~ico. Toksikologi so jih dosedaj odkrivali tako, da so vbrizgavali zdravila v zajce in opazovali, za koliko se jim povi{a telesna temperatura. [est novih testov poi{~e kemi~ne snovi, ki jih izlo~ajo krvne celice po imenu monociti.

D

SONDA V SREDI[^E ZEMLJE »

KDO NAJBOLJE VIDI POD VODO?

P

ripadniki ljudstva Moken iz Jugovzhodne Azije, ki ‘ivijo od ribolova in potapljanja, pod vodo vidijo {e enkrat bolje kot drugi ljudje. Posebno zmo‘nost so morda razvili v tiso~ih let potapljanja, ali pa se je nau~ijo v otro{tvu. Znanstvena ekipa iz [vedskega Lunda je primerjala otroke tajlandskih Mokencev in evropske otroke ter ugotovila, da je nad vodo vid obojih enak, pod vodo pa prvi vidijo vsaj {e enkrat bolje od drugih. Infrarde~i podvodni posnetki so pokazali, da mokenski otroci zo‘ijo zenice in tako izostrijo fokus. To je znanstvenike presenetilo, saj je naravni refleks zenic, da se v zatemnjenem mestu raz{irijo. Toda kiti uporabljajo podoben trik, ko zelo zo‘ijo o~i in tako nadomestijo svojo kratkoD vidnost nad vodo.

P

ozabite na vesolje; odpotujmo v sredi{~e Zemlje, kjer nas ~akajo fascinantna znanstvena odkritja,« pravi kalifornijski geofizik David Stevenson. Njegov radikalen predlog je, da bi z eksplozijami naredili razpoko v Zemljinem povr{ju in vlili vanjo tone raztaljenega ‘eleza skupaj s komunikacijsko sondo velikosti grenivke. @elezo in sondo bi navzdol pognala sila te‘nosti. Stevenson ocenjuje, da bi val teko~ega ‘eleza popeljal sondo do Zemljinega jedra v kakem tednu. Za razpoko bi bilo po Stevensonu potrebno nekaj megaton TNT eksploziva, potres jakosti 7. stopnje po Richterjevi lestvici, ali jedrska naprava. Potrebovali bi tudi najmanj 110.000 ton stopljenega ‘eleza, kar je enourna proizvodnja vseh svetovnih topilnic skupaj. Zelo zahtevna bi bila tudi izdelava sonde, ki bi lahko prenesla tako te‘avno potovanje.

Stevenson pi{e: »Moj predlog je {e vedno skromen v primerjavi z vesoljskim programom in je morda videti nerealen samo zato, ker se mu nismo posvetili. Zdaj je ~as, da to spremenimo.« Jules Verne bi bil ponosen.

D

Misteriji 5

PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker: • je za naro~nike vedno cenej{a • jo dostavimo na dom v vsakem vremenu • jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej • boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih • boste kupovali v prodaji po po{ti vedno po ni‘jih klubskih cenah • boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila?

Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov, ki vam lahko pomaga, da varno shuj{ate. Prvih pet novih naro~nikov v juliju bomo spet nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi.

Junija so Magic life dobili v dar: Jo‘i Burnik iz [en~urja, Cvetka Prosenjak iz Dravograda, Darko Petan iz Raven na Koro{kem, Jo‘ica Mavri~ Fabjan iz [entvida pri Ljubljani in Stanka Zalo‘nik iz Postojne. ^estitamo!

Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/66 20 92, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja.

vi je bil objavljen tudi v reviji Misteriji.

Ker osnovna dokumentacija o omenjeni napravi obstaja, v Sloveniji oblikujemo skupino primerno usposobljenih strokovnjakov, ki to dokumentacijo pregleduje in analizira ter pridobiva {e ostale potrebne informacije za za~etek izvedbe Projekta »Izdelava testne naprave ALC 2000 (FP)«.

Skupina posku{a navezati stike z gospodom Caggianom (trenutno nedosegljiv) v ZDA. Potencialne samograditelje naprave ‘elim opozoriti, da je nestrokovna izdelava in nepravilno rokovanje (vgradnja, testiranje itd.) zelo tvegana in celo smrtno nevarna. Skupina bo o svojem delu pri izdelavi na-

6

prave in ugotovitvah pravo~asno informirala bralce Misterijev in druge zainteresirane medije.

Dare Jarc V zadnjem mesecu smo prejeli veliko {tevilo klicev in pisem na{ih bralcev, ki bi radi pri{li do na~rtov za var~ni in okolju prijazen uparjalnik goriva. Tako se je samoiniciativno oblikovala strokovna skupina, o kateri pi{e gospod Jarc. Vsem zainteresiranim bralcem svetujemo, naj se obrnejo nanjo, saj je delo v skupini vsekakor varnej{e, cenej{e in ima ve~je mo‘nosti za uspeh.

Kontaktni telefon gospoda Jarca je: 040/885-771.

Staranje brez bolezni Zdravi do smrti?

Vrtoglavica Nadle‘na omotica Pozabljivost ni usojena Samoohranjanje spomina Debelo ~revo brez oblog Izpiranje bolezni Nose~nost in telovadba Ni vsaka vaja za vsako nose~nico Genetski in‘eniring Bi jedli genetsko spremenjen sir?

UV sevanje in zdravje Preve~ son~enja stara in kli~e bolezen Test Kako jemati zdravila?

Prehrana in kalcij Mleko ne jam~i zdravih kosti Kozmetika narejena doma Za lep{o ko`o, nohte in lase Debelost in geni Kako naj sploh ostanemo vitki?

Rastline in energija Pove~anje telesne in du{evne zmogljivosti Rekreacija [port brez po{kodb @enske in spolnost Z leti vse bolj{i seks Ljudsko zdravilstvo Patrov zdravilni tonik

NARO^ITE SI ZDRAVJE POKLONITE GA PRIJATELJEM 01/231 93 60; 031/662 092

^e vodne molekule ne bi tvorile skupkov, ne bi bilo ‘ivljenja

Voda nosilec informacij Z

nanstveniki korak za korakom dokazujejo, da ima voda klju~no vlogo za vse oblike ‘ivljenja in da lahko absorbira, shrani in oddaja informacije; znanstveno je mogo~e razlo‘iti, da z informirano ali kodirano vodo lahko zdravimo. To pa omogo~a razumevanje homeopatije, tehnologije Hydronic (po njej izdelujejo informirane kozarce, vr~e, skodelice, za{~ito pred sevanji itd.) in seveda tudi bioresonan~nega zdravljenja BICOM, ki prek telesne vode vpliva na mikrostrukture v organizmu. Tako je mogo~e z elektromagnetnimi nihanji prenesti informacije na telesno vodo in s tem zmanj{ati ali odpraviti nihanja {kodljivih snovi, te pa odstraniti iz telesa. ^lanek je povzet po predavanju in‘enirja kemije doktorja Horsta Felscha, ki je nova spoznanja o vodi razgrnil na 43. mednarodnem kongresu uporabnikov BICOMA. Zgornja trditev takoj spro‘i precej vpra{anj: Kako lahko voda shranjuje informacije? Kak{na je posebna molekulska zgradba, ki ji to omogo~a? Ima voda v naravi povsem posebno vlogo? Zakaj je voda klju~na za vse oblike ‘ivljenja?

Malenkostna sprememba kota od 104,5° do 109,5° v vodni molekuli popolnoma zado{~a za spremembo njenih lastnosti. ne molekule: idealni kot povsem pravilnega tetraedra je 109,5°. Izdatni prostor, ki ga potrebujejo kisikove orbitale, zmanj{uje ta kot v vodnih molekulah na omenjene 104,5° pri sobni temperaturi. ^e vodo segrevamo, se kot zaradi dodajanja energije po~asi pove~uje, vendar kota povsem pravilnega tetraedra (109,5°) ne dose‘e, dokler temperatura ne dose‘e vreli{~a, to je 100 °C. Poleg tega popa~enja molekulske zgradbe imajo vodne molekule {e drugo izredno pomembno zna~ilnost: so izredno mo~ni dipoli. Do tega pride, ker je kisikov atom zelo mo~no (3,5), vodikov pa

ZGRADBA VODE Vsaka posamezna molekula vode je zgrajena iz dveh vodikovih in enega kisikovega atoma. Zgradba te triatomske molekule ni ravna, temve~ pod kotom.

Pri sobni temperaturi je ta kot 104,5°.

Prostorsko gledano ima vodna molekula zgradbo tetraedra. Kisikov atom le‘i v prostorskem sredi{~u tetraedra.

Vodikova atoma segata vsak v enega od {tirih kotov. Preostala dva kota zasedajo proste kisikove orbitale.

Razlika v zasedanju posameznih kotov (ogli{~) povzro~a »popa~enje« vod-

104

,5°

Prostorska razvrstitev vodnih molekul v tetraedru. Pri sobni temperaturi tvorita vodikova atoma s kisikovim kot 104,5°.

samo zmerno (2,2) elektronegativen.

Bolj elektronegativni kisikov atom zato pritegne negativno nabita vezavna elektrona obeh vodikovih atomov. Tako pridobi negativen delni naboj in obenem vodikova atoma osiroma{i za elektrona.

To pomeni: pozitiven delni naboj.

Dipol pomeni, da ima molekula dva pola. Pozitivni pol le‘i pri vodikovih atomih, negativni pri kisikovem. Toda vodna molekula je navzven nevtralna.

Lokalna razdalja med negativnim in pozitivnim delnim nabojem pri omenjenem kotu dolo~a velikost dipola. ^e bi imela molekula vode linearno zgradbo in ne kotne, ne bi bilo lokalne lo~itve naboja in s tem tudi ne dipolnega momenta. In zdaj osupljiva ugotovitev, ki pa {e poudarja pomen molekulskih lastnosti vodne molekule: V primeru linearne oblike bi bila voda plin, ne teko~ina, in na Zemlji se ne bi razvilo ‘ivljenje! In malenkostna sprememba kota od 104,5° do 109,5° v vodni molekuli popolnoma zado{~a za spremembo njenih lastnosti! Zaradi teh dipolnih zna~ilnosti se vodna molekula lahko z drugimi vodnimi molekulami ve‘e prek tako imenovanih vodikovih (mostovnih) vezi. To ustvari urejeno tridimenzionalno zgradbo (skupek). Voda je torej pri sobni temperaturi »velika molekula« in zato teko~a. Kot posami~na molekula bi bila voda plin, zmrzi{~e bi imela pri minus 120 stopinjah Celzija, vreli{~e pa pri -100 °C! Brez zmo‘nosti vodnih molekul za tvorbo skupkov se na Zemlji ne bi moglo razviti ‘ivljenje. Nenavadne zmo‘nosti vodnih molekul (velik dipolni moment, zmo‘nost za tvorbo vodikovih vezi in skupkov ali grozdov oziroma oblakov) so razlog za vodinih 13 anomalij.

Znanstveno prou~evanje vibracijskih in rotacijskih spektrov je pokazalo, da

Misteriji 7

V ODA

NOSILEC INFORMACIJ

je velikost vodnih skupkov pri sobni temperaturi od 400 do 700 posameznih molekul. Med segrevanjem se za~nejo posamezne vodne molekule lo~evati od skupka. Zato postaja skupek vse manj{i in manj{i. Ker se med gretjem vode povezuje tudi kot vezi, se dipolni moment stopnjuje. Posledi~no postajajo vodikove vezi {ibkej{e, kar oslabi koherentnost skupka. Pri 100 stopinjah je vezanih samo {e nekaj vodnih molekul. Zato so lastnosti vode pri tej temperaturi bistveno druga~ne kot pri sobni temperaturi!

ugotovitev H. Fröhlicha, da z enako frekvenco niha tudi celi~na ovojnica. Dipoli in ovojnice torej nihajo v resonanci in lahko tako prena{ajo informacije!

Ko se torej sol v vodi raztopi, se spremeni veliko {tevilo parametrov: iz togega ionskega kristala, ki je visoko urejen, a nezmo‘en shranjevati informacije v biolo{kem smislu, nastanejo ionski hidrati, ki so zaradi sprememb sposobni hraniti informacije (ioni z vodno ovojnico).

Zaradi razlike med energijo re{etke in energijo, dobljeno s hidracijo, se spremeni tudi toplotna tonalnost raztopine. Vodni ABSORBIRANJE, skupek ~iste vode brez soli se med raztapljanjem spremeni.

SHRANJEVANJE Vrstno specifi~no se reorganiziIN ODDAJANJE ra okrog ionov, pri ~emer postaINFORMACIJ nejo vodne molekule v tak{nem ionskem skupku gosteje razvr{Predstavljajte si ionsko re{et~ene in s tem bolj urejene kot v ko navadne soli, ki jo sestavljajo pozitivno nabiti natrijevi in ne- Informacija iona se shrani v njegovem skupku. Tudi ~e osrednjega ~isti vodi. Hkrati se spremeni iona pri velikih potencah ni ve~, so informacije – in s tem u~inprevodnost vode in, odvisno od gativno nabiti kloridni ioni. ^e kovitost – {e prisotne, ker se vodni skupek s potenciacijo ohrani. soli, celo pH. Ker se okoli iona se natrijevi in kloridni ioni zdaj pojavi velik vodni skupek, se z raztapljanjem sprostijo, se zgodi naslednje (snemano s kamero za Ker se pri tem gibljejo dipoli - z drugi- spremeni potovalna hitrost iona v elekpo~asne posnetke): negativno nabiti ki- mi besedami: elektri~ni naboj - pri tej vi- tri~nem polju, s tem pa tudi absorpcijske sik v vodni molekuli se takoj pove‘e s soki frekvenci nastane ionsko specifi~no lastnosti skozi celi~no polprepustno pozitivno nabitim ionom natrija, ker ga elektromagnetno valovanje. Zanimiva je membrano ali skozi ionske kanale. Prele-ta pritegne. Zaradi elektrostati~nega druga~ijo se tudi ledi{~e, vreli{~e, parni u~inka se lahko z natrijevim ionom potlak in gostota, osmotski tlak in okus HOMEOPATIJA ve‘e vsega 8 vodnih molekul (na kalijev raztopine. Med raztapljanjem soli v vodi ion se lahko pove‘e samo ~etvero, na U~inkovitost homeopatskih pritorej res prav ni~ ne ostane nespremepravkov dokazuje, da informacija v litijevega pa 12 molekul vode). [tevilo njeno. vodi raztopljene molekule ti~i v njevodnih molekul, vklju~enih v prvo hinem vodnem skupku, grozdu. Med dracijsko ovojnico (hidracijsko {tevilo), CELICA posameznimi stopnjami razred~evaje dolo~eno zgolj z vrstno specifi~nimi PREPOZNA KODO nja je potrebna potenciacija, vodi se dolastnostmi posameznega iona. Na to pridaja kineti~na energija. Namen te enerIzhodi{~e sodobnega raziskovanja marno plast se potem nalo‘ita sekungije je o~itno reproduciranje vodnih vode je, da specifi~ni vodni skupek okdarna in terciarna plast, vezani z vodiskupkov v skladu z informacijsko zarog iona predstavlja dejanski informakovimi vezmi. Tako nastane ionski skusnovo, dolo~eno v originalni raztopini. cijski center celice. Ta skupek izpolnjuje pek, vrstno specifi~en za vsak ion. VodV homeopatiji se uporabljajo visovse pogoje, ki jih mora izpolnjevati mene molekule v povr{inski plasti skupka ke potence nad Avogadrovo konstandij za shranjevanje informacij: elektroniso ve~ ~vrsto vezane na ion, temve~ to; to pomeni, da te potence ne vsebumagnetne lastnosti vodnega dipola, velise premikajo naokrog, tudi v skladu s jejo ve~ dejanske ionske sestavine, ko mobilnost povr{inskih molekul, vetrenutno temperaturo. Vodne molekule temve~ samo vodne skupke, ki v sebi liko stopnjo urejenosti vodnega skupka se lo~ijo od skupka in se pove‘ejo z nosijo informacije prej prisotnega iona. drugim pribli‘no 1011-krat na sekundo. in stabilnost te urejenosti v dolo~enem

8

VODA

NOSILEC INFORMACIJ

ma ~e postane zaradi veliketemperaturnem obmo~ju. Nega razred~enja nedokazljiva kateri avtorji trdijo, da je ka(zgled so homeopatsko u~inpaciteta za shranjevanje inkovite potence nad D30). formacij v eni sami kapljici vode ve~ja kot ustrezna kapaciteta vseh do zdaj izdelaPRENOS nih ra~unalnikov. To je sicer INFORMACIJ te‘ko dokazati. Kljub temu je Zaradi gibajo~ih se dipo– glede na Avogadrovo konlov je voda nihajo~ (vibrirastanto – dejstvo, da ena kapjo~) sistem, ki ustvarja eleklja (= 0,1 g) vode vsebuje oktromagnetno polje. ^e naj se rog 1021 vodnih molekul, neinformacija prena{a po na~epredstavljivo {tevilo. V nalu oddajnika in sprejemnika, sprotju s tem je dejansko {temorajo vsi nihajo~i sistemi vilo ra~unalnikov na svetu le izpolnjevati dva pogoja: kohedel~ek tega. rentnost nihanja in (posledi~Celica prepozna kodo, ki no) resonanco, ki spodbudi jo vsebuje vodni skupek dooscilacijski sistem k sonihanju. lo~enega iona (npr.: »Sem Da pride do resonance, moranatrijev ion.«), kar pomeni, ta imeti oddajnik in sprejemda se informacije ne pretakajo nik enako vibracijsko frekvenneposredno od ionov na celico. Kolikor vi{ja je stopnja ce, temve~ te~ejo prek vmeskoherentnosti, toliko trajnej{i ne hidracijske ovojnice. Celi- Vodne molekule, ki jih ve`ejo vodikove vezi, se vrstno specifi~no je informacijski u~inek. V tem ca centralnega iona ne more razporedijo okoli kationa (v tem primeru kalijevega iona); nastane stanju se porablja zelo malo dose~i neposredno, ker ga vodni skupek. obdaja omenjeni izolacijski energije. Za prenos informacij vodni ovoj. Vodna ovojnica prakti~no gibljivosti ne more ve~ ne absorbirati ne je povsem nepomembno, ali nihajo~i prena{ati informacij. prekriva ion in ga tudi varuje. sistem sestavljajo elektri~ni dipoli, fotoV skladu s temi pojasnili so infor- ni ali fononi. Vibracije omenjenih treh sisVodne skupke ve‘ejo vodikove vezi.

Torej mora biti mogo~e, da s prekinitvijo macije shranjene v vodnih skupkih. De- temov (dipolov, fotonov in fononov) teh – samih po sebi {ibkih – vezi izbri- janska zmo‘nost za shranjevanje infor- te‘ijo k skupnemu koherentnemu stan{emo informacije. To se tudi res dogaja. macij je odvisna od temperature vode ju. Zanimivo primerjavo k temu podaja Karl Trincher je ugotovil, da je hitrost in njene heterogene zgradbe. Voda ima prof. Popp, ko pravi: »^love{ko telo je prenosa informacij z vodo najve~ja pri celo nekak{no vrsto dolgotrajnega spo- bolj podobno nihajo~emu sestavu kot okrog 37 stopinjah Celzija. ^e se tempe- mina. Ta dolgotrajni spomin je odvisen kemi~nemu reaktorju. V organizmu imaratura {e naprej pove~uje, se hitrost od mo~i vezi v vodnem skupku. Ome- mo {tevilne glasbene vilice. Komuniciraprenosa zmanj{a in s tem se zmanj{a tudi nili smo ‘e, da povezava vodne mole- nje z interferenco koherentnih valov je vsebnost informacij. Pri 60 stopinjah kule z ionom nekoliko okrepi vez z njim, temeljno na~elo biolo{ke organizacije. To voda ne more ve~ posredovati informacij. zaradi ~esar se skupek okrog osrednje- je na~elo, na katerem temelji medsebojno Po Trincherjevih spoznanjih voda pri ga iona zgosti. Dolgotrajni spomin in- sporazumevanje posameznih celic in nastemperaturah nad 60 stopinj nima ve~ formacijo ohrani, tudi ~e snov, ki je to tanek specifi~nih struktur in oblik. Prav nobenih anomalij, temve~ se obna{a »… informacijo shranila, odstranimo oziro- tako je to na~elo organiziranja organov, na primer morfogeneze jeter. kot obi~ajna teko~ina.« HitZa vsem lahko odkrijemo to rost prenosa informacij upade KLJU^NIH 37 °C preprosto na~elo!« tudi, ko se voda ohladi, ker se Zanimivo ni samo dejstvo, da je 37 stopinj telesna temtedaj zmanj{a mobilnost zuDipolna molekula vode peratura ve~ine toplokrvnih organizmov, temve~ tudi nanjih vodnih dipolov. Pri 0 igra v komunikaciji med nihaugotovitev, da je pri tej temperaturi specifi~na toplota stopinjah voda zmrzne v led. jo~imi sistemi osrednjo vlogo. vode minimalna. Zna~ilnosti vode in toplokrvnih ‘ivih Toga {esterokotna zgradba, Prihodnji~: bitij so tako izvrstno usklajene. ki se tedaj razvije, zaradi neInformiranje vode

Misteriji 9

Po tridesetih let testiranja telepatskega fenomena {e ni dokon~nega odgovora

Resnica o telepatiji P

arapsihologija je na pomembnem razpotju: raziskovalci so zbrali in ponovno prou~ili rezultate ve~ tiso~ telepatskih eksperimentov, a si glede njih {e zmeraj niso edini. Ali lahko {e kaj vpliva na njihovo sodbo?

Se lahko ljudje pogovarjamo z mislimi? Vpra{anje telepatije ‘e ve~ kot stoletje razdvaja znanstveno skupnost in {e danes povzro~a hude spore med vrhunskimi akademiki.

Za nekatere je sme{na ‘e sama zamisel, da lahko imamo »psihi~ne« mo~i. Za druge je samoumevnost telepatije na dlani in sploh ne potrebujejo nadaljnjih komentarjev. V sredini pa najdemo parapsihologe: znanstvenike, ki so se izpostavili posmehu svojih kolegov, ko so ocenili, da je zadeva dovolj resna in so z njo eksperimentirali. @e vse od sedemdesetih let prej{njega

10

Uradna znanost se {e zmerom kr~evito upira sami ideji o obstoju telepatije. Ta odnos se zdi parapsihologom zelo ‘aljiv, saj upravi~eno sumijo, da si ti znanstveniki niso vzeli niti ~asa, da bi prebrali objavljene {tudije o telepatiji. stoletja parapsihologi na vodilnih univerzah in raziskovalnih in{titutih po svetu testirajo domnevne primere telepatije s strogimi znanstvenimi {tudijami. Rezultati vseh teh poskusov so danes zbrani

na enem mestu, glede njihovega pomena pa si niso edini niti sami izvajalci.

Nekateri med njimi trdijo, da so ti rezultati neizpodbiten dokaz o pristnosti fenomena. Drugi menijo, da je celotno podro~je parapsihologije pred razsulom, ker ni uspelo poiskati otipljivih znanstvenih dokazov.

PARAPSIHOLOGIJA NA RAZPOTJU Parapsihologija je na razpotju. Nekateri menijo, da smo tik pred velikim obratom v razumevanju ~love{ke zavesti. ^e pa imajo prav skeptiki, ~aka parapsihologijo le pot navzdol, saj mladi znanstveniki obra~ajo hrbet vpra{anju, na katerega o~itno ni odgovora, ali pa se nam znova in znova izmika.

Skeptiki in zagovorniki so si edini le v enem: najbolj prepri~ljive dokaze so

R ESNICA

Tehnika SPECT omogo~a merjenje mo‘ganskih funkcij. Zgornja slika ka‘e dejavnost mo‘ganov v stanju po~itka, spodnja v stanju meditacije.

Pove~a se dotok krvi v aktivne predele mo‘ganov, kar se na sliki vidi kot sprememba barv.

doslej omogo~ili eksperimenti »Ganzfeld« (nem{ka beseda, ki pomeni »celotno polje«). V sredini sedemdesetih let so znanstvenike, ki so raziskovali psihikalne pojave, begala poro~ila o telepatskih izku{njah, ki naj bi jih imeli ljudje med meditacijo. V starodavnih vzhodnja{kih religijah, kot je budizem, veljajo telepatski fenomeni v stanju globoke meditacije

O TELEPATIJI

Pri Ganzfeld eksperimentu imajo preiskovanci na o~i prislonjene pingpong ‘ogice, skozi katere sveti rde~a lu~, skozi slu{alke pa jim predvajajo enoli~no {umenje. Tovrstna senzori~na izolacija lahko povzro~i halucinacije. Eksperiment si je zamislil Charles Honorton.

za nekaj pri~akovanega in malodane rutinskega. Zato u~ence vnaprej posvarijo na mo‘nost, da jih bodo zmotila tovrstna do‘ivetja.

Na podlagi teh poro~il so znanstveniki za~eli sumiti, da je telepatija povezana z zelo {ibkimi »signali«, ki preskakujejo z enega posameznika na drugega in ki jih v normalnem stanju preplavi obi~ajna mo‘ganska dejavnost. V stanju globoke meditacije, ko je ~lovek pomirjen, je te signale la‘je odkriti. Od tu zamisel, da bi telepatske poskuse opravljali na ljudeh, ki so zatopljeni v pomirjujo~e »celostno polje« lu~i, zvoka in toplote. [e danes je metoda Ganzfeld najpogosteje uporabljana metoda preizku{anja telepatije. Udele‘enci poskusov obi~ajno pre‘ivijo pribli‘no 45 minut v posebni, zvo~no izolirani sobi, zleknjeni v po~ivalniku, na u{esih pa imajo slu{alke, iz katerih prihajajo spro{~ujo~i zvoki, na primer {umenje valov na prodnati obali. Na o~eh imajo posebne filtre, skozi katere pronica le ne‘na ro‘nata svetloba.

V zgodnjih eksperimentih je moral preizku{anec prepoznati eno izmed {tirih naklju~no izbranih slik, ki so bile

prav tako naklju~no izbrane v veliki banki slik. Postopek je predvideval, da bo oseba v vlogi »oddajnika« posku{ala sliko posredovati »sprejemniku«, ki je spro{~eno sedel v hermeti~no zaprti sobi. Po seansi so prejemnika vpra{ali, katera od {tirih slik je bila uporabljena.

Naklju~no ugibanje bi pomenilo 25 odstotkov pravilnih odgovorov. Pri dejanski telepatski aktivnosti pa bi bil dele‘ pravilnih odgovorov ve~ji.

ANALIZA REZULTATOV Leta 1982 je rezultate prvega eksperimenta Ganzfeld analiziral ameri{ki parapsiholog Charles Honorton, eden od pionirjev na tem podro~ju. Dele‘ uspe{nih odgovorov je bil vi{ji od 30 odstotkov, kar morda ni videti velik dose‘ek, a s stali{~a statistike vendarle pomeni, da ne moremo vse skupaj pripisati naklju~ju. To ugotovitev so si mnogi razlagali kot dokaz, da telepatija obstaja, pri tem pa so spregledali klju~no napako te argumentacije, kar se pogosto dogaja tudi na bolj konvencionalnih znanstvenih podro~jih. Dejstvo, da kot razlago izklju~imo naklju~je, {e ne dokazuje,

Misteriji 11

RESNICA

O TELEPATIJI

da telepatija obstaja; pozitivne rezultate lahko dobimo na {tevilne druge na~ine – od »senzori~nega prepu{~anja«, ko indicije o slikah naklju~no se‘ejo do prejemnika, pa do navadne prevare.

Skeptiki so hitro opozorili na te mo‘nosti, nakar je Honorton – da bi odgovoril na obto‘be – stopil v sodelovanje z vodilnim skeptikom, profesorjem Rayom Hymanom z univerze Oregon. Leta 1985 sta objavila vrsto poro~il o aktualnem stanju v takratnih raziskavah telepatije.

Pregled vseh dotlej opravljenih Ganzfeld raziskav je pokazal, da so v 80 odstotkih dosegli statisti~no pomembne podatke, saj so preizku{anci imeli povpre~no 37odstotni dele‘ pravilnih odgovorov. Rezultati so bili prepri~ljivi; ~e bi vse skupaj odpisali kot sre~no naklju~je, bi to bilo podobno, kot ~e bi 40-krat vrgli kovanec, 39-krat dobili glavo in {e naprej vztrajali, da to ni ni~ izjemnega.

Honorton in Hyman sta se na kritike odzvala s skupno izjavo: »Strinjava se, da je v tej bazi podatkov nek pomenljiv celoten u~inek, ki ga ni mogo~e pojasniti niti s selektivnim poro~anjem niti z multiplo analizo.« Dodala sta {e, da morajo biti preizkusi v prihodnje stro‘ji, sicer ne bo mo‘no pridobiti trdnih dokazov o obstoju telepatije. Oba sta menila,

da je v eksperimentih Ganzfeld {e veliko vrzeli, ki so lahko vzrok za pozitivne rezultate, zato sta sestavila seznam novih, zahtevnih standardov za prou~evanje v prihodnosti.

UPORABA RA^UNALNIKOV Doslej edinstveno sodelovanje med skeptikom in raziskovalcem na parapsiholo{kem podro~ju pomeni pomemben preobrat, hkrati pa uvajanje novih strogih kriterijev v eksperimentih Ganzfeld.

Veliko raziskovalcev je za~elo uporabljati avtomatizirane razli~ice te tehnike, pri kateri ra~unalniki opravljajo nekatere klju~ne naloge, kot je naklju~no izbiranje slik ali Autoganzfeld. Z zmanj{evanjem ~lovekove vpletenosti v postopek so ‘eleli zmanj{ati tveganje senzori~nega prepu{~anja in prevar.

Leta 1987 je Honorton opravil metaanalizo ve~ sto Autoganzfeld eksperimentov. Rezultati so bili nekoliko slab{i, a {e vedno prepri~ljivi. V povpre~ju so preizku{anci dosegali 34-odstotni dele‘ pravilnih odgovorov, torej podobno kot v prej{njih poskusih. Podobno sliko so dobili tudi leta 1994, ko je posodobljena analiza 11 Autoganzfeld eksperimentov pokazala statisti~no pomemben dele‘ pravilnih odgovorov – 32 odstotkov. V poznih devetdesetih letih je ve~ parapsihologov javno zatrjevalo, da je obstoj telepatije skoraj dokazan, oziroma, kot se je leta 1997 izrazil profesor Robert Morris z univerze v Edinburghu, da njena verjetnost ni ve~ majhna, kot je bila v osemdesetih letih, ampak je postala »majhna do srednje velika«.

perimentov prou~eval profesor Daryl Bem z univerze Cornell. Rezultati se v malo~em razlikujejo od prej{njih: obstaja majhen, a statisti~no pomemben 30-odstotni dele‘ pravilnih ugibanj, ki govori v prid obstoju telepatije.

Bem je prepri~an, da je dokazov v korist telepatije dovolj, s ~imer se strinjajo tudi nekateri drugi raziskovalci.

Nekatere parapsihologe pa {e vedno bega pomanjkljiva doslednost {tevilnih eksperimentov Ganzfeld. Profesor Chris French z Goldsmiths Collega v Londonu meni, da so nekatere raziskave sicer dale pozitivne rezultate, medtem ko jih druge niso, da pa je celoten sklop dokazov dvomljiv. Sam {e vedno ni prepri~an, da kak u~inek sploh obstaja.

Zagovorniki telepatije pa poudarjajo, da ne gre pri~akovati prepri~ljivih rezultatov ob vsakem eksperimentu, saj bi to pomenilo neupo{tevanje enega od osnovnih statisti~nih dejstev, po katerem so za odkrivanje majhnih u~inkov potrebni veliki vzorci. ^e torej dr‘i, kot trenutno ka‘ejo poskusi, da telepatija omogo~i dele‘ pravilnih ugibanj, ki komaj presega naklju~no pri~akovanih 25 odstotkov, jo bomo te‘ko odkrivali v okviru tipi~nih {tudij Ganzfeld z okrog 40 preizku{anci. Vzorec je preprosto

PREPRI^EVANJE SKEPTIKOV

Ameri{ki parapsiholog Charles Honorton opozarja na 30-odstoten dele‘ uspe{nih zadetkov pri poskusih telepatije.

12

Samozavest raziskovalcev se je skrhala leta 1999, ko sta vodilna britanska parapsihologa Julie Milton in Richard Wiseman prou~ila rezultate tridesetih novih Autoganzfeld eksperimentov in ugotovila, da ne ka‘ejo na telepatijo. Nazadnje je omenjenih 30 in {e 10 novih eks-

V starih vzhodnja{kih religijah imajo telepatske izku{nje v globoki meditaciji za nekaj obi~ajnega.

R ESNICA

O TELEPATIJI

PREIZKUSITE SAMI SVOJE TELEPATSKE SPOSOBNOSTI Kvantna prepletenost

P

repri~ljive dokaze o telepatiji lahko dose‘emo le v okviru strogo nadzorovanih eksperimentov, kot je Autoganzfeld. Ni~ pa ne bo narobe, ~e opravimo poskus kar doma. Potrebujemo {op navadnih igralnih kart, udoben naslanja~ in nekoga, ki bo deloval kot telepatski »oddajnik«. Iz kup~ka kart izlo~imo najzna~ilnej{e vrednosti: ase, {tirice, desetice in kralje ter jih izro~imo na{emu pomo~niku, ki naj jih temeljito preme{a.

Udobno se zleknimo v naslanja~, ki naj bo po mo‘nosti v drugem, a ne preve~ oddaljenem prostoru, da se izognemo »senzori~nemu odtekanju« (nehotenim namigom o vrednosti posami~nih kart).

Zaprimo o~i in se 15 minut spro{~ajmo.

Dihajmo ~imbolj enakomerno in ne mislimo na ni~. S tako o~i{~enim umom imamo ve~jo mo‘nost, da prestre‘emo telepatske signale. »Oddajnik« nato javi, da za~enja poskus. Vzame prvo karto, se osredoto~i nanjo in posku{a »poslati« sliko do »prejemnika« (nas). ^ez nekaj trenutkov povejmo, katera je po na{em ta karta, pomo~nik pa naj bele‘i na{e odgovore.

Ko pomo~nik porabi vseh 16 kart, jih ponovno preme{ajte in {e trikrat ponovite poskus. Pri~akovani naklju~ni rezultat je 16 pravilnih ugibanj na 64 poskusov. Znanstveniki bi 23 ali ve~ pravilnih ugibanj obravnavali kot statisti~no pomemben rezultat, ki govori o tem, da se dogaja nekaj neobi~ajnega.

Nad~utno zaznavanje so poskusili razlo‘iti z raznimi znanstvenimi teorijami, tudi s »kvantno prepletenostjo«, ki predvideva, da dogajanje, ki vpliva na eno skupino atomov, v istem trenutku vpliva tudi na drugo skupino, ne glede na oddaljenost. Teorijo bo {e potrebno dokazati.

premajhen. [ibki telepatski »signal« postane viden {ele, ko z metaanalizo prou~imo ve~ kombiniranih poskusov.

Vse ka‘e, da so se mnogi raziskovalci za~eli tega zavedati. Nobene spremembe pa nismo opazili v pristopu uradne znanosti, ki se {e zmerom kr~evito upira sami ideji o obstoju telepatije. Ta odnos se zdi parapsihologom zelo ‘aljiv, saj upravi~eno sumijo, da si ti znanstveniki niso vzeli niti ~asa, da bi prebrali objavljene {tudije. Profesor Bem ta odklonilni odnos med drugim pripisuje dejstvu, da za telepatijo ni nobenih verjetnih mehanizmov.

KVANTNA PREPLETENOST Glede tega sicer obstajajo razli~ne teorije. Mnoge slonijo na ezoteri~nih pojmih iz teoreti~ne fizike. Ti vklju~ujejo tako imenovano kvantno prepletenost, kjer dogajanje, ki vpliva na eno skupino atomov, takoj u~inkuje na drugo skupino, ne glede na medsebojno oddaljenost. Fiziki so prepletenost sicer dokazali s posebno pripravljenimi atomi, nih~e pa ne ve, ali obstaja tudi med atomi, ki sestavljajo ~love{ki um.

Odgovori na taka vpra{anja bi preobrazili parapsihologijo, zato nekateri raziskovalci menijo, da njena prihodnost ni v nadaljnjem kopi~enju dokazov o telepatiji, temve~ v raziskovanju mogo~ih mehanizmov. Nekateri so se ‘e lotili dela in posku{ali ugotoviti, kateri ljudje so posebej uspe{ni v poskusih Ganzfeld. Prva dognanja ka‘ejo, da so uspe{nej{i ustvarjalni in umetni{ko nadarjeni ljudje. Na univerzi v Edinburghu so izvedli poskus s samimi glasbeniki, ki so dosegli kar 56-odstotni uspeh.

Skupina znanstvenikov z univerze v Northamptonu pa trenutno uporablja metodo Autoganzfeld za ugotavljanje domnevnih telepatskih vezi, ki naj bi obstajale med nekaterimi partnerji.

Ali bodo omenjeni poskusi uspeli razlo‘iti, kako deluje telepatija, bomo {e videli. Za sedaj je jasno le eno. S stali{~a standardov uradne znanosti so dokazi v prid telepatije presenetljivo mo~ni, gotovo precej mo~nej{i, kot bi ‘eleli prikazati mnogi znanstveniki.

Te‘ava je v tem, da je telepatija vse prej kot konvencionalna znanost, in nenavadne trditve je praviloma mo‘no dokazati le z nenavadnimi dokazi. Ra. Pu.

D

Misteriji 13

Zanimanje tajnih slu‘b dokaz za edinstven prispevek Nikole Tesle ~love{tvu (2)

Tesla brani Jugoslavijo V

prej{nji {tevilki Misterijev smo ‘e pisali o knjigi »Tesla - dosje FBI« Aleksandra Milinkovi}a, ki bo kmalu iz{la v sloven{~ini.

V tem napetem delu avtor na podlagi dokumentov FBI, od katerih so nekatere ‘e dali na vpogled javnosti, veliko pa jih je {e neobjavljenih, dokazuje, da se vlade in tajne slu‘be {e vedno ‘ivo zanimajo za Teslove neobjavljene izume, na podlagi katerih je mogo~e izdelati uni~ujo~a oro‘ja.

Tesla je zapustil le zapiske o delu na teh projektih. V pismu z dne 27. februarja 1941 je bratrancu Nikoli Kosanovi}u, ki je ‘ivel v Beogradu, razlagal: »Nedavno sem proizvedel novo na~elo prenosa neomejene sile za popolno obrambo na{e preljube domovine. Ta sila, ki sem jo prakti~no dokazal, bo dala Jugoslaviji stra{no mo~, saj bo lahko uni~ila vsako napravo, vnela smodnik in tako naprej. Vse vam bom pojasnil prek na{ega zastopnika. Presre~en sem ob misli, da pomagam svoji domovini.

V naslednjem telegramu z dne 1. marca 1941 Tesla pi{e: »Novo na~elo je zelo preprosto, saj deluje na podlagi mehanske energije zunaj omejitev znanih sredstev spreminjanja v elektri~no energijo. Nima isker, vidi pa se le tanka ne{kodljiva megla.

Po mojem je nemogo~e, da bi drugi prevzeli novo na~elo, ker v celem sistemu uporabljam ve~ kot petdeset izumov. V sistemu

14

»Moj {~it je popolna obramba pred najmo~nej{im topni{tvom, a lahko v napa~nih rokah povzro~i stra{ansko uni~enje«, pi{e veliki znanstvenik.

ni elektronov. Energija te~e v isto smer, se ne {iri in je enaka v vseh razdaljah. Sestoji iz nevtronov. @arek ima enak premer kot atom vodika. Prodre skozi oklep najve~jih voja{kih ladij; lahko se v‘ge na neomejeni razdalji, isto velja za letala. Potrebno bo devet postaj s po 200 konjskih mo~i (Milinkovi} v svoji knjigi pi{e, da bi bile kot manj{i Warden Cliff stolp s premerom 5 metrov, vi{ino 20 metrov in kroglo na vrhu): {tiri za Srbijo, tri za Hrva{ko in dve za Slovenijo, ki bodo zagotovo obvarovale na{o ljubo domovino pred vsemi vrstami napadov. Vsebina bombe se lahko v‘ge v zraku. In da bi postaja delovala, je potreben samo majcen generator ali 30-voltna baterija.« Morda je najpodrobnej{i opis »smrtonosnih ‘arkov«, ki ga je zapustil Tesla, vsebovan v telegramu Savi Kosanovi}u tri dni pozneje, 4. marca 1941 (dokument hranijo v arhivu Muzeja Nikole Tesle v Beogradu):

ENERGIJSKI [^IT PRED TOPNI[TVOM

Tesla je za obrambo Jugoslavije predvidel devet postaj s po 200 konjskih mo~i (ki bi bile kot manj{i Warden Cliff stolp s premerom 5 m, vi{ino 20 m in kroglo na vrhu): {tiri za Srbijo, tri za Hrva{ko in dve za Slovenijo, ki »bodo zagotovo obvarovale na{o ljubo domovino pred vsemi vrstami napadov.«

»Postaja uporablja mehansko energijo dizel motorja, moje zra~ne turbine, s pomo~jo pare, elektri~no ali na kakr{en koli na~in, in se pretvarja v elektri~no izmeni~no energijo pod pritiskom {estdeset milijonov voltov, brez nevarnosti … in brez sijaja. Elektri~na energija poganja delce skozi zrak s hitrostjo 1.183.737.000 centimetrov na

T ESLA trenutek, kar je 0.394579-ti del hitrosti svetlobe … Kar sem rekel o letalih, velja tudi za tanke, tovornjake, avtomobile, stroje v tovarnah, hidroelektri~ne in {tevilne druge stroje. Delci so lahko ve~ji od premera atoma vodika; z njimi je mogo~e na vse razdalje raztopiti kovino in vsakovrstne snovi ter dose~i pomembne u~inke v vojni in miru. Delci so skoraj zmeraj nevtroni, ker „nosijo“ 3723-krat manj elektrike kot elektroni, ki jih ni mogo~e potisniti skozi zrak na velike razdalje. V mojih poskusih z dvajsetimi efektivnimi milijoni voltov so elektroni nosili {tiridesetkrat ve~ elektrike kot obi~ajno in so po dveh metrih po stra{ni reakciji v trenutku uni~ili vsako cev.« Pisec John Malcolm v knjigi »Teslova trojica« prav tako navaja Teslov opis: »Moj {~it je popolna obramba pred najmo~nej{im topni{tvom, a lahko v napa~nih rokah povzro~i stra{ansko uni~enje. Narod pod za{~ito „Trojice“

[

e vedno ni povsem gotovo, ali je Tesla res umrl 7. januarja 1943 in ali je preminul, kakor navaja uradna verzija, zaradi posledic sr~ne tromboze. Neuradno je morda umrl 8. ali celo 10. januarja, medtem ko v »znanstvenofantasti~nih« krogih kro‘ijo govorice, da je bil Tesla pravzaprav ubit 5. januarja.

New York Times je 8. januarja 1943 objavil novico o Teslovi smrti in njegov kratek ‘ivljenjepis. To je morda tudi odlo~ilen dokaz, da Tesla ni mogel umreti tega istega dne, kot se navaja v nekih memorandumih FBI. Drugi dokaz, da je najverjetnej{i datum Teslove smrti 7. januar, je kopija ~lanka »Osamljeni genij« (The Genius Who Walked Alone), ki je bil junija 1955 objavljen v reviji Co-

lahko brez vsakega strahu napade druge. Zato sem model oro`ja naredil iz treh delov. ^e bi eden pri{el v napa~ne roke, obstaja vsaj upanje, da ne bodo na{li tudi preostalih dveh, in tako bi bila skrivnost obvarovana. Ali je mogo~e {~it izdelati tudi le z dvema deloma? Morda; to je odvisno od spretnosti in znanja odkriteljev oro`ja.«

POSKUSI V DAYTONSKI BAZI Neki Spanel, ki se pogosto omenja v dokumentih FBI kot vir informacij, v pismu, ki ga navaja dokument {tevilka 170, veliko let po Teslovi smrti pi{e o svojem prijatelju in sodelavcu Bloycu Fitzgeraldu. Ta dokument je pomemben tudi zato, ker je Fitzgerald v tistem ~asu, po drugi svetovni vojni, delal za vojsko v Daytonski bazi Wright Field, bil pa je »Teslov ljubljenec in eden redkih ljudi, ki jim je zaupal«.

1943. Nestrpni agenti FBI so vpadli v sobo hotela Newyorker, v kateri je pozno te

J UGOSLAVIJO

Ta, tudi za avtorja pisma briljanten devetindvajsetletni znanstvenik je prebil dolge ure s Teslo, medtem ko mu je slednji govoril o svojih najbolje ~uvanih eksperimentih.

Spanelovo izdajalstvo opisuje tudi Aleksandar Milinkovi} v svoji knjigi Tesla – dosje FBI: »Spanelovi posli so se ve~krat kri‘ali s Fitzgeraldovo kariero, zadnji~ takrat, ko je slednji postal direktor supertajnega raziskovalnega programa v Daytonski bazi, katerega glavni namen je bil izpopolnjevanje Teslovih smrtonosnih ‘arkov. Pred nekaj leti sem videl kos klirita z dovr{eno zvrtano luknjico, ki jo je – po pri~anju profesorja Velje Abramovi}a, ki je bil tam navzo~ – v isti Daytonski bazi naredilo neko oro‘je, podobno Teslovi vakuumski cevi. Od nekih profesorjev na beograjski Elektrotehni~ni fakulteti sem izvedel, da so na tem principu, v laboratorijih fakultete, izde-

VOHUNI UBILI TESLO ronet. Na 115. strani avtor pi{e: »Kolesa kontra{pijona‘e so se za~ela obra~ati ‘e zgodnjega jutra na dan 8. januarja

BRANI

no~i sobarica odkrila mrtvo telo Nikole Tesle, ki je preminul v 87. letu in katerega so mnogi imeli za najve~jega znanstvenega genija tistega ~asa.« Peti januar kot datum Teslove smrti se zdi najmanj verjeten, vendar je zabele‘ena zgodba, ki jo upo{tevajo tudi nekateri resni raziskovalci, po kateri so te no~i trije ljudje vpadli v njegovo sobo, ga ubili s hladnim oro‘jem in odnesli vso dokumentacijo, ki je bila v sobi. New York Times naj bi 6. januarja celo objavil novico o tem, a so to {tevilko hitro umaknili iz prodaje. Kot mo‘ne razloge njegovega domnevnega umora navajajo vohunstvo, nem{ke ali sovjetske obve{~evalne slu‘be, ter dejstvo, da je Tesla preve~

vedel o »Filadelfijskem eksperimentu«, v katerem je s »teleportacijo« izginila ladja ameri{ke mornarice St. Eldridge.

Sam Tesla je verjel, da 1943 nikakor ne bi smelo biti leto njegove smrti. ^e bi mu bile vse zvezde tako naklonjene kot preostalo vesolje, bi Tesla umrl {ele v julijskih dneh leta 1996! Rojen je bil namre~ v no~i med 9. in 10. julijem 1856, govoril pa je, da bo ‘ivel 140 let. Dejansko se je skrbno pripravljal za prihajajo~a desetletja, vendar je bila prometna nesre~a v letu 1939 resna fizi~na travma za ~loveka njegovih let in mu je najbr‘ mo~no skraj{ala ‘ivljenje. ^e bi ostal ‘iv, bi bil svet verjetno videti druga~en, tako kot se je naglo spremenila tudi njegova doba, ko je na na{em planetu »uvedel« elektriko. D

Misteriji 15

TESLA

BRANI

JUGOSLAVIJO

lali nekaj tako imenovanih Ve~ina dana{njih ufoloV neki bele‘ki o telegeodinamiki z dne gov meni, da je prav to poro»elektromagnetnih topov«.

Izmerjena hitrost delcev sno27. decembra 1941 Tesla navaja, da je ~ilo dokon~no potrdilo, da pa je menda zna{ala kar 4000 vlada ZDA vidi v neznanih metrov na sekundo, kar pa je bilo za razvoj stroja, »s katerim je mogo- lete~ih predmetih stvarno in vendarle precej manj od hit~e dose~i neprecenljiva ~udesa« (poga- resno gro‘njo nacionalni varrosti, o kateri je govoril Tesla nosti. Takoj po objavi poronjala naj bi ga gravitacija), porabljeno ~ila je pri{lo do zelo ‘ivahne (tretjina svetlobne hitrosti ali pribli‘no 100.000 km na sekorespondence med USAF in ve~ kot pol milijonov dolarjev. kundo).« FBI, Pentagon pa je spro‘il Zanimivo je, da je na istem mestu, v znanstveni oddelek USAF (vojnega le- ustanovitev projekta za organiziranim Daytonu, tudi Tesla neko~ imel svoj la- talstva ZDA) leta 1952 objavil pomem- raziskovanjem po celem svetu, s kateboratorij. Spanel sedaj postane zelo zani- bno poro~ilo na {estnajstih straneh pod rim naj bi zbrali podatke o vseh prizademiv za nadaljnje preiskave FBI, saj trdi, naslovom »Poro~ilo in ocena«, ki ga je vanjih, ki bi jim omogo~ili priti do noveda je vedel skoraj vse, kar je vedel Fitz- podpisal Theodor von Karman. ga pogonskega sistema. gerald, ta pa je baje vedel vse o Kopija poro~ila je bila poslaTeslovih tajnih projektih. na tudi general{tabu NATA. Tudi tam so se odlo~ili za~eti z lastToda agent obenem pi{e, da nimi raziskavami in so v ta naje Spanel »definitivno prorusko men sestavili posebno »Svetousmerjen«. Ob Teslovi smrti si valno skupino za aeronavti~no je vztrajno posku{al zagotoviti raziskovanje in razvoj«, skraj{apravico do Teslove zapu{~ine. no AGARD. Skupina je delala In ker je imel zelo dobre zveze tako temeljno, da niti sredi hladv Washingtonu – njegov prijatelj ne vojne ni pomi{ljala neposredje bil podpredsednik Henry Walno sodelovati s Sovjetsko zvezo, lace – obstaja mo‘nost, da je po njen ~lovek za zvezo pa je bil tej poti del Teslovih dokumenRobert Maxwell, lastnik »Pergatov vendarle pri{el do Sovjetov. mon Pressa«. Tako se je leta 1962 pojavila nova {tudija z naslovom TESLOV »Magnetofluidna dinamika«, kateGENERATOR re podpisnik je bil AGARD, zalo‘nik pa Pergamon Press. PoroSEVANJA ~ilo v osnovi govori o naravi interMed odprtimi dokumenti iz aktivne povezave polja, ki nastadosjeja »Tesla« FBI daje na vpone v prevodni teko~ini elektrogled tudi Teslov lastnoro~ni magnetnega polja. Pri~akovani zapisek »O novih procesih ustrezultat je bil stroj ali aparat, ki varjanja mo~nih ‘arkov ali ranaj bi ga poganjala gravitacija. diacije«. Odkritje Tesla takole V neki bele‘ki o telegeodiopisuje: »Na kratko, moj nov in namiki z dne 27. decembra 1941 poenostavljen proces generiraTesla navaja, da je bilo za raznja mo~nih ‘arkov temelji na voj tega projekta porabljeno ve~ ustvarjanju vakuuma in uporakot pol milijonov dolarjev ter da bi sredine zelo hitrega toka poso ga financirali Morgan, Crawsebne teko~ine okoli terminala ford, J. J. Astor, Fish in {e nekaj vozila, kar omogo~a, da se le-to pridobitnih organizacij.

Na konnapaja s tokom potrebne napecu pravi, da gre za popolnoma tosti in jakosti.« nov projekt, »s katerim je mogoLeta pozneje je ta izum po~e dose~i neprecenljiva ~udesa.« stal osnova za vrsto pomembnih Naslednji~: voja{kih raziskav. Tako je tudi Usoda Teslove zapu{~ine

16

Izku{nje predstavnikov uradne medicine pri zdravljenju z zvokom

Zvok na recept Z

dravljenje ali bolje re~eno harmoniziranje telesa in duha z zvokom je ‘e dokaj raz{irjena metoda komplementarne medicine.

Dognanja o ugodnih vplivih vibracij, ki jih prena{a zvok na ~loveka, pravzaprav niso nova, saj so od pradavnine do danes {amani uporabljali zvok v taki ali druga~ni obliki. Tudi vse religije Vzhoda in Zahoda so v bogo~astju uporabljale glasbo, kar je pripomoglo k ~lovekovi umiritvi od vsakdanjih tegob, poduhovljenju in stiku z bogom in samim seboj.

Izku{nje uma{kega terapevta Svemira Vranka in tudi drugih nam dokazujejo ugodne rezultate uporabe zvoka pri izbolj{anju fizi~nega, psihi~nega in duhovnega po~utja. Zanimive pa so izku{nje predstavnikov tako imenovane uradne medicine. Eden takih vro~ih prista{ev komplementarnih metod je dr. Mitchell

Dr. Gaynor s tibetansko skodelo.

Gaynor, direktor Centra za prepre~evanje in zdravljenje raka pri New York Hospital.

Dr. Gaynor ima vse potrebne papirje uradne medicine iz Cornell University Medical School, Rockefeller University in {e vrste raziskovalnih institutov.

Specializiral je onkologijo in hemato-

Ko je posoda v menihovih rokah zazvenela, je naenkrat izginilo hrumenje prometa in z vsako celico telesa je »sli{al in ~util« vibracije. logijo. Ko se danes spominja {tudentskih let in prakse v bolni{nicah, pravi, da je v medicini sli{al o zvoku le kot o diagnosti~nem pripomo~ku (ultrazvok). O komplementarnih metodah v zdravstvu pa je za~el razmi{ljati kmalu potem, ko je imel opravka s te‘kimi rakavimi bolniki. Spoznal je, da so ti pogosto nesposobni za drasti~ne onkolo{ke terapije, ker so preve~ fizi~no iz~rpani ali psihi~no razrvani od strahu in skrbi, tako da so take metode zdravljenja manj uspe{ne.

Med {tudijem in prakso v bolni{nicah mladim zdravnikom vedno sugerirajo, naj se ne obremenjujejo s problemi pacientov, naj z njimi ~immanj kontaktirajo, razen obveznih informacij o poteku bolezni, dru‘inski anamnezi in podobno. Veliko bolj pomembno je bilo poznavanje zadnjih dose‘kov v stroki, statisti~nih podatkov in novih farmakolo{kih izdelkov. Pacient je objekt, na katerem presku{a{ lastno znanje in znanje drugih. Rezultat je za‘elen predvsem za lastno zado{~enje.

Bilo bi krivi~no, ~e ne bi priznali prispevka psihoterapevtov v postopku zdravljenja hudo bolnih, vendar dr.

Gaynor malo cini~no ugotavlja, da njihovi pogovori s pacienti ponavadi te~ejo o skrbi za dru‘ino, pa o po~utju in videzu golih glav po terapiji.

Ker je bil sam odprtega duha in se je ‘e kot mladeni~ ukvarjal z jogo, meditacijo in drugimi metodami du{evne in telesne sprostitve, se mu ni zdelo nenavadno, ko je pri nekaterih njegovih pacientih pri{lo do nepri~akovanega izbolj{anja splo{nega po~utja, kar je omogo~ilo la‘je prena{anje terapij in bolj{e rezultate. Ugotovil je, da je ve~ini takih izbolj{anj botroval obisk pri zdravilcu.

Kmalu je premagal poklicne zadr‘ke in svojim pacientom tudi sam za~el svetovati nekatere presku{ene sprostitvene metode.

DO@IVETJE S TIBETANSKO SKLEDO S ~ude‘nim zvokom je dr. Gaynor pri{el v stik, ko je spoznal tibetanskega meniha, ki si je laj{al neozdravljivo bolezen s prepevanjem molitev in vibracijskimi zvoki tibetanske sklede. Mo‘ je zdravniku rade volje pokazal uporabe tega glasbila. Doktor {e po desetih letih

Dr. Tomatis (1920-2001) je za~etnik zdravilne metode z mo~jo glasbe, ki jo uporabljajo v ve~ kot 150 centrih v petnajstih dr‘avah.

Misteriji 17

Z VOK

NA RECEPT

ne more pozabiti do‘ivetja, ko je ZVO^NA TERAPIJA posoda v menihovih rokah zazvenela. Pravi, da je naenkrat izV SVETOVNIH ginilo hrumenje njujor{kega proTRADICIJAH meta in z vsako celico telesa je Hindujska tradicija, ki izvira lahko »sli{al in ~util« vibracije. iz Rig Vede, pozna ve~ kot tiso~ Od takrat ima v ordinaciji na himen, starih nekaj tiso~ let. Smividnem mestu ~ude‘ne skodele sel prepevanja teh spevov je bil in prav ni~ ve~ se ne obotavlja umiritev duha in ~utov in globopriporo~iti pacientom tudi te obko du{evno zavedanje.

Stari svelike komplementarnega zdravti mo‘je so vedeli, da je celotno ljenja. vesolje morje vibracij. Zvoki, ki Seveda se je v odkritje tudi nam pomagajo do ~imve~je usznanstveno poglobil. Ugotovil klajenosti s temi vibracijami, so je, da je bilo opravljenih kar gotovo pozitivni. nekaj raziskav na tem podro~ju.

Tudi sufiji (filozofska smer isPosebno zanimiva se mu je zdelama) dajejo velik poudarek na la {tudija s podro~ja psihonevrogloboko dihanje ter prepevanje imunologije. Pri ve~ testnih skuvokalov in zlogov v zdravilne pinah so prou~evali tvorbo imunamene. noglobulina ob meditaciji in viGlasbeni instrumenti so bili zualizaciji. Pri nekih skupinah je vedno sestavni del {amanske poskus spremljala glasba, druge opreme. Z njimi in s petjem so so meditirale v ti{ini. Pri »ozvovplivali na pacientovo po~utje, ~enih« testnih skupinah je bil sebi pa pomagali do transa. Moizmerjeni imunoglobulin po ponotoni ritem in vibracije {amanskusu vedno ve~ji kot pri tihih. skih bobnov dosegajo tudi tista Pri iskanju novih informacij podro~ja v mo‘ganih, ki jih obiin potrditev je dr. Gaynor nale~ajno ne uporabljamo. tel tudi na skoraj komi~ne zgodNekatera afri{ka plemena {e be. Eno takih je zabele‘il fran- Vse religije Vzhoda in Zahoda so v bogo~astju uporabljale coski zdravnik Tomatis v poznih glasbo, kar je pripomoglo k ~lovekovi umiritvi od vsakdanjih danes z mo~nimi vibracijami tegob, poduhovljenju in stiku z bogom in samim seboj. A.- W. bobnov pomagajo ‘enskam pri {estdesetih letih. Poklicali so ga Bouguereau: Pesem angelov, 1881, Muzej v Glendalu, Kanada. porodu. Takih primerov bi lahv benediktinski samostan v Ju‘ko na{teli {e ve~, a v~asih je dovolj, da ni Franciji, kjer je sedemdeset od devet- vanjem, se je po~utje menihov v nekaj se spomnimo intimnih ob~utij, ki nas desetih menihov to‘ilo za ~udnimi bole- mesecih izbolj{alo. pre‘emajo ob poslu{anju kak{ne mogo~zenskimi znaki. Bili so utrujeni, brez Tomatis sam ni mogel v celoti pojasne orkestralne skladbe.

Ni potrebno, da volje in apetita in so le s te‘avo oprav- niti zadeve, vendar je opisoval gregorisi poznavalec, vibracije te prevzamejo in ljali dnevne dol‘nosti. To je trajalo kar janske korale – petje preprostih melodij, ~uti{ jih v vsaki celici telesa. nekaj ~asa in njihov doma~i zdravnik je brez predpisanega takta, s poudarjenipoklical na pomo~ dr. Tomatisa. Ker mi dolgimi vokali in po~asnim dihanjem Ob vsem povedanem je razumljivo, rutinske analize niso pokazale kaj po- – kot idealno duhovno in ~ustveno hra- da dr. Gaynorja ni~ ve~ ne preganja obsebnega, se je Tomatis z menihi podrobno menihov, ki sicer ‘ivijo {partansko, ~utek heretika v odnosu do uradne medino pogovoril o njihovih ‘ivljenjskih nacine. Brez slabe vesti priporo~a pacienrutinsko ‘ivljenje. vadah. Ugotovil je, da so prej pri vseh tom dodatno terapijo z zvokom. Tudi Za navadnega smrtnika gregorijans- kak{nih ve~jih te‘av s kolegi nima, nekaobredih redno prepevali molitve oziroma gregorijanske korale, tudi po {est ur ki korali seveda niso najbolj prakti~en teri mu celo po{iljajo te‘ke primere. Sam na dan. Ko je pri{el v samostan nov opat, na~in za pove~anje du{evne energije, saj je prepri~an, da bodo rezultati spodbuje ta obi~aj ukinil v skladu z vatikanski- se jih ni tako lahko nau~iti. Gotovo je dili tudi druge zdravnike in da bo »harmi reformami; menihi naj bi svoj ~as la‘je usvojiti petje bid‘a manter, sedem moniziranje organizma« z zvokom pouporabili bolj koristno. Ko je dr. Toma- soglasnikov za sedem ~aker, ali kak{no stalo del normalne prakse v ordinacijah. tis svetoval, naj znova poskusijo s prepe- podobno sufijsko metodo.

Al. Ju.

D

18

Je grifon le bajeslovna ‘ival ali je resni~no obstajal?

Grifon - krilati lev B

ajeslovna ‘ival z levjim telesom, orlovskimi krili in glavo ter izrazitimi kremplji na prednjih nogah je znana predvsem iz srednjeve{ke emblematike, pogosto pa jo vidimo tudi med okrasnimi po{astmi starih cerkva. Toda grifonov izvor je dosti starej{i, saj ga sre~amo ‘e v egiptovski, asirsko-babilonski, predvsem pa starogr{ki kulturi.

Grki so menili, da je domovina grifonov centralna Azija, tam nekje med

Za grifone nekateri menijo, da so bili vrsta dinozavrov, protoceratopsi. Njihovo domovanje je bilo prav na podro~ju, od koder naj bi bili grifoni: med Altajem, Tien{anom in pu{~avo Gobi.

no ~uval v skritih gorskih predelih. 700 let pred na{im {tetjem je bilo krilatim levom posve~eno ve~ gr{kih epov.

Presene~a dejstvo, da je bila tolik{na pozornost posve~ena liku, ki ga ni nih~e nikoli videl in je verjetno ‘e tiso~letja

Upodobitev grifinove glave na otoku Kios.

HIBRIDI V LJUDSKI DOMI[LJIJI Kro`nik iz 6. stoletja na{ega {tetja.

prej obstajal v ljudskem izro~ilu azijskih ljudstev. Po trgovskih poteh so zgodbe (kot mnoge druge) pri{le v Sredozemski bazen.

Altajskim gorovjem in pu{~avo Gobi.

Stoletja pred na{im {tetjem so ga opisovali gr{ki pisci, sklicujo~ se na dosti starej{e vire. Niso si bili edini ali gre za ptico ali zver, ko pa ima zna~ilnosti obeh.

Tudi krila so eni opisovali kot prava pernata, drugi pa kot napeto ko‘o, podobno netopirjevi. Vsi pa so si bili enotni glede grifonovih magi~nih lastnosti – izredne mo~i in napadalnosti. Znan je bil tudi kot ~uvar zakladov in naGrifona napadata konja – kio{ki motiv. hajali{~ zlata. Jajca naj bi izlegal in ljubosum-

^udne, nenavadne ‘ivalske oblike so vedno burile ~love{ko domi{ljijo. V tej dru{~ini najdemo kitajske zmaje, indijanske lete~e ka~e, pa kentavre, satire, morske deklice in tako naprej. Zgodovinarji s psiholo{kimi znanji pripisujejo to dejstvo ~lovekovi globoki pripadnosti nekemu vesoljnemu redu, kjer je vse lepo urejeno po dualisti~nem redu: svetlo – temno, toplo – hladno, ‘ival – ~lovek, ‘enska – mo{ki, dobro – zlo in tako dalje. Kar odstopa od take ureditve ni pravoverno, je pa zanimivo. Lahko je bo‘je ali demonske narave – in smo spet pri dualizmu. Ker pa prihaja od dale~, iz neznanih okolij, nas ne prizadene, lahko le ob~udujemo pojav in blagrujemo na{o lastno popolno urejenost.

Vplivu anti~ne kulture na srednjeve{ko Evropo

Misteriji 19

G RIFON -

KRILATI LEV

gre pripisati dejstvo, da je bil lik krilatega leva tako popularen {e v poznem srednjem veku. Vendar je v kr{~anski mitologiji pridobil negativne oznake.

Prej poudarjane lastnosti leva in orla,

Razli~ni gr{ki pisci si niso bili edini ali gre za ptico ali zver, vsi pa so si bili enotni glede grifonovih magi~nih lastnosti – izredne mo~i in napadalnosti. pogum in plemenitost, naj bi se v hibridu izni~ile in prevladala naj bi kruta sila, kar pa je ‘e podro~je demonov in sinonim Satana.

PRAVI IZVOR KRILATIH LEVOV Kot vsak mit imajo tudi bajeslovne ‘ivali nekje globoko nek realen izvor. Za

Okostje protoceraptopsa je morda navdihnilo praprebivalce, da so si iz njega zamislili bajeslovnega grifina.

20

grifone nekateri menijo, da so bili vrsta dinozavrov, protoceratopsi. Njihovo domovanje je bilo prav na podro~ju, od koder naj bi bili grifoni. @e desetletja nahajajo pri izkopavanju med Altajem, Tien{anom in pu{~avo Gobi nenavadno veliko kosti omenjenih ‘ivali. Tudi okamnela jajca so na{li. Reke, ki prite~ejo z Altajskega gorovja, so zlatonosne, zato ni nenavadno, da so v grifonovih gnezdih prisotna zlata zrna. Od tod najbr‘ mit o ~uvarjih zakladov, saj je pri~akovati, da vsaka ‘ival brani svoje gnezdo.

Kot dana{nji paleontologi so tudi praprebivalci naleteli na kosti, ki niso pripadale njim znanim ‘ivalim. Podobno kot mi danes so tudi oni iskali podobnost z znanim in so si iz kosti ustvarili sliko ‘ivali. Opisi so {li od ust do ust, iz roda v rod, z obveznimi dodatki ~love{ke domi{ljije. Sredozemski trgovci, ki so na svojih poteh po Aziji poslu{ali zgodbe, so jih prinesli domov in zaradi ve~je zanimivosti dodali nove podrobnosti.

Grifonovo pti~jo naravo gre pripisati najdbi protoceratopsovih jajc.

@e v starih ~asih pa so obstajali dvomljivci, za katere tisto, ~esar ne vidijo, preprosto ne obstaja. Tako je vrsta gr{kih filozofov, ki sicer splo{no znanega pojava nikjer ne omenjajo ali pa menijo, da je le zgodba za naivne‘e. Celo hudujejo se na take zgodbe, saj naj bi ogro‘ale pravo, ~isto znanost. Kar spet ni ni~ novega; kar spomnimo se odnosa moderne znanosti do parapsiholo{kih pojavov, vsega kar je v zvezi z NLP in podobno.

Al. Ju.

D

Vitalizirani kruh se ne drobi, ostaja sve‘ po ve~ dni, je bolj slasten, bolj penast …

Zlati kme~ki kruh K

me~ki kruh s koruzo, ki ga pe~eta v svoji mini pekarni Milena in Stanko Serdin{ek v Lovrencu na Dravskem polju, se pona{a z zlatim odli~jem, ki mu ga je prisodila komisija slovenske Gospodarske zbornice na leto{njem ocenjevanju slovenskih pekovskih izdelkov.

Kruh z zlatim odli~jem je iz pekarne, kjer vse kar spe~ejo zamesijo z vitalizirano vodo in jam~ijo, da v dale~ naokrog hvaljenih pekovskih izdelkih ni niti trohice kakega aditiva, ki jih peki sicer dodajajo v skladu z moderno pekovsko tehnologijo, v kateri brez dodane kemije ni za‘elenih gospodarskih u~inkov.

O zakonskem paru Serdin{ek smo pisali ‘e leta 2001 v januarski in februarski {tevilki Misterijev, ko smo poro~ali o nenavadni kakovosti njunih izdelkov in o akciji revije Misteriji, ko je ve~ kot tiso~ naro~nikov na{e revije po po{ti prejelo polki-

Stanko Serdin{ek je s pomo~jo vitalizirane vode ustvaril kme~ki kruh, za katerega je prejel zlato odli~je Gospodarske zbornice Slovenije. Kruhi in peciva iz lovren{ke mini pekarne se odlikujejo po izredni elasti~nosti testa, s pomo~jo vitalizirane vode zame{eni kruhi in peciva se ne drobijo in ostajajo sve‘i do sedem dni. S poudarkom: brez vsakr{nih kemi~nih dodatkov.

logramski vzor~ni hleb~ek kruha, spe~en v lovren{ki pekarni po receptu Stanka Serdin{ka z vitalizirano vodo.

Pred dvema letoma smo v ~lanku »Idi po tabolj{i kruh« zapisali: »Pekova (Serdin{kova) ‘elja je, da za svoje izvrstne izdelke dobi tudi potrdi-

Misteriji 21

Z LATI

KME ~ KI KRUH

lo, certifikat, da je kruh iz njegove pekarne izvrsten, najbolj{i, ali pa da sodi v skupino najbolj{ih. Je eden tistih mojstrov, ki menijo, da ni dovolj, da izdelek le proda, marve~ mora njegova kakovost odra‘ati delo mojstra, ki ga je ustvaril …« Te ‘elje so sedaj uresni~ene, in ko smo lovren{kega peka vpra{ali po receptu za nagrajen kruh, smo dobili le

»V vseh pekovskih izdelkih v najini pekarni je tako malo kvasa, kot je le mogo~e. Nikoli ga ni ve~ kot 0,5 odstotka, medtem ko ga v industrijski peki kruha porabijo tri, pa pet in tudi do sedem odstotkov, odvisno od izdelka,« pravi in zagotavlja, da je kakovost njegovih izdelkov, ki imajo sedaj poleg ljudskega priznanja tudi uradni pe~at, v vodi:

Kruh z zlatim odli~jem je iz pekarne, kjer vse kar spe~ejo zamesijo z vitalizirano vodo in jam~ijo, da v dale~ naokrog hvaljenih pekovskih izdelkih ni niti trohice kakega aditiva. odgovor, da gre za hi{ni recept, ki je poslovna skrivnost: »Recepta ne povem,« je bil jedrnat, ko se je muzal v brke in pojasnil: »Sestra mi je pomagala, da sem pri{el do pravega recepta. Ona pe~e kruh po starem. Doma, na Ptujski Gori, za svojo dru‘ino. Ni mi povedala natan~nega recepta, a sem od nje izvedel toliko, da sem potem posku{al in posku{al in nazadnje pri{el do recepta, po katerem pe~em najbolj{i kruh …« Ne glede na recept je gotovih vsaj nekaj dejstev: lovren{ki kruh slovi dale~ naokoli, ker je narejen povsem brez kemi~nih dodatkov, ker se ne drobi, ostaja sve‘ po ve~ dni, je bolj slasten, bolj penast, bolj rahel in primeren tudi za ‘elod~ne bolnike …

Kruhi in peciva so narejeni izklju~no brez kemije:

22

»Odkar imam v pekarni montirana Hydronica, enega za pripravo pare v kru{ni pe~i, drugega za mesenje testa, so kruhi in peciva izredno kakovostni.

Razlika se poka‘e ‘e med pripravo, med vzhajanjem, saj so velike razlike ‘e v ~asu in na~inu vzhajanja,« razlo‘i nagrajeni pek in pohvali tudi u~inek vode na pe~: »Mislim, da imava samo dva v Sloveniji parno pe~, ki je {amotna in ne kovinska. No in v tej pe~i mi je vodni kamen ‘e po mesecu dni zaprl {obe, da sem moral pe~ ohladiti in izvrtati kamen iz nje. Odkar uporabljam vitalizirano vodo, torej imam vgrajen Hydronic, pe~ odprem enkrat na leto, da jo pregledam in poberem ven nekaj malega kamna. To je res velik prihranek, razen tega pa je peka s ~istimi ventil~ki, skozi katere piha para, veliko

Milena Serdin{ek poskrbi, da kruh pride ob pravem ~asu na pravo mesto. ^e ‘elite, da vam ga po{lje po po{ti, pokli~ite: 031/607 318.

bolj{a kot z delno zama{enimi …« Razen majhnim koli~inam kvasa, ‘ivi vodi, s katero se testo obna{a druga~e kot z vodovodno vodo, pripisuje zasluge za odli~ne izdelke tudi pe~i: »[amotna pe~ deluje tako kot stare lon~ene pe~i,« je prepri~an in trdi, da v kovinskih pe~eh ni mogo~e spe~i tako dobrega kruha kot v {amotnih.

Njegove pripovedi {e najbolj potrjujejo kupci. Teh je vse ve~ in ve~ in zmogljivosti minipekarne so ‘e skoraj povsem izrabljene: »V drugi polovici tedna pe~emo ‘e s skrajnimi zmogljivostmi, morda ‘e malo pretiravamo,« pravi Milena Serdin{ek.

Morda bi malce ve~ lahko napekli le {e v ponedeljek in torek. Tedaj bi lahko {e komu kruh poslali tudi po po{ti: »Od tedaj, ko smo kruh poslali naro~nikom revije, se je javilo kar nekaj ljudi, ki si ‘elijo na{ kruh sve‘ prejeKoruzni me{ani kruh, ki je prejel mati po po{ti. ^e zlato nagrado in je v njem le 0,5 odstotka kvasa.

Z LATI

KME ~ KI KRUH

Mesec revije

Misteriji v knjigarni V na{i reviji smo pred dvema letoma poro~ali o peku, ki je prvi v Sloveniji uporabil izbolj{ano vodo in takoj mo~no pobolj{al kakovost kruha; izdelke iz njegove pekarne lahko jedo tudi tisti, ki jim kruh sicer povzro~a prebavne te‘ave.

le moremo, ustre‘emo, pri tem pa moram pohvaliti hitro po{to. Kruh, ki ga oddamo dopoldne do desetih na po{to v Kidri~evem, je ob {tirih popoldne, seveda istega dne, v Izoli. Torej lahko dobijo sve‘ kruh kjerkoli po Sloveniji.« Vsak dan je mogo~e kupiti vitalizirani kruh v njihovi pekarni v Lovrencu na Dravskem Polju, na Ptuju, ob nedeljah v Mariboru na bol{jem trgu, vsak dan

pa ga razva‘ajo po vaseh ob~in Ptuj, @etale, Kidri~evo in Maj{perk. In seveda v okoli{ke gostilne, kjer jim je veliko do dobre in zdrave hrane. ^eprav je peko ‘e te‘ko pove~evati, sre~ni Stanko, ki ga bo nasledil sin, ki je ‘e tudi pek, snuje dalje. Iz sedanjih, nekdanjih {olskih prostorov, bo pekarno kmalu preselil v svojo hi{o, pripravlja pa ‘e tudi nov izdelek, ki bo delal dru‘bo sedanjemu kme~kemu kruhu, nagrajenemu kme~kemu kruhu s koruzo, pa belemu kruhu, raznim pecivom in posebnim kruhom. @e jeseni bo pekarna postala laboratorij za preizku{anje receptov za vitalizirani pirin kruh: »Pira mi odli~no raste. Posejal sem jo na petnajstih arih. Seveda bo to povsem biolo{ki, kontroliran pridelek, ki ga bom v glavnem ohranil za seme, manj{i del pa bom porabil za eksperimentiranje.

Tako kot sem ustvarjal kme~ki kruh, bom tudi pirinega. Toliko ~asa bom posku{al, dokler ne bom dosegel vrhunske kakovosti.« To sedaj, ko ‘e obvlada skrivnosti, kako iz moke, kisa, malo kvasa, soli in ‘ive vode ustvariti nagrajeni kruh, ne bo ve~ te‘ka naloga. In tako bo mogo~e ‘e v jeseni kupiti edinstven vitalizirani pirin kruh.

J. V.

v Celju V mesecu juliju obi{~ite prenovljeno in raz{irjeno Knjigarno Antika v Celju, Kocbekova 6, kjer boste dobili brezpla~ni – ogledni izvod revije Misteriji.

V knjigarni lahko kupite nove in antikvarne knjige, strokovno literaturo, znamke, bankovce, kovance in starine.

Poleg tega prodajamo in sprejemamo v komisijsko prodajo rabljene u~benike za osnovne, srednje in visoke {ole!

Ve~ informacij na telefonu 03/490 89 90 in v na{i spletni knjigarni www.antika.si

D Misteriji 23

Raznolikost metuljev je pokazatelj motenj v ekosistemu

Metulji v Vietnamu O

cenjujejo, da je vietnamski narodni park Tam Dao, eden zadnjih otokov bujnega tropskega de‘evnega gozda v morju agresivnega agrarnega razvoja, naravno okolje za okoli 300 vrst metuljev. Za te ‘ive palete barv se zelo zanimajo naravoslovci in ‘al tudi njihovi zbiralci, hkrati pa so tudi ob~utljivi pokazatelji ekolo{kih sprememb.

Zaradi njihove izjemne raznolikosti, dobre vidnosti, kratkega ‘ivljenjskega cikla in specifi~nih zahtev njihovih rastlin gostiteljic nam metulji omogo~ajo vpogled v zdravje ekosistema. Ta vpogled je nujno potreben za narodni park Tam Dao, ki je le 75 kilometrov oddaljen od Hanoja in je obkro‘en z nara{~ajo~o ~love{ko populacijo. Zanj je zna~ilna zgodovina vro~i~nega izkori{~anja stavbnega lesa, ubijanja divjih ‘ivali ter izsekavanja in po‘iganja gozdov za poljedelstvo.

Zaradi njihove izjemne raznolikosti, dobre vidnosti, kratkega ‘ivljenjskega cikla in specifi~nih zahtev njihovih rastlin gostiteljic nam metulji omogo~ajo vpogled v zdravje ekosistema.

Okoljski biolog Vu Van Lien z »Vietnam Russia Tropical Center«, ki ‘e {est let opazuje raznolikost tropskega gozda v Vietnamu, raziskuje, kaj nam populacije metuljev lahko povedo o ekolo{ki ohranjenosti bujnih pobo~nih gozdov v parku Tam Dao. Prostovoljci Earthwatcha Vuju ‘e drugo leto pomagajo pri spremljanju metuljev kot enega izmed pokazateljev sprememb naravnega okolja, ki obsegajo vse od agrarnega razvoja do subtilnej{ih, naravnih premikov.

Vietnamska favna metuljev je {e vedno relativno neznana, zato je prav mogo~e, da boste, ~e se odlo~ite pridru‘iti Vuju, odkrili kaj ~isto novega.

Po zgodnjem vstajanju bomo ob{li ve~ odsekov na razli~nih vi{inah in skozi razli~na naravna okolja metuljev. [teli bomo metulje, ki jih lahko prepoznamo na pogled, neznane pa bomo ulovili za

poznej{o prepoznavo. Nau~ili se bomo prepoznavati metulje v letu, od tistih z orja{kimi krili do ‘ivahnih belinov in te‘je prepoznavnih modrinov. Obenem bomo vzor~ili in prepoznavali tudi rastlinske vrste in gosenice ter zbirali primerke metuljev na drugih mestih, da bi izdelali iz~rpen seznam vrst v narodnem parku. Na{a prizadevanja bodo pomagala ustvariti temelje za hitro ovrednotenje bodo~ih motenj ekosistema in za ugotavljanje ogro‘enih vrst metuljev, ki jih je potrebno za{~ititi.

TERENSKI POGOJI Prebivali bomo v gosti{~u v Tam Dau s toplo vodo, prhami in televizijo. U‘ivali bomo v tradicionalnih vietnamskih jedeh, v prostem ~asu pa se bomo lahko povzpeli na vrhove bli‘njih hribov, obiskali spektakularen slap, ali opazovali eksoti~ne ptice.

TERMINI 2003: Ekipa IV: 14-22. avgusta • Ekipa V: 15-23. septembra • Ekipa VI: 11-19. oktobra.

D

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311600. http://www.earthwatch.org

24

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto 3.500 SIT poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer 2.800 genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije.

Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni 4.100 SIT kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na 3.200 sejmih inovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburghu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

4.100 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige 3.200 Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.500 SIT 1.200

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em.

Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT 4.000

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode.

Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT 9.000

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT 6.900

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT 4.000

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije.

Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna.

3.300 SIT 2.800

Misteriji 25

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: bro{irana 2.900 SIT trda vezava 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICA

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

V ‘ivljenju vsake ‘enske je porod najve~ji dogodek in nanj se je treba pripraviti. Vsaka nose~nica si ‘eli biti zdrava in roditi zdravega otroka. Knjiga opisuje, zakaj je telovadba med nose~nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.700 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

Cena: bro{irana 4.900 SIT trda vezava 5.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok.

Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.900 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: EU KARANTA AMEX VISA s kartico {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka:

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena posamezne knjige: 2.490 SIT

SANJE

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

26

PRIPORO^AMO: Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT) • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • V kraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava 2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)

ZALO@BA ARA

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

BIOHRANA

RECEPTI ZA BIOHRANO

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Je temelj zdrave prehrane. Vsebina te knjige so spoznanja, izku{nje in ugotovitve o pomenu prehrane, o zdravi prehrani, ki lahko izredno dobro vpliva na vsakogar. Knjiga opisuje na~ela in svetuje izbor bio‘ivil.

Ve~ kot 100 receptov za biohrano za {tiri letne ~ase. V knjigi boste lahko prebrali tudi o smernicah za prehrano starej{ih, o zdravi prehrani mladih, o vmesnih obrokih hrane in o kakovosti bio‘ivil.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti.

Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svo je zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, teles no vadbo in savnanje. Kako, ko liko in kdaj naj bi jedli, da bi spre menili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let. Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost.

(36 min.).

Vaje za noge in zadnjico videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.).

3.380 SIT

3.380 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani.

Naro~ila tudi po telefonu:

01/431 20 25.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

Vaje za raztezanje stretching. videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.).

3.380 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

kaseta 1.300 SIT zgo{~enka 1.900 SIT

DARILO Za knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju DO 20. DECEMBRA 2002 2002, bo po{tnino za vas pla~ala zalo•ba ARA.

SRE^NO 2003

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi 4.900 SIT smr~anje itd.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600 in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilograma lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici ...

9.800 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA ^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

28

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

a

b

c

Enostaven pripravek za bla‘enje cele vrste te‘av

Recept brazilskega patra P

od naslovom »Rak je ozdravljiv« je brazilski menih o~e Romano Zago zbral in uspe{no preizku{al star ljudski recept za preventivo in zdravljenje mnogih bolezni, vklju~no z rakom. Knji‘ica je od leta 1997 do‘ivela veliko prevodov in izdaj, samo v Italiji ‘e enajst ponatisov. Iz knjige Padre Romano Zago: Cancer Tem Cura!

Porto Alegre RS Brasile 1996, smo pripravili povzetek, ki ga objavljamo.

Recept je vsakomur dostopen, cenen in preprost. Za pripravek potrebujemo samo tri sestavine: • 1/2 kg ~istega, biolo{ko pridelanega ~ebeljega medu • 40-50 ml (pribli‘no 6 ‘lic) destiliranega alkohola (‘ganje, konjak, viski) • 350 g listov Aloe Arborescens S suho ali vla‘no krpo o~istimo liste, odstranimo bodice, liste nare‘emo (z lupino vred) in zmiksamo v me{alniku, skupaj z medom in ‘ganjem. Pripravek je takoj pripravljen za uporabo, brez kuhanja ali filtriranja. Hranimo ga v hladilniku, v dobro zaprti, temni posodi.

Trikrat dnevno jemljemo po eno ju{no ‘lico pripravka, 20 do 30 minut pred jedjo. Pred uporabo dobro pretresemo.

Ko za~nemo s postopkom, je pomembno, da porabimo celotno koli~ino. Po kon~ani kuri je priporo~ljivo, da opravimo zdravni{ki pregled (zlasti v primeru raka). Analize bodo pokazale dose‘ene u~inke in dale usmeritve za nadaljnje zdravljenje. ^e rezultati ne ka‘ejo izbolj{anja, po 5- do 10-dnevnem presledku kuro ponovimo. Ponavljamo jo tako dolgo, dokler ne odstranimo bolezni. Po ~etrtem negativnem poskusu odmerek pove~amo na dve ‘lici pripravka pred vsakim obrokom.

Brazilski menih o~e Romano Zago je zbral in uspe{no preizku{al star ljudski recept za preventivo in zdravljenje mnogih bolezni, vklju~no z rakom.

KAJ IN KAKO DELUJE? Med je znan po zdravilnih u~inkih.

V na{em primeru je ne samo ~istilec o‘ilja, temve~ tudi prena{a u~inkovine zdravila do zadnje celice v organizmu. @ganje ali drugi destilati imajo trojno funkcijo: (1) preparat delno konzervirajo; (2) alkohol {iri ‘ile, tako da u~inkovina hitreje pride v kri; (3) v destiliranem alkoholu se topi aloin, u~inkovina aloje, ki bi jo sicer organizem te‘je absorbiral. V recepturi uporabljeni destilati morajo biti ~isti, brez sladkorja in podobnih dodatkov. Neuporabne so tudi fermentirane pija~e, kot sta pivo in vino.

Aloja je po vsem svetu znana rastlina v ve~ razli~icah. Najbolj znana je Aloe vera ali barbadensis, za na{ recept pa je uporabljena Aloe Arborescens, ker ima mo~nej{e zdravilne u~inke. Priporo~ljivo je uporabljati starej{o, najmanj petletno rastlino, liste nabrati vsaj pet dni po zadnjem de‘ju, ne po slani, v temi. Zdravilo pripravljamo in hranimo na temnem, saj so sestavine aloje ob~utljive na svetlobo. Priporo~ljivo je, da pripravek jemljemo tudi preventivno, enkrat na leto. V tem primeru zadostuje, da deset dni jemljemo po dve ‘lici na dan pred jedjo. Omenjene koli~ine treh sestavin so preizku{ene, vendar pribli‘ne. ^e neko-

Brazilski menih Romano Zago je izdal knjigo, v kateri je razkril zdravilno u~inkovanje kombinacije aloje, medu in alkohola.

liko zmanj{amo ali pove~amo katero od sestavin, u~inka bistveno ne spremenimo. Tudi ve~ aloje ni nevarno, saj je ovr‘ena stara fama o strupenosti te rastline.

MOREBITNI STRANSKI U^INKI Na ko‘i se lahko pojavi srbe~ica, mozolji, izpu{~aji, na dlaneh in podplatih pa mehurji. Mo‘ne so prebavne motnje, driska, blato bolj zaudarja kot obi~ajno, napenjanje in vetrovi. Mo‘no je pogostej{e uriniranje, temen, skoraj rjav urin, sledi krvi v urinu. Bruhanje, tudi gnoj in kri. Splo{ne, neopredeljene bole~ine, posebno v trebuhu.

Pri bolnikih z rakom v grlu se pod brado lahko pojavijo tri odprtine, kjer izteka gnoj. Gnoj izteka tudi iz prstov na rokah in nogah, zlasti iz no‘nega palca, kar pa se sámo zaceli.

Neprijetnosti trajajo nekaj dni in pomembno je, da kure ne prekinemo.

Misteriji 29

R ECEPT

BRAZILSKEGA PATRA

Na{teti pojavi so znak, da organizem reagira na pripravek in da se bolezen umika.

NA KATERE VRSTE RAKA U^INKUJE? O~e Romano Zago, ki je poleg lastnih izku{enj z zdravilom zbiral podatke z vseh koncev sveta, ima dokumentacijo o ozdravitvah rakavih tvorb na mo‘ganih, malih mo‘ganih, plju~ih, jetrih, prostati, maternici, jaj~nikih, jajcevodih, dojkah, grlu, ~revesju, kosteh, ko‘i, danki, mehurju, limfnem sistemu, krvnem sistemu, ledvicah itd.

Pripravek lahko uporabljamo bodisi samostojno bodisi vzporedno s klasi~nim zdravljenjem raka.

Poleg zdravljenja raka ugodno u~inkuje tudi na druge bolezni in zdravstvene te‘ave: ‘elod~no kislino, gastritis, ~ir, konjunktivitis, zardevanje, ‘ulje, mozolje, ranice na lasi{~u, prhljaj, revmatizem, artritis, polipe na ~revesju, materni~ne polipe, pomanjkanje apetita, tanke in slabotne lase, neredno menstruacijo, pretirano in no~no potenje, mo{ke spolne te‘ave, astmati~ne te‘ave, paralizo, slab sluh, zaprtje, glivice, holesterol, krvni tlak, Parkinsonovo bolezen, ple{avost, sinusitis, lupus, herpes, psoriazo, epilepsijo, bolne nohte, katar, slabo prebavo, zadah iz ust itd.

Omeniti je treba, da v ve~ini na{tetih primerov u~inkuje aloja sama, kot rastlina, ne le v pripravku z medom in ‘ganjem.

ALOJA IN AIDS V zadnjih desetletjih so pri iskanju zdravila proti AIDS-u preizku{ali tudi alojo oziroma izvle~ke njenih sestavin.

30

Ugotovljeno je bilo, da tak{no zdravljenje zelo ugodno vpliva na pacientovo splo{no po~utje in nekatere bolezenske pojave pri AIDS-u, vendar je zaenkrat treba priznati, da aloja ne uni~uje virusa HIV in torej ne zdravi AIDS-a. Kljub temu pa jo je vredno upo{tevati kot zdravilo vzporednih te‘av, ki nastopajo pri AIDS-u, ‘e zaradi njene cenenosti in dostopnosti.

ALOE ARBORESCENS Aloja je kot rastlina z mnogimi zdravilnimi u~inki znana ‘e tiso~letja. [ele v zadnjem stoletju pa so ji posvetili ve~ temeljitih raziskav. Tako poznamo njeno kemi~no sestavo in zdravilne u~inke posameznih sestavin.

Botani~no uvr{~amo aloje (Aloacea) v dru‘ino Liliacea. Obstaja kar 350 razli~nih vrst, ki so raz{irjene po vsem planetu. So zimzelene rastline z debelimi listi in ‘ivobarvnimi cvetovi. Alojine u~inkovine so predvsem v ‘idki, grenki vsebini njenih listov.

Najbolj znani vrsti sta Aloe Barba-

densis Miller (Aloe vera) in Aloe Arborescens. Aloja vera je dale~ najbolj znana in raziskana. Aloin, ki ga vsebuje, je pokazal dobre odvajalne in ~istilne u~inke. Iz rastline izdelujejo {tevilne preparate za notranjo in zunanjo uporabo.

Verjetno je najbolj priljubljena tudi zato, ker je zaradi najve~jega izkoristka najprimernej{a za industrijsko pridelovanje in predelovanje.

Aloja Arborescens ima mo~nej{o povrhnjico, kar ji omogo~a pre‘ivetje tudi v slab{em podnebju. Ima pa dokazano ve~ u~inkovin, ki so tudi mo~nej{e. Sve‘a rastlina Aloe Arborescens vsebuje od 90 do 96 odstotkov vode. Suha snov pa vsebuje lipide, proteine, ogljikove hidrate, kalcij, magnezij, natrij, kalij, ‘elezo, baker, cink itd.

Ogljikove hidrate predstavljajo monosaharidi, polisaharidi. Te velike molekule so zlasti uporabne pri ko‘nih po{kodbah (opeklinah zaradi sevanja, tudi son~nih), njihove baktericidne lastnosti pa ~istijo organizem.

Raziskane so tudi u~inkovine kislin, ki jih vsebuje ta rastlina: aloinska, krizofanska in salicilna, ter vrsta aminokislin.

Aloja ima poleg prej na{tetih mineralov tudi visoko vsebnost vitaminov in sicer vodotopnih ter tistih, ki se topijo v ma{~obah. Pomembni so encimi, proteinov je relativno malo.

Ve~krat je omenjena alojina toksi~nost, vendar so to ovrgle tako raziskave kot praksa. Posebej v Ju‘ni Ameriki vrsto aloje jedo kot zelenjavo in pijejo njen sok – brez slabih posledic. Da bi kak{na od eventualno strupenih sestavin ~loveku {kodovala, bi moral u‘ivati ogromne koli~ine te rastline ali njenih izdelkov.

Al. Ju.

D

Skrivna sporo~ila v alegori~nem slikarstvu (3)

Izdajalske karte A

lmanach je bil z vsemi ‘avbami namazan ti~ in verjetno je bil to eden od razlogov, da se je tako spretno izmikal radovedne‘em, ki so poizvedovali po njegovem imenu. @e v prej{njem nadaljevanju smo odkrili, kako si je pri slikanju pomagal s preprostim orodjem, katerega skrivnosti so bile zaupane redkim izbrancem, udele‘enim v delovanju javnosti prikrite bratov{~ine, zadol‘ene za varovanje tiso~letne zapu{~ine, ki so jo zelo verjetno vitezi Templjarji prinesli iz Palestine. Tako vsaj ugotavlja Henry Lincoln v svoji knjigi Sveta kri in sveti gral.

Tajna bratov{~ina, katere ~lan je bil Almanach, je razvila svojstven sistem kodiranja sporo~il, pri katerem so uporabljali tudi sistem preslikave preko razli~nih jezikov, kjer ista beseda pri dveh narodih pomeni razli~no stvar.

In prav pri varovanju te skrivnosti je ta ugledna dru{~ina razvila svojstven sistem kodiranja sporo~il, pri katerem so marsikatero potegav{~ino na{li ‘e v starih zapisih, a tudi sami so dodali svoje umotvore, za katere so idejo nemalokrat na{li zopet v starodavni ve~no zeleni dolini Nila.

Ena izmed njih je prav gotovo preslikava preko razli~nih jezikov, v~asih sorodnih, drugi~ spet raznorodnih, kjer ista beseda pri dveh narodih pomeni razli~no stvar. Samo kot primer: »burro« v italijan{~ini pome-

V tajni bratov{~ini, katere ~lan je bil Almanach, so uporabljali svojstven sistem kodiranja sporo~il, pri katerem so uporabljali tudi preslikavo prek razli~nih jezikov, kjer ista beseda pomeni razli~no stvar. ni »maslo«, v {pan{~ini pa »osel«, hkrati pa je v hrva{~ini ~etrti sklon samostalnika »bura« (burja). Nekoliko spretnosti je treba, pa lahko s tem na~inom dose‘ete dobesedno ~ude‘e. Pa nikar ne mislite, da si samo izmi{ljujem.

ENA SLIKA – TISO^ BESED Nekateri »posve~eni«, ki kljub zaprisegi niso mogli biti tiho, so to tudi zapisali. Tako je na primer Alexandre Du-

mas starej{i v knjigi Grof Bragellone napletel zgodbo o francoskem gostilni~arju, ki mu je bila italijanska rodbina Medici tako pri srcu, da je po njej imenoval celo svojo gostilno, v ~asu, ko je bila Katarina Medici francoska kraljica.

Ko pa je ta padla v nemilost pri francoskem dvoru, bi bila njegova navdu{enost kaj lahko presneto {kodljiva, zato je mo‘ na{el salomonsko re{itev. Na gostilni{ki izvesek je dal naslikati u~ena mo‘a v razpoznavnih oblekah tedanjih ranocelnikov, spodaj pa pripisati »Medici Italiani«, kar sicer pomeni »Italijanski zdravniki«, hkrati pa seveda tudi »italijanski Medi~ejci«. Volk je bil sit in koza (pravzaprav ko‘a!) cela.

Je tudi Almanach pozobal kaj te modrosti? Prav lahko da, saj smo ‘e v prej{njem nadaljevanju ugotovili, da nam na sliki Kvartopirci II prav navihano ti{~i pod nos dvojko me~ev in prav ni~ kaj veliko pozornosti ni treba, da opazimo na mizi le‘e~o dvojko denarjev. Neko dvojnost nam torej po vsej sili ti{~i v o~i prebrisani avtor. A kak{no? Je {lo morebiti pri tej igri za nekak{no dvojno igro, morda za prevaro? Na prvi pogled se zdi ta podmena prenagljena, a kaj hitro zraste njena verjetnost, ko vzamemo v roke drobno knji‘ico Ksenije Rozman, ki je iz{la ob priliki nakupa te slike leta 1996. Na strani 12 pi{e: »Tudi tu so upodobljeni za mizo sede~i kvartopirci, ki jim stre‘ejo z vi-

Misteriji 31

IZDAJALSKE

KARTE

Grad Bokalce

nom. Igrajo trapolo (it. Trappola, nem.

Trapolier, Trappulier), igro, ki izvira iz Benetk, v 17. stoletju pa se je zelo raz{irila po Srednji Evropi.« V opombah pi{e, da sta podatke za razre{itev kart ljubeznivo posredovala gospa Margot Dietrich in univ. doc. dr. Fritz Koreny. Ugledna imena torej, katerim ka‘e verjeti. In kako naj bi ta kratek zapis potrjeval na{e domneve? Kdor se je kdajkoli spogledoval z italijanskim jezikom, si je verjetno ‘e odgovoril. Trappola v italijan{~ini namre~ pomeni past! Zna biti, da je res {lo za dvojno igro, v kateri so enemu izmed igralcev nastavili past. Bolje re~eno – preprosto so ga ogoljufali.

Dodatno potrditev te domneve lahko najdemo na skrajni levi strani slike, kjer je lepo vidna pletenka, ki jo navihanec kar nekako ponuja na ogled preko naslonjala stola. Po italijansko se ji re~e »fiasca« in prav ni~ kaj prida domi{ljije ni potrebno, da predpostavimo mo‘nost, da je slikar pravzaprav hotel re~i »fiasco«, kar po na{e pomeni polom, popolna izguba.

32

[e dodatna potrditev ideje? Kar trojno sporo~ilo, da bi ga ja ne spregledali.

MO@NOSTI JE VE^, TODA …

Kdo je torej bil reve‘, ki so ga spravili ob premo‘enje? Enega kandidata najdemo sredi trojice na levi strani, saj mu »kibic« vztrajno gleda v karte. A morda smo se prenaglili. Prav lahko ga zanimajo le zato, da obve{~a soudele‘ence v prevari, tako da vsi vedo, kaj imajo v rokah, z izjemo nesre~ne‘a seveda. Ta je v tem trenutku ‘e vse izgubil in ne igra ve~, saj smo ‘e ugotovili sporo~ilo »fiasco«. Do tega trenutka je bil osrednja figura, zdaj pa je verjetno resignirano rekel »pasiram«, izraz, ki ga ljubitelji vra‘jih podobic {e kako dobro poznajo. In ker se je okrog njega vrtelo vse, je verjetno tudi naslikan prav na sredini slike, ko si s komolcem nekam ‘alostno podpira glavo in strmi predse. Kako mu je bilo ime? Priznam, da bo naslednja izpeljava vsaj na za~etku na nekoliko trhlih

nogah, a morda nam {e celo »shodi«.

Ker je mo‘ ravnokar rekel »pasiram«, bi prav lahko bil, malo po italijansko zategnjeno, na kar nas kar naprej vle~e, Pasareli ali kaj podobnega. Lahko {e za koga ugotovimo vsaj pribli‘ek njegovega imena? Ponosni mo‘akar med slikarjem na skrajni desni in »Pasarelijem« ima pred sabo klobaso tobaka, ki so ji v takrat prete‘no nem{ko govore~i de‘eli Kranjski (vsaj kar zadeva plemstvo) rekli kar »{trudl«. Se je mo‘ pisal von Strudl? [e gru~ico na levi si oglejmo, potem bodi dovolj. Za za~etek jo samo primerjajmo s komodno narazen sede~imi gospodi na desni. Pravo nasprotje so, takole na kup stisnjeni, da se ~loveku kar malo zasmilijo v tisti gne~i. Je tu namig? Gne~a se po italijansko re~e ressa. Vsaj eden od teh gospodov bi lahko bil nekak{en Ressali, Ressenstein, Ressenbach ali kaj podobnega. [e dve detektivski nalogi sta pred nami. Ugotoviti bi bilo treba, kje so igro uprizorili in, ~e le mogo~e, tudi vsaj pribli‘en ~as dogodka. Glede slednjega ne bi smelo biti posebnih te‘av, saj ga je morda slikar kar narisal. In ~e ga je, ga je najla‘je naslikal kar na kartah. Poglejmo podrobneje. Na mizi le‘e~i karti, ki ju delno zakriva desnica »von Strudla«, sta naslikana as in sedmica, o obeh dvojkah pa smo ‘e nekaj rekli. Napi{imo jih torej s {tevilkami: as – 1, sedmica – 7, dvojka – 2. Je to leto 1702? Kaj pa tista druga dvojka? Morda ne bomo preve~ pogre{ili, ~e dopustimo mo‘nost, da nam je navihanec hotel povedati dvoje: leto dogodka in leto nastanka slike. ^e so torej igrali leta 1702, je prav mo‘no, da se je po dveletnem cincanju mojster navsezadnje odlo~il, da ko~ljivo zadevo prikrito spravi na platno, kar bi pomenilo, da je barve zame{al leta 1704.

Kaj pa kraj? Ta bi nam lahko povzro~al kar nekaj te‘av, saj nam stari kronisti vedo povedati, da je bil Almanach dobrodo{el gost mnogih plemi{kih dru‘in.

A premetenec je {el do konca! V zgornjem citatu iz knji‘ice Ksenije Rozman pi{e, da kvartopircem stre‘ejo z vinom.

IZDAJALSKE A kak{na postre‘ba je to, lepo vas prosim? Na mizi ni niti enega kozarca ne kupice. Vse, kar nas lahko napelje na misel nekak{ne vinske ponudbe, je gospa, ki nam ka‘e hrbet in z desnico vnemarno zajema nekaj iz vedra ali, po doma~e, »ajmarja«. Umetnostni zgodovinarji imajo bodisi bujno domi{ljijo ali pa pri pogostitvah tudi sami niso preve~ zahtevni. Na{a domi{ljija pa se lahko sprehodi v drugo smer in pri~ne razmi{ljati, da je tisti majceni bokal, bolj bokalce kot bokal, tam na sredi vsiljivo naslikan predvsem zato, ker so gospodje svojo podlost izpeljali na gradu Bokalce pri Ljubljani. Tisti »ajmar«, ali pravilno nem{ko napisano »eimer«, pa je tam nemara zato, da nas spomni na nem{ko besedo »heimer«, ki pomeni »doma~in, doma~ija, doma~i«. Italijani tako ali tako ne morejo izgovoriti ~rke h in zna biti, da se je nabrite‘ prav od srca nasmejal, ko si je pri slikanju omislil to besedno igrico.

ALI ZGODOVINA MOL^I? Pregovorno morda res. Kaj pa v na{em primeru? V ~isto ta pravih knjigah lahko za grad Bokalce zasledimo, da ga je leta 1657 od Janeza Dienerja pl. Diennesbergerja kupil ljubljanski po{tni mojster Matija Strobl, ki ga je v naslednjih letih temeljito prezidal. Poslikave je v veliki meri prispeval prav na{ Almanach, zato ni ~udno, da sedi zraven gostitelja, ki smo mu v na{ih iskanjih zaradi klobase tobaka najprej rekli kar »von Strudl«, a se nismo prav dosti zmotili, kajti oba naziva sta si dovolj podobna, da se je slikar lahko poigral na ta na~in, {e posebej, ker so ‘e v drugi polovici 17. stoletja Strobli postali baroni von Stroblhoff. En zadetek torej imamo. Pojdimo dalje.

Morda pa naslednji mo‘akar, ki tako strmi predse, namiguje na {e en grad v ljubljanski okolici, na grad Strmol. V u~enih bukvah lahko preberemo, da se je pred lastnikom gradu leta 1702 pojavil kme~ki sin Lovrenc Prah in mu poma-

KARTE

Grad Strmol

hal pod nosom z zadol‘nico za tiso~ goldinarjev. Grajski gospod denarja niso imeli, in grad je zamenjal lastnika. A glej ga {menta! Gospod se niso pisali Pasareli, kot smo sprva domnevali, temve~ so bili kr{~eni za Konrada Ruessensteina!

Torej bo vendarle res, da je na sliki, v tisti gne~i na levi, prav osrednji gospod, tisti, ki mu gledajo v karte, pravi o{kodovanec. In tista italijanska »ressa« (gne~a) je {e kako na mestu, pa ~eprav proti vsem pravilom lepega obna{anja! To pa seveda {e ne pomeni, da tudi strme~i gospod ni zgodovinski portret, kajti v bli‘nji ljubljanski okolici je na gradu Duplje tedaj ‘ivel Franc Josip Possarelli, ki je leta 1702 od{el k ve~nemu po~itku.

Leta 1703 je tudi grad Bokalce uradno zamenjal lastnika, saj ga je kot doto prinesla v zakon s Karlom Bernardom Lichtenbergerjem Eva Fran~i{ka Stroblhoff. Pa je zelo kmalu postala vdova in se ‘e leta 1705 ponovno poro~ila z grofom Wolfom Herbertom Lambergom. ^e upo{tevamo, da je bila v tistih ~asih navada vsaj enoletnega ‘alovanja, potem je ovdovela leta 1704, v letu nastanka slike torej.

So ravno pogoste smrti neposrednih udele‘encev prevare pripravile Alma-

nacha do tega, da je na svoj na~in zabele‘il to goljufijo? In morda ti dve smrti niti nista bili povsem naravni, kajti umetnik je naslikal dvojko me~ev, kar namiguje na dvoboje, tista dvojka na mizi pa bi lahko imela celo dvojni pomen. Prvega smo ‘e obdelali, saj je pri celi stvari {lo za goljufivi (dvojni??) denar, upodobljena pa je v tako ‘ivi rde~i barvi, da kar grozljivo spominja na dva odrezana vratova. Izbira barv kart je bila vse prej kot slu~ajna, saj je podobar kar pozabil na ~a{e in palice, ki so tudi v italijanskih kartah.

Da je pri vsej stvari nekaj smrdelo, dokazuje tudi zgodovinski podatek, da je leta 1704 (nastanek slike!) Henrik Konrad Reussenstein vlo‘il to‘bo proti Lovrencu Prahu, tedaj ‘e plemenitemu Wolwitzu. Pravda je trajala celih 48 let, a na koncu je morala njegova vdova Suzana Felicita Wolwitz rojena Schmidhofen pla~ati dedi~em Konrada Reussensteina skoraj 21.000 goldinarjev od{kodnine. Morda bi se spla~alo {e malo pobrskati po starih papirjih, da bi na{li {e kak{en ko{~ek, ki bi dopolnil manjkajo~e vrzeli. ^e koga mikajo pra{ni arhivi, naj se vr‘e v delo. Zgodovina mu bo hvale‘na. Jaz tudi.

Ivan Mohori~

D

Misteriji 33

Drevesni horoskop (7)

Jablana in brest JABOLKO

D

ioniz, darovalec vina, je ustvaril tudi jabolko. Daroval ga je Afroditi in tako je jabolko dobilo eroti~en pomen.

Kot pripovedujejo gr{ki in severni miti, so bila jabolka hrana bogov in polbogov ter naj bi imela mo~ tistega, ki jih u‘iva, pomladiti. To pa trdimo {e dandanes in zato so jabolka nekak{en simbol mladosti. Eva je v raju z drevesa spoznanja utrgala ta prepovedan sade‘ in nas tako podvrgla zakonu dualnosti: dobro – slabo; dan – no~ in podobno.

Jabolko je okroglo in je simbol sveta. ^e ga po ekvatorju prere‘emo na dve

Kot svetal oblak – obrobljen roza, kot angelski obraz spe~ega otroka, kot sladak okus smetanovega bonbona se v maju odpira{ in z vso mo~jo cveti{.

Nestrpno ~lovek ~aka, da tvoj sade‘ dozori, ti pa mirno na drevesu visi{ – in o ljubezni govori{!

34

Kot pripovedujejo gr{ki in severni miti, so bila jabolka hrana bogov ter naj bi imela mo~ tistega, ki jih u‘iva, pomladiti.

To trdimo {e danes in zato so jabolka nekak{en simbol mladosti. polovici, v njegovi notranjosti odkrijemo peterokrako zvezdo – pentagram. Pentagram je simbol ~love{tva, ki se ka‘e

tudi v peterokrakem jabol~nem cvetu. [tirim zemeljskim elementom (voda, zemlja, zrak in ogenj) se pridru‘i duh in ~loveka povzdigne nad naravo. @e Kelti so s pentagramom odganjali zle duhove in si z njim pridobivali mo~.

V hranljivem mesu jabolka le‘i ljubezen, ki odganja vse hudo ter hrani in ~isti duha in telo. To pa je osnova vseh verskih prepri~anj.

Obstaja ve~ kot tiso~ vrst jabolk, kajti jabolko je najva‘nej{i in najbolj pogost drevesni sade‘.

Listje in cvetovi, skuhani kot ~aj, imajo odvajalni u~inek, posebno pripravljena lupina debla je polnovreden nadomestek kinina.

Jabolko ugodno vpliva na celoten prebavni trakt. Veliko alternativnih metod zdravljenja vsebuje jabolko kot zdravilo in tudi sodobna medicina se strinja, da je va‘no pojesti vsaj eno jabolko na dan.

Proti mo~nem glavobolu, artritisu in zaprtju lahko uporabimo naslednjo metodo. Tri dni jejmo samo sve‘a jabolka, z lupino in pe{kami vred. Vsak ve~er pred spanjem pa zau‘ijmo {e ~ajno ‘li~ko olivnega olja. Tako o~istimo telo in iz njega splaknemo vse strupe. Med tem ~asom se moramo ve~krat umiti, kajti telo izlo~a strupe tudi skozi ko‘o, kar lahko povzro~i neprijeten vonj. Osebam s slabim srcem ali katero koli sr~no okvaro pa se ta metoda priporo~a samo, ~e jo dovoli njihov zdravnik.

Jabol~ni kis z ‘lico medu je {e en na~in zdravljenja z jabolkom; na dan popijemo dva do {tiri kozarce jabol~nega kisa, ki mu dodamo ‘li~ko medu.

Deluje zato, ker odplahne nezdrave usedline v telesu, med pa u~inkovito

J ABLANA uni~uje bakterije. Jabol~ni kis tudi dobro odstranjuje apnenec, ki se nabira v ‘ilah, pa tudi v kuhinji.

JABLANA (ljubezen) Oseba, rojena ob ~asu jablane, ni ravno mo~no grajena, vendar je zelo {armantna in ljubka ter prikupna in privla~na. Mik in ~ar njene osebnosti je dolgo ne zapusti in je tudi {e v starosti privla~na. Zelo je ob~utljiva; v~asih je nesre~no zaljubljena, kljub temu pa se je vedno pripravljena spogledovati, razen v primeru, ~e najde resni~no zadovoljivo partnerstvo, ko ji njen razum to prepove. Ta oseba si edino ‘eli ljubiti in biti ljubljena.

Kljub njeni spogledljivosti je jablana lahko zvest in lojalen partner, kajti egoizma ne pozna. Svojemu partnerju je sposobna dati tudi zadnji nov~i~, kajti zelo je velikodu{na. Na ‘alost se to velikokrat kon~a tako, da jo drugi izkoristijo.

V notranjosti oseb, rojenih v ~asu jablane, se skrivajo talenti znanstvenika.

V primernih okoli{~inah jablane veliko dose‘ejo. Velikokrat so to kljub temu nezbrane osebe, ki jih lahko opi{emo z dvema besedama: raztreseni profesor ali brezskrbni filozof. @ivljenje oseb, rojenih v jablani, nikoli ni mirno ali dolgo~asno, temve~ je vedno razburljivo in zanimivo.

BREST – DREVO

G

orski brest je nekoliko bolj odporen proti brestovi bolezni kot pa brest, ki raste v dolinah, vendar je samo {e vpra{anje ~asa, kdaj bodo zboleli tudi gorski bresti.

Pri bolezni bresta sodelujeta beli brestov hro{~ in glivica, ki jo prena{a.

Hro{~ se pre‘ivlja z brestovimi listi, njegove li~inke pa z brestovimi sokovi.

Glivice se razmno‘ujejo v pretokih drevesa in tako njegove obtoke zama{ijo.

Bolezen bresta se je pojavila okoli leta 1920, vendar je pri{la in od{la, dandanes pa je, na ‘alost, ogro‘ena vsa brestova

IN BREST

DREVESNI KOLEDAR ZA JULIJ (drevesni koledar za celo leto smo objavili v 114. {tevilki Misterijev) 25.06. - 04.07. – jablana (ljubezen) 05.07. - 14.07. – jelka (skrivnostnost) 15.07. - 25.07. – brest (plemenitost) 26.07. - 04.08. – cipresa (zvestoba) populacija. Posebno {e zato, ker proti tej bolezni ne poznamo nobenega sredstva ali zdravila. Na mnogih podro~jih ni nobenega bresta ve~.

V~asih so uporabljali njegove veje za pletenje ko{ar in podobno, njegove poganjke pa kot ‘ivalsko krmo. Brestovi listi so bili tudi ~loveku prebavljivi.

V antiki so uporabljali skorjo debla za sredstvo proti driski, te‘avam pri menstruaciji, za ledvice; ~aj pa je pomagal proti revmatizmu.

Brest je Merkurjevo drevo, pripada mu princip gibljivosti, Merkur pa je bo‘ji posredovalec med organskim in duhovnim ‘ivljenjem.

BREST (plemenitost) Oseba, rojena ob ~asu bresta, skozi prijetno zunanjost hitro vzbudi pozornost. Predvsem tudi zato, ker si garderobo okusno in usklajeno izbira. ^eprav na prvi pogled ni videti tako, v resnici nima velikih zahtev. Prijateljem nikoli ne ote‘uje ‘ivljenja, njihove napake pa vseeno te‘ko prenese in odpusti.

Miren in zbran brest pri ljudeh vzbuja zaupanje in pride tudi poklicno do velikih priznanj. Brest rad vodi, a nerad poslu{a ali ukazom sledi.

Videti je odporen, vendar je njegovo zdravje bolj krhko in je na ‘alost velikokrat bolan, pa ~eprav ne vedno resno. Kot partner je zvest in po{ten in dru‘inske odgovornosti prevzema z veliko resnostjo.

Kot vse drugo v ‘ivljenju ima tudi brest svojo son~no in svojo sen~no stran.

Eva je v raju z drevesa spoznanja utrgala prepovedani sade‘ in nas tako podvrgla zakonu dualnosti: dobro – slabo; dan – no~.

Nagnjen je k svojeglavosti, vendar se mu to hitro oprosti, ker je po drugi strani nadvse radodaren in po‘rtvovalen.

Brest je poln humorja, je prakti~en ter ima ‘ivahen in buden razum. @ivljenje skrbno na~rtuje in hitro prepozna prilo‘nosti, ki mu jih prina{a.

Nevenka Kette Gabrov{ek

D

Misteriji 35

Mit v astronomiji (7)

Od znanosti do mita D

okler je veljal Ptolemejev sestav, v katerem se je vse gibalo okoli Zemlje, ki je bila v sredi{~u vesolja, tako da je bilo vse prirejeno za Zemljo in na njej ‘ive~e ~love{tvo, se je astrologija lahko razvijala in preprosto zahtevala splo{no priznanje in spo{tovanje.

Ko pa so spoznali, da je ta sistem napa~en in so ga zamenjali za pravilnega, Kopernikovega, je astrologija izgubila osnovo in s tem vsako upravi~enost.

Spoznali so, da je gibanje Sonca in planetov na nebu navidezno, kot posledica kro‘enja Zemlje in planetov okrog Sonca. Zemlja torej ne le‘i v sredi{~u vesolja in ljudje ne morejo (ve~) zahtevati, da je vesolje prirejeno ali narejeno zaradi njih. (Pripomba: konjunkcijo ali navidezno sre~anje planetov pojasnjujemo tako, da Zemlja le‘i s Soncem in planeti v isti premici; pri zunanjih planetih je planet za Soncem, kar nastane zaradi razli~nih obhodnih ~asov Zemlje in planetov, ne pa, da je to za ~loveka ali skupino ljudi nek pomemben ‘ivljenjski dogodek.)

ASTROLOGIJA [E VEDNO CVETE Svoj osnovni pomen pri tem izgubljajo tudi ozvezdja oziroma zodia{ka znamenja, saj ne sestajajo iz prostorsko pripadajo~ih zvezd, ampak so le navidezno na tistem delu neba.

Ko bi jih imeli mo‘nost pogledati oziroma opazovati s kake druge zvezde, da o drugi galaksiji ne govorim, bi jih videli povsem

36

Astrologija bi nekako morala izginiti iz miselnosti dana{njega ~loveka, a se to zaradi dolo~enih re~i ne bo zgodilo. druga~e. Poleg tega vemo, da se videz ozvezdij zaradi lastnega gibanja zvezd s ~asom spreminja. Pomisliti pa moramo tudi na premikanje pomladi{~a (to~ke Gama), ki se bo kmalu premaknilo v ozvezdje Vodnar in zaradi katerega se spreminja slika zvezdnega neba.

Astrologija, ki gradi na geocentrizmu, prakti~no ne sodi v Kopernikov sestav; ob Herschlovem odkritju na{e Galaksije, Oortovem odkritju njenega vrtenja in najnovej{ih odkritjih Hubblovega teleskopa, kot so nova planetom podobna telesa blizu drugih zvezd, astrologija izgublja tla pod nogami, pravzaprav pade na izpitu. Pripada pre-

teklosti. Nekako bi morala izginiti iz miselnosti dana{njega ~loveka, a to se zaradi dolo~enih re~i ne bo zgodilo. Je pa brez dvoma kulturno zgodovinsko zelo zanimiva veda in je zaradi svojih opazovanj opravila ogromno delo za znanstveno astronomijo. Seveda pa tu ne gre za nasprotovanje psiholo{ki astrologiji, le podatke za svoje delo bi si morala danes priskrbeti na druga~en na~in ali drugje, ne pri astronomiji.

Toda, resen problem je, kje, kako in koliko?

NI^ NI DOKON^NEGA

Majhna Zemlja je sestavni del ogromnega vesolja. Zato vseh pojavov in potekov dogodkov (procesov) na Zemlji ne moremo presojati zgolj z obi~ajnega ozko zemeljskega – geocentri~nega stali{~a, temve~ z dosti {ir{ega – vesoljskega, kozmi~nega. @ivimo v ~asu znanstvene in tehni~ne revolucije in osvajanja bli‘njega vesolja, na{e predstave o snovi in njeni zgradbi pa so {e vedno skromne in do‘ivljajo velike spremembe.

V 16. stoletju je astronomija prinesla odlo~ujo~o spremembo glede pogleda na svet. Zadala je uni~ujo~ udarec geocentri~nemu predstavljanju o zgradbi Son~evega sestava. Po te‘kem duhovnem boju se je kon~no uveljavil Kopernikov heliocentri~ni sestav.

Spoznavanje vesolja in narave sploh je dolgotrajen proces. Vsako novo spoznanje, nova teorija je le Ozvezdja severne nebesne polute, prikazana na stropu nekega templja v stopni~ka v neskon~ni verigi prou~evanja narave. dolini kraljev v Luxorju.

OD

Ptolemejev geocentri~ni sestav.

Niti eno spoznanje, niti ena teorija ne more biti zadnja. Prej ali slej ~lovek odkrije nove stvari, ki jih obstoje~e znanje ni zmo‘no zadovoljivo pojasniti. Staro zamenja novo.

Tako je na primer staro predstavo o absolutnem prostoru in ~asu, ki so jo zagovarjali Isaac Newton in njegovi nasledniki od 17. do 19. stoletja, v za~etku na{ega stoletja zamenjala Einsteinova relativnostna teorija. Bistveno se je razlikovala od stare le glede hitrosti, ki so ob~utno presegle nam znane hitrosti iz navadnega ‘ivljenja. [e v 19. stoletju o hitrostih blizu svetlobni niso razmi{ljali, danes pa je relativnostna teorija potrjena ne le pri pospe{evanju osnovnih delcev v fizikalnih poskusih, ampak celo pri na~rtovanju TV, saj hitrosti elektronov lahko primerjamo s svetlobno hitrostjo. V vesolju se skoraj s svetlobno hitrostjo gibljejo celi zvezdni sistemi – {tevilne zelo oddaljene galaksije. Pri raziskavah gibanja snovi zunaj na{e Galaksije skoraj ni mogo~e brez uporabe relativnostne teorije.

ti neko teorijo, razumno ugla{eno s tedaj nabranimi opazovanji Sonca, Lune, planetov in zvezd – vsega tistega, kar je bilo dostopno na nebu pogledu ~loveka pred izumom daljnogleda. Stari astronomi so mislili, da so zvezde nepremi~ne to~ke na nebesni krogli. Odrekli so se raziskovanju zvezd. Omejili so se le na opisovanje tistega, kar so videli s prostim o~esom. Tudi Zemljo so imeli za vzorec nespremenljivosti, saj so jo iz roda v rod videli prakti~no nespremenjeno (prvi pribli‘ek). Vrtenja in kro‘enja Zemlje niso upo{tevali, ker ju niso ob~utili, kakor ju tudi mi ne ob~utimo.

Ptolemejev geocentri~ni sestav matemati~no dobro pojasnjuje tisto, kar je ~lovek zaznaval s prostim o~esom, to je navidezno gibanje nebesnih teles po nebesnem svodu. Njegova velika pomanjkljivost pa je bila, da pri pojasnjevanju navideznih gibanj Lune, planetov in Sonca ni mogel pojasniti spreminjajo~ih nihanj glede oddaljenosti vesoljskih teles od Zemlje. Ptolemej je sicer

Kopernikov heliocentri~ni sestav – prvi prikaz iz nesmrtne Kopernikove knjige O kro‘enju nebesnih sfer (1543).

re{il matemati~no nalogo, ne pa fizikalne. Za to pa~ {e ni pri{el ~as. Gr{ki astronom Aristarh v 3. stoletju pred na{im {tetjem se je ‘e zelo pribli‘al nalogi, ki jo je pozneje re{il Kopernik. Tedaj pa na njegovo veliko misel ni bil {e nih~e pozoren, razen tako, da so ga proglasili za brezbo‘ca in izgnali iz de‘ele.

Miniti je moralo petnajst stoletij, preden se je misel o gibanju Zemlje okrog Sonca prebila in si utrla pot. Seveda je pri tem veliko vlogo igrala cerkev. Predstava o nepremi~ni Zemlji v sredi{~u vesolja je bila eden temeljnih kamnov verskega pogleda na svet.

GEOCENTRI^NOST JE NARAVNA

VZOREC NESPREMENLJIVOSTI Vseeno poglejmo nekoliko nazaj v zgodovino. Geocentri~ni sestav so prvi izdelali v antiki Stari Grki, v glavnem filozof Aristotel v 4. stoletju pred na{im {tetjem in nato astronom Ptolemej v 2. stoletju. Pomenil je prvi poskus zgradi-

ZNANOSTI DO MITA

Raz{irjajo~e se vesolje; pogled »od zunaj«, spodaj so galaksije, ki se nam pribli‘ujejo, zgoraj pa tiste, ki se od nas oddaljujejo.

Ne smemo pa misliti, da je geocentrizem ‘alostna zabloda na{ih prednikov. Nasprotno, to je povsem obi~ajna in neobhodna stopnja na neskon~ni verigi ~lovekovega spoznavanja vesolja – prostora okrog njega. Naj omenimo, da so tudi neposredno z Zemljo povezane vede, kot so geologija, fizika, geofizika, geografija, zoologija, botanika in biologija, {e sedaj v dolo~eni meri geocentri~ne, saj temeljijo le na opazovanjih v zemeljskih pogojih.

Biologija prej ni mogla povedati, ali je ~lovek sposoben ‘iveti v brezte‘nosti.

Misteriji 37

OD

ZNANOSTI DO MITA

[ele ko so naredili poskuse v vesoljskem prostoru in dokazali, da je mogo~e ‘iveti v pogojih vesoljske brezte‘nosti, so nad Zemljo poleteli prvi astronavti. Dana{nja biologija {e ne pozna splo{nih, od specifi~nih pogojev neodvisnih zakonitosti pri obvladovanju razvitega organskega ‘ivljenja. Ves material, s katerim razpolaga, je povsem zemeljskega izvora. Biologija je ho~e{ no~e{ geocentri~na veda. Kemija malo manj, so pa na primer odkrili vodik, helij in druge snovi tudi in najprej v vesolju.

Danes ne poznamo splo{no privzete teorije glede nastanka Sonca in planetov. Astronomi jo lahko zgradijo le na osnovi podatkov o edinem, to je na{em primeru planetnega sistema - Oson~ja.

Vseeno je velika verjetnost, da je nastal iz oblaka medzvezdne snovi. To dokazuje zna~ilnost gibanja planetov. Okrog Sonca kro‘ijo v isti smeri po tirih, ki le‘ijo v bli‘ini dolo~ene (osnovne) ravnine in se zelo malo razlikujejo od kro‘nic, njihove hitrosti na tirih pa so obratno sorazmerne kvadratnemu korenu

Kaj, kdaj, kdo – plakat (brez besed)

38

Signali (»pulzi«) z nekega pulzarja. Sprva so mislili, da take signale po{iljajo »Mali zeleni mo‘ici«. Skrivnost so skrbno varovali. [ele po dolgi vrsti let so ugotovili, da gre za posebne nevtronske zvezde. Torej ni~ miti~nega.

njihove oddaljenosti od Sonca (so torej vedno manj{e).

TEORIJE O NASTANKU ZVEZD Navadno re~emo, da je snov na Zemlji v treh osnovnih oblikah – agregatnih stanjih: trdem, teko~em in plinastem.

Astronomska raziskovanja v zadnjih desetletjih pa so pokazala, da je ve~ina snovi v vesolju v posebni obliki, ki deloma spominja na plin. Imenuje se plazma. Vesoljska plazma je glede na na{a splo{na zemeljska merila skrajno razred~ena. Razlikujemo hladno in vro~o plazmo. Prva je segreta do nekaj 1000 ali 10.000 K, druga do ve~ 10 milijonov K. Pribli‘no re~eno, notranjost zvezd je vro~a plazma, njihove zunanje plasti in atmosfera pa sestojijo iz hladne. V vro~i plazmi potekajo jedrske reakcije, pri ~emer se spro{~a ogromna energija.

Hladno plazmo na {iroko uporabljajo v dana{nji varilski tehniki.

Plinov, teko~in in trdnih teles (kot se jih u~imo in razumsko-~utno dojemamo) je v vesolju razmeroma malo. Celo najsvetlej{e meglice, kjer je ogromno plina, so milijardokrat bolj razred~ene kot najbolj globok vakuum, ki ga dobijo v laboratorijih. Sedaj pravijo, da je v vesolju najve~ temne snovi. In {e se bo kaj na{lo, v kratkem odkrilo.

Trda snov je v glavnem zbrana v pla-

netih zemeljskega tipa (Merkur, Venera, Zemlja, Mars), medtem ko so planeti velikani (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun) ve~inoma sestavljeni iz plinov vodika in helija. Sateliti planetov in majhna telesa Oson~ja (planetoidi, kometi) so tudi trda telesa, toda njihova masa je zanemarljiva, ‘e ~e jo samo primerjamo s planetno.

Trdna snov je v izredno majcenih del~kih medzvezdnega prahu, v temnih meglicah, ki so {e nekaj desetkrat bolj razred~ene kot plinske meglice. Teko~ine najdemo kot bazene na planetih zemeljskega tipa. Teko~ina je menda sploh velika redkost v vesolju. Vse na{e prvotne zemeljske oblike snovi so torej le kaplja v vesoljskem oceanu plazme.

Tudi teorija o nastanku zvezd bo brez dvoma {e do‘ivela spremembe in nove razlage. Skoraj gotovi smo lahko, da se bodo v kratkem pojavile nove teorije, saj se ‘e dolgo govori o ve~ vesoljih in podobno. Raziskovanja napredujejo, pozitivno je, da so stalno novi izzivi in da v raziskovanju prostora in ~asa ni meja. Ob branju in sprejemanju najnovej{ih znanstvenih dose‘kov pa se mi v~asih ‘e dozdeva, da nekako potujem iz mita v mit, pa kakor koli je razumeti ta stavek. In kaj bodo porekli o dana{njem razumevanju vesolja na{i zanamci, denimo ~ez sto, dvesto ali petsto let?

To bi pa res rad do‘ivel.

KONEC Marijan Prosen – Majo

D

Eskulapova sveti{~a – zdravili{~a – sanjalnice so zopet aktualna

Zdravilne sanje T

ako uradna medicina, {e bolj pa alternativni zdravniki in zdravilci priznavajo vpliv prijetnih ali morastih sanj na ~lovekovo zdravje.

To pa je ‘e odmik od sodobnega stehniziranega gledanja na bolno telo kot na okvarjen stroj. Ko je bolezen posledica stresa in izhaja iz ranjene du{e, je analiza sanj koristna za ponovno vzpostavitev harmonije in samozdravljenje. [e danes je to eden terapevtskih pripomo~kov {amanov. V vseh religijah so imeli izbranci prero{ke sanje, a tudi navadnim smrtnikom se pogosto zgodi, da jim sanje oziroma sanjske bukve pomagajo razvozlati marsikatero, tudi zdravstveno te‘avo.

Malokdo pa ve, kako velik pomen so imele sanje v zdravilstvu anti~ne Gr~ije.

Velika imena gr{ke filozofije in medicine, za katere pravimo, da so o~etje modernega zdravilstva, so u~enci tako imenovane asklepijske {ole. Ker radi re~emo, da je bila gr{korimska antika poleg Biblije zibelka evropske oziroma zahodne kulture, je ‘e vredno malo bolj od blizu pogledati tudi ta del.

Asklepij ali Eskulap, kar je bolj doma~a rimska oblika njegovega imena, je bil starogr{ki bog zdravilstva. Ker so imeli gr{ki bogovi izrazito ~love{ke lastnosti, nekateri menijo, da je morda neko~, v predklasi~ni Gr~iji, ‘ivel ~lovek, {aman, zdravilec, ki je ostal ljudem v spominu. Njegov za{~itni znak je palica z ovito ka~o. Njemu so bile posve~ene v anti~nem Sredozemlju {tevilne bolni{nice ali bolje re~eno zdravili{~a. To so bili templji s sve~eniki – zdravniki, ki so jih obi~ajno postavili ob vodnih in termalnih izvirih, podzemnih jamah in v ~imbolj mirnem, idili~nem okolju. Ta zdravili{~a so delovala kar 2000 let, od pribli‘no 1600 pred na{im {tetjem do

Bolnik je v~asih ‘e v prvih ali pa v ponovljenih zdravilnih sanjah doumel te‘ave, ki so povzro~ile njegovo bolezen. leta 400 na{ega {tetja, ko so jih ukinili in tudi uni~ili pokristjanjeni Rimljani. V Sredozemlju je znanih ve~ kot tristo ostankov tovrstnih sveti{~. Eden najbolj

znanih, najstarej{ih in najbolj raziskanih je bil v Epidavru, pomembni asklepioni po so bili raztreseni tako po celini kot po otokih. Hipokrat je bil na primer sin in vnuk Eskulapovega sve~enika in je tudi sam {tudiral medicino v asklepionu na otoku Kos. Najbr‘ so v takih templjih zdravili raznovrstne, tudi ~isto obi~ajne bolezni in po{kodbe. Uporabljali so razli~ne pripomo~ke, vendar je bil poudarek na zaupanju v boga, ki ti nakloni zdravilne sanje oziroma naka‘e pot ozdravitve.

POSTOPKI ZDRAVLJENJA

Eskulapov kip v {panskem mestu Empuries.

Sveti{~a – zdravili{~a so se morda nekoliko razlikovala med seboj in tudi skozi stoletja so bile najbr‘ kak{ne spremembe, vendar je osnova ostala ista.

Bolniki so prihajali od blizu in dale~, vseh vrst in stanov, bogati in revni, celo su‘nji. Ko so prispeli, navadno utrujeni in seveda bolni, so jim sve~eniki predpisali po~itek, o~i{~evanje telesa in duha, zdravo prehrano, pitje zdravilne vode, sprehode v prijetnem okolju, poslu{anje glasbe in recitacij, pogovore z drugimi pacienti, po mo‘nosti tistimi, ki so ozdraveli ali se jim je zdravje vsaj izbolj{alo. To je trajalo od nekaj dni do nekaj mesecev, najbr‘ odvisno ne samo od te‘e bolnikove bolezni, ampak tudi od te‘e njegove mo{nje.

V tem ~asu so sve~eniki bolnika spremljali in se pogovarjali o njegovih sanjah. To {e niso bile tiste prave zdravilne sanje, a so lahko razodele, kdaj bo bolnik pripravljen. Ko je pri{el ~as, je bil pacient poklican v abaton – sanjsko sobo s posebno posteljo, ki so ji rekli klina (od tod beseda klinika). Tu se je za~el postopek sanjanja enkoimisis. Nekateri menijo, da so sve~eniki (therapeutes) v tem

Misteriji 39

Z DRAVILNE

SANJE

postopku uporabljali tako droge kot sugestijo. Ne glede na to so bili rezultati dobri, tako je vsaj razbrati iz {tevilnih votivnih plo{~, najdenih v razvalinah takih zdravili{~.

Bolnik je v~asih ‘e v prvih ali pa v ponovljenih zdravilnih sanjah zaznal oziroma doumel te‘ave, ki so povzro~ile njegovo bolezen, vi{ek takih sanj pa je bila pojavitev samega boga Eskulapa ali njegove h~ere Higieje. Po prebujenju so bili obi~ajno sve~eniki tisti, ki so sanje razlagali in predpisovali dodatno zdravljenje.

Po opisanih predhodnih Ka~ji ugriz v sanjah. pripravah je kar verjeti, da se je stanje marsikateremu bolniku tako podob mogo~e razbrati, da so sve~eniki izbolj{alo, da posebne sanje niti niso bile – terapevti aktivno sodelovali, morda ve~ potrebne, a obred je bil pa~ tak. preoble~eni v Eskulapa ali Higiejo, in Sklepni del rituala je bil prav tako izvajali celo kirur{ke posege. Toda to so pomemben – izkazovanje hvale‘nosti zgolj ugibanja; prvenstveno je pri sanjbogu za ozdravitev v obliki pla~ila. Bog ski terapiji le {lo za vpogled v lastno Eskulap je bil dober, ljudem naklonjen du{o ter prepoznanje ran in brazgotin in razumevajo~, vendar je pri~akoval na njej, ki res pogosto povzro~ijo bolezpriznanje. Da taka pla~ila niso bila majh- ni na telesu. Take sanje pa so bile verjetna, je razbrati iz najdenih votivnih tabel, no zelo razli~ne od primera do primekjer je na primer en sam ozdravljenec ra, tudi odvisno od pacientove izobrazdaroval toliko, da so zgradili novo manj- be, zavesti in trdne vere. {e sveti{~e. Vendar terapevti tudi siroMed znanimi zgodbami ozdravljenmakov niso nagnali. Temu bi lahko rekli cev ne manjka tudi anekdot. Ena takih prvi za~etki vzajemnosti v zdravstvu. je pripoved ozdravljenega epileptika, ki Velik pomen so pripisovali tudi vo- se je v sanjah pogajal za zdravje. Eskutivnim tablam, ki so jih ozdravljeni lap mu je ponudil zamenjavo: neko druprina{ali v zahvalo. Na njih je bila ome- go bolezen namesto zoprne bo‘jasti. Mo‘ njena bolezen in seveda ~ude‘ne zdra- je pristal in se zbudil z malarijo. Neka vilne sanje. Takih tabel so na{li kar lepo neplodna ‘ena si je ‘elela zanositi. Bog {tevilo, seveda pa vsebini ni vedno ver- jo je v sanjah vpra{al, ali je to vse, kar si jeti, saj opisujejo bolj ~ude‘e kot pa ‘eli. Potrdila je, da si res ‘eli le zanositi. ozdravitve s pomo~jo sugestije, avtosu- To se je zgodilo, vendar je bila nose~a tri gestije in podobno. Vendar so bile te tab- leta, dokler ni {la ponovno na terapijo. le sestavni del sveti{~a, pacientom na Spet se ji je prikazal Eskulap in jo spomogled in za vzpodbudo njihovi veri. Bile nil, da ni imela nobenih drugih ‘elja. so neke vrste reklamnih sporo~il, zato Potem je seveda tudi sre~no rodila. res ni imelo smisla na tablo ovekove~iti Dvomljivcem, posmehljivcem in nevsak ozdravljen zagnojeni prst. hvale‘ne‘em se bolezen ni izbolj{ala, ~e Iz izkopanin in zapisov je sicer te‘ko se niso spremenili. Kak{en izgovor so izlu{~iti, kaj se je v takih zdravilnih sa- sve~eniki vendarle morali imeti za monjah dogajalo, vendar je iz nekaterih rebitne neuspehe.

40

KONEC ESKULAPOVIH TERAPIJ Ko je kr{~anstvo postalo uradna religija rimskega cesarstva, je bilo hitro poskrbljeno za uni~enje in iztrebljenje drugih bogov.

Kljub temu so se Eskulap in njegova sveti{~a – zdravili{~a – sanjalnice {e najdlje obdr‘ali.

Nekateri zgodovinarji celo vzporejejo Eskulapa in Jezusa: oba bo‘ja sinova, oba zdravilca s pomo~jo vere, oba naklonjena ljudem.

Celo so podobno upodabljali Kristusa, bradatega, s palico.

Menda se je celo kak{en Eskulapov kip iz poru{enega sveti{~a zna{el kot Kristus v kr{~anski cerkvi.

Vendar so bile razlike globlje kot podobnosti. Kristus je bil sin nebe{kega Boga in vse je bilo podrejeno izklju~no bo‘ji volji, tudi zdravje du{e in telesa. Ozdravljal je le Bog o~e s sinovo pomo~jo. Ni bilo prostora za zemeljske bogove, dedi~e prastare boginje Matere zemlje, niti za ~lovekovo razglabljanje o bo‘jem, ~love{kem in podobno. Tako so {la v pozabo tudi Eskulapova sveti{~a – zdravili{~a.

Nepopisen razvoj znanosti v zadnjem stoletju, seveda tudi medicine, je takim starim zgodbam dal {e bolj odmaknjen zna~aj. A ne za dolgo; ko je medicina napredovala do stopnje, ko se ukvarja s posameznimi deli telesa kot z deli stroja in kar pozabi, da je ~lovek ~ude‘no kompleksno bitje, je nastal prostor in potreba po celovitem obravnavanju bolnika. Zato toliko razli~nih zdravilcev, tudi z diplomo medicinskih ved, ki prou~ujejo in o‘ivljajo prastare metode. Tudi postopki iz sveti{~ boga Eskulapa ‘e imajo posnemalce. Ameri{ki psihiater Edward Tick je metodo uspe{no uporabljal pri zdravljenju veteranov vietnamske vojne in bolnikov z nekaterimi organskimi boleznimi. Morda bo komu zanimiva njegova novej{a knjiga Zdravljenje z sanjami (The Practice of Dream Healing, Quest Books) Al. Ju.

D

Znanstveniki po~asi odkrivajo skrivnosti alkimistov

Kamen modrosti O

dkritja zadnjega stoletja so predvsem v fiziki prinesla povsem druga~no razumevanje sveta. Celo besednjak znanstvenikov je poln novih izrazov, ki {e pred desetletji ne bi pomenili ni~. Ugotovljeno je, da so na milijone svetlobnih let oddaljeni delci medsebojno povezani brez fizi~nega dotika, da je mo‘no vplivati na odnos prostor – ~as, da postaja teleportacija (prenos na daljavo) resni~nost, prav tako levitacija, v zra~nem transportu razmi{ljajo o materialu, odpornem na gravitacijo, virtualna znanost pa vodi k razumevanju hiperdimenzionalnosti okolja.

V poplavi novih spoznanj je tudi odkritje nenavadnih lastnosti monoatomskega zlata in skupine platinskih ‘lahtnih kovin. Ko so te kovine segrevali in ohlajali, so spreminjale te‘o. Pri dolo~eni temperaturi so razpadle v monoatomsko obliko belega prahu in izgubile kar 56 odstotkov te‘e. Pri nadaljnjem segrevanju do 1160 °C se je prah spremenil v kristal in spet izkazoval 100-odstotno za~etno te‘o. Pri {tevilnih ponovnih poskusih gretja in hlajenja so nejeverni znanstveniki ugotavljali {tirikratno pove~anje te‘e. Poskusna posoda je bila po odstranitvi monovalentne ‘lahtne kovine te‘ja kot prej polna! Torej imajo ti nenavadni materiali sposobnost prenesti brezte‘nost na druge. Ker gravitacija dolo~a odnos prostor – ~as, so morali znanstveniki priznati, da te nenavadne snovi lahko vplivajo na ta odnos.

Pri poskusih pa so se dogajale {e bolj ~udne stvari. Ko je snov pri dolo~eni temperaturi izgubila te‘o, je postala nevidna oziroma je preprosto izginila.

Po prazni poskusni posodi so me{ali, misle~, da se bo to opazilo, ko se ohlajena snov spet pojavi. Vendar je bila obli-

Pri poskusih so se dogajale zelo ~udne stvari; ko je snov pri dolo~eni temperaturi izgubila te‘o, je postala nevidna oziroma je preprosto izginila! ka snovi prav taka kot pred njenim izginotjem. Torej snov ni bila nevidna, ampak je sploh ni bilo tam; za~asno je spremenila fizikalno stanje in pre{la v neko drugo dimenzijo.

Da ne gre za poskuse »norih« znanstvenikov, pove dejstvo, da tovrstne raziskave opravljajo v uglednih ustanovah, kot so Niels Bohr Institute na Univerzi v Köbenhavnu, ~ika{ki Energy Argonne

Laurence Gardner

National Laboratories, sovjetska Akademija znanosti itd.

NI^ NOVEGA POD SONCEM …

Tako meni Laurence Gardner, britanski zgodovinar in avtor knjig, v katerih posku{a razlagati zgodovino oziroma nekatere nerazumljive zgodbe s pomo~jo najnovej{ih znanstvenih odkritij. Ravno prej opisana dognanja fizikov so ga navedla na posebno razumevanje nekaterih dogajanj, opisanih v sumerskih, egip~anskih, starogr{kih in biblijskih zgodbah, pa tudi v delih srednjeve{kih alkimistov.

SVE^ENIKI – KOVINARJI Faraon Tutmozis III. je pribli‘no leta 1450 pred na{im {tetjem ustanovil posebno bratov{~ino visokih sve~enikov – kovinarjev. Imenovali so se Velika bela bratov{~ina; ime naj bi izhajalo iz njihovega izdelovanja »belega prahu za projiciranje«. Mnoge risbe, ki upodabljajo faraone pri darovanju bogovom ali posmrtnem potovanju, prikazujejo sto‘~aste predmete, ki jih imenujejo »beli kruh«. V tekstih se pogosto pojavlja beseda m f k z t (samoglasniki niso znani), ki naj bi bila hrana za du{o oziroma posmrtno svetlobno telo. Ta snov je vedno v povezavi z ognjem, svetlobo in z zlatom, faraonom pa naj bi bila v pomo~ pri obredih pobo‘anstvenja.

V starej{ih biblijskih zgodbah, na katere so vplivali Sumerci, Egip~ani in drugi, je {e danes privla~na tista o Skrinji zaveze, posebej za tiste z bolj tehni~no domi{ljijo. Plo{~e z desetimi zapovedmi naj bi Mojzes spravil v poseben zaboj, narejen po natan~nih navodilih samega Jehova. Ne presene~a toliko natan~nost

Misteriji 41

KAMEN

MODROSTI

oni in babilonski kralji obredno u‘ivali beli prah monoatomskega zlata kot hrano za njihovo svetlobno telo in za zdravljenje vseh bolezni?

SPREMINJANJE DNK

Hans Weiditz: Alkimist, naslikano okoli leta 1520.

tehni~nih navodil, saj jih v Bibliji ne manjka (npr. graditev Noetove barke), kot prisotnost zlata in posebne lastnosti skrinje. Zaboj so Izraelci prena{ali na svojih poteh po pu{~avi in do‘ivljali neverjetne stvari. Ob pogledu ali dotiku so nepoobla{~eni umirali, ob~asno se je skrinja dvignila z ramen nosa~ev in lebdela v zraku, njeni u~inki so podirali obzidja sovra‘nih mest ter ubijali napadalce in tatove.

Aleksandrijski filozofi so nekaj stoletij pred na{im {tetjem omenjali Nebe{ki kamen, kot sredstvo na poti k Ahuri Mazdi ali bogu lu~i. Ta naj bi imel ~ude‘ne lastnosti; te‘ji je od vsebovane koli~ine zlata, ko pa se spremeni v prah, je celo pti~je peresce te‘je od njega.

V srednjem veku se pri alkimistih prepletata zlato in kamen modrosti. Kamen modrosti naj bi bil reagent, ki spreminja navadne kovine v zlato. Gardner pa iz nekaterih citatov razume, da so vsaj nekateri alkimisti vedeli, kaj je kamen modrosti. Filalet, alkimist iz 17. stoletja pravi: »Na{ Kamen (modrosti) je sam naj~istej{e zlato, najvi{je ~istote in fine narave. Ni ve~ navadno zlato, je najvi{ji dose‘ek Narave. Kamen ga imenu-

42

jemo zaradi njegovih lastnosti, ognju se upira kot kamen. Je sicer zlato, naj~istej{e od ~istega, je negorljivo kot kamen, po videzu pa je kakor fin prah.« [e pred njim, v 15. stoletju, francoski alkimist Flamel omenja, da zlato, ko je popolnoma raztopljeno in pre~i{~eno, tvori zlati prah, ki je Kamen modrosti.

Znano je, da je bilo preobra‘anje navadnih kovin v zlato le eden od ciljev pravih alkimistov, pogosto bolj zahteva njihovih mecenov. Druge njihove dejavnosti so bile veliko bolj ezoteri~ne; govorili so o levitaciji, hkratnem pojavljanju na ve~ krajih in drugih oblikah zanikanja naravnih zakonov. Ni ~udno, da so nekatere razglasili za ~arovnike.

Iz raznih podobnih navedkov skozi zgodovino je razumeti, da naj bi beli zlati prah, monoatomsko zlato, v davnini uporabljali tako za verske kot za prakti~ne namene (medicina, transport) ali pa v nerazdru‘no kombinacijo obeh. Da zlato niso imeli zgolj za okras, menijo tudi avtorji, ki prou~ujejo sumerske zgodbe o obisku »bogov« iz vesolja, ki naj bi na na{em planetu pridobivali to ‘lahtno kovino za svoje potrebe.

In kako naj si razlagamo, da so fara-

Leta 1995 so ameri{ki znanstveniki ugotavljali, da rutenij, kovina iz skupine platin, nenavadno vpliva na ~love{ko DNK. Ko so vnesli atom rutenija na vsako stran DNK vija~nice, je ta postala 10.000-krat bolj prevodna. Postala je superprevodnik. Ugotovili so tudi, da je ‘lahtne kovine mogo~e uporabiti za »popravilo« od raka deformiranih celic (farmacevtska firma Bristol-Myers Squibb).

Monoatomske ‘lahtne kovine pospe{ujejo delovanje endokrinih ‘lez, pove~ujejo izlo~anje melatonina, zvi{ujejo stopnjo zavesti in vseh ~util. Monoatomske ‘lahtne kovine so tako imenovani skriti atomi in znano je, da telesne celice med seboj komunicirajo s pomo~jo skritih atomov in svetlobnih valov.

Pravzaprav je ironija, da v na{i »moderni« dobi z dragimi in zapletenimi raziskavami pridemo do spoznanj, ki so bila ‘e znana na{im prednikom pred tiso~letji. Vedeli so, da so v telesu superprevodniki – elementi ~lovekove zavesti, ki so jo imenovali svetlobno telo, v Egiptu »ka«. Prepri~ani so bili, da je tak{no svetlobno telo prav tako potrebno hraniti kot materialno. Hrana za to nevidno telo je bila mfkzt pri Egip~anih, shem-an-na pri Babiloncih, mana pri Izraelcih, ali prah monoatomskih ‘lahtnih kovin, kot meni Gardner. ^ude‘ni prah za projekcije, ki so ga izdelovali visoki sve~eniki v egip~anskih templjih za dosego bo‘anskosti faraonov, pa darovi, ki so jih dobili Izraelci v pu{~avi prek Mojzesa od Jehove, pa tudi kamen modrosti srednjeve{kih alkimistov, ko se je prastaro znanje ‘e izgubljalo: vse to naj bi danes oziroma jutri vplivalo na ~lovekov organizem in njegovo zavest. Predvsem pa naj bi bilo ~ude‘no gorivo, ki bo omogo~ilo premagati nepremagljivo dimenzijo prostor – ~as.

Al. Ju.

D

Videnje neznanega lete~ega predmeta na ljubljanski obvoznici

NLP v Sloveniji V

uredni{tvu Misterijev sta se oglasili o~ividki z Dolenjske, ki sta se odlo~ili, da objavita svoje sre~anje z neznanim lete~im predmetom izpred devetih let. Ker so videnje potrdile {e druge pri~e, smo njuno do‘ivetje objavili, hkrati pa vabimo tudi druge bralce, ki so morda imeli podobno izku{njo, naj nam jo zaupajo.

Pri~evalki – zaradi diskretnosti jima recimo gospa Melita in gospa Ana – sta se 22. oktobra 1994 pozno zve~er peljali po ljubljanski obvoznici. Za odcepom za Brod, v smeri proti Primorski, na mestu, kjer cesta ni osvetljena, pa se jima je zgodilo nekaj zelo nenavadnega …

Gospa Melita, ki je bila za volanom, pripoveduje: »Bila je nizka obla~nost, nobenih zvezd na nebu. Naenkrat so mojo pozornost od klepeta s prijateljico Ano odvrnile lu~ke, ki so se igrale na armaturni plo{~i. Za~udila sem se: „Le od kod ta odsev?“ Ozrem se okoli in opazim, da je nekaj nad avtom. Pogledam nazaj predse, pa spet gor, da se prepri~am, ali dobro vidim – res je nekaj zgoraj! Pomislim, da je morda le privid, in s koti~kom o~esa pogledam, ~e je tudi Ana kaj opazila, ona pa isto~asno pogleda mene in me vpra{a: »Ali tudi ti vidi{ tisto, kar vidim jaz?« Zmanj{ala sem hitrost, da bi bolje videli, in obe gledava gor. Bile so bele lu~i, ki so ob cesti ves ~as {le z nama, kot da naju spremljajo. Najprej so bile na moji levi strani in sva gledali na levo, potem pa so se premaknile na desno.

Zdaj sva postali ‘e radovedni in sva, da bi si zadevo bolje ogledali, zapeljali na rob ceste. Ustavili sva se za zadnjim nadvozom pred dana{njim odcepom za Primorsko; na desni je tam nekaj hi{.

Neznani predmet se je po~asi vrtel, rotiral okoli navpi~ne osi in se premaknil ~ez cesto, nakar se je za~el vrteti v drugo smer. Potem se je ustavil in spustil navzdol …

Pri‘gem utripalke in z Ano stopiva ven. Skoraj ne moreva verjeti svojim o~em: nad nama je nekaj ogromnega!

Pogledam avto in vidim, da so utripalke same od sebe ugasnile. Nemo opazujeva osvetljeni predmet nad nama. Ta se je po~asi vrtel, rotiral okoli navpi~ne osi in se premaknil ~ez cesto, nakar se je za~el vrteti v drugo smer. Potem se je ustavil in spustil navzdol …

BLI@NJE SRE^ANJE Predmet je bil precej blizu, te‘ko je re~i koliko, morda deset ali dvajset metrov nad nama, morda tudi ve~. Videli sva spodnji konec plovila, ostalo je bilo zavito v nekak{no meglico – belkasto, gosto meglo, ki zagotovo ni bila oblak.

@e ta spodnji konec je segal ~ez celo avtocesto in vse hi{e ob njej. Iz meglice so se videle medle lu~i z mle~no belo svetlobo, kakor zaobljena okna. Zaradi teme nisva videli zgradbe plovila, o njej se je dalo slutiti le po gibanju.

Neznani predmet je obstal nad nama.

Spodnji konec je bil kot lepo zaobljena {iroka skleda. Osnova na njegovem spodnjem delu je bila lepo vidna; na najni‘jem delu je bila prazna povr{ina, ki so jo obdajala {tiri ovalna »okna«.

Zgradba se je nadaljevala v koncentri~nih krogih navzgor, po nadstropjih, ki so imela vsaka ve~ lu~i kot prej{nje nadstropje. Lu~i niso sevale kot reflektorji, ampak so oddajala zamolklo svetlobo, kakor okna, izza katerih je medlo Fotografija mesta na ljubljanski obvoznici, kjer je 22. oktobra 1994 pri{lo do bli`njega sre~anja z NLP-jem.

Misteriji 43

NLP

V

SLOVENIJI

osvetljen prostor. Koliko je bilo nadstropij, ne moreva re~i, ker zaradi meglice nisva videli celega predmeta. V dolo~enem trenutku se je meglica v enem delu zelo visoko odprla, a {e vedno se nama je zdelo, da se nadstropja {irijo v nedogled.

Ko se je plovilo ustavilo, sem imela ob~utek, da se je name spustila mo~na energija, in spreleteli so me mravljinci.

Te‘ko opi{em svoje ob~utke, ker ~esa podobnega {e nisem do‘ivela. Po vsem telesu sem ~utila tok energije, ki je bila zelo mo~na, vendar prijetna in po‘ivljajo~a. Tekla mi je skozi glavo po sprednjem delu telesa navzdol, pa spet po hrbtu navzgor in ven.

Rok in nog sploh nisem ~utila, bila sem lahka kot peresce. Zdelo se mi je, da lebdim, da sem kot balon~ek, ki se bo zdaj zdaj razpo~il. Ni bilo neprijetno, ravno nasprotno, ampak mislila sem si, da me bo kar razneslo. Z Ano sva bili zelo dobro razpolo‘eni in sva se ves ~as smejali.

Tam sva stali dobre pol ure, a naju ni ni~ zeblo, ~eprav je bila no~ zelo hladna.

Nenavadno je bilo, da se nih~e ni zmenil za naju; noben avto se ni ustavil, niti poblendal, niti zmanj{al hitrost.

Kako da naju nih~e ne opazi? Predmet je bil tako velik, da bi ga morali videti tudi drugi, a ga o~itno niso …

Ko naju je kon~no zazeblo, sva sedli v avto, in je normalno v‘gal! Ko sva se odpeljali, se je dvignila tudi ladja in naju z ve~je vi{ine spremljala {e do polovice poti do doma, kjer sva se {e enkrat ustavili. Tam je bilo nebo jasno, toda plovilo je {e vedno ovijala meglica, le da je bilo sedaj, ko je bilo visoko na nebu, rumenkasto rde~kaste, ognjene barve, in v obliki elipse. Malo je po~akalo, in ko sva stopili iz avta in rekli Adijo, se je naenkrat dvignilo zelo visoko v zrak in kot pu{~ica izginilo nazaj, proti Ljubljani.«

PREVERJANJE PRISTNOSTI VIDENJA Gospa Melita in Ana o dogodku seveda nista povedali skoraj nikomur, saj

44

bi ju ljudje imeli za nepri{tevni, najbr‘ pa bi imeli tudi te‘ave na delovnem mestu. Toda sami sta bili prepri~ani v verodostojnost do‘ivetja in sta se odlo~ili, da stvar podrobneje razi{~eta. V tisku sta prebrali, da je istega ve~era neka ‘enska na Jesenicah na nebu videla ‘are~o elipso, in sklenili sta, da {e enkrat obi{~eta prizori{~e njunega sre~anja z neznanim lete~im predmetom.

Neka gospa, ki tam ‘ivi, jima je povedala, da je na ta ve~er in tudi ‘e prej tudi sama videla nekaj zelo velikega in nenavadnega, a so jo prepri~ali, da gre le za odsev laserskega reflektorja, ki se {iri od diskoteke v bli‘nji Brezovici. Ana in Melita sta od{li v Brezovico in si ga ogledali, vendar je njegov snop svetil povsem druga~e. In tako velika stvar, kakr{no sta videli, nikakor ni mogla biti odsev laserskega reflektorja.

Melita se je spomnila, da je ‘e dvajset let pred tem videla enako elipso visoko na nebu. Da vse skupaj ni bilo zgolj utvara, sta sklepali tudi po tem, da je bli‘nje sre~anje zelo ugodno vplivalo na njuno zdravje in po~utje. Melita je imela tri mesece prej hudo avtomobilsko nesre~o in je nosila ovratnik, vendar ji glava, ki jo je hudo bolela, nikakor ni hotela stati pokonci. Po sre~anju pa so bole~ine povsem izginile, in glava ji je lepo stala brez ovratnika. Ano je prej velikokrat hudo bolela glava, po tem ve~ let sploh ne, zdaj pa precej manj.

Odkrili sta tudi, da imata zdravilne sposobnosti, kar jima je potrdilo ve~ voditeljev duhovnih delavnic, ki sta jih obiskali v zadnjih letih. Ugotovili so, da imata zelo mo~no zdravilno energijo, ki ni zemeljskega izvora. To je potrdil tudi priznani radiestezist Igor Ziernfeld, ki je gospe Meliti povedal, da lahko zdravi z najvi{jo Bo‘jo energijo, kar je velika redkost.

Od takrat pa do danes je Melito elipsa {e velikokrat spremljala, vsakokrat med vo‘njo v temi, zgodaj zjutraj ali pozno zve~er, zadnji~ pred kak{nim letom dni, ampak vedno od dale~. Predmet je {e ve~krat videla tudi Ana, kadar se je vozila z Melito. Lo~eno pa sta ga

videli tudi Melitina h~erka in neka Melitina prijateljica.

V REGRESIJI Spomin na bli‘nje do‘ivetje tudi z leti ni zbledel; tako Melita kot Ana pravita, da je dovolj, da nanj samo pomislita in ‘e ga zelo jasno vidita pred seboj in podo‘ivita ob~utke, ki so ju takrat prevevali.

Ti so bili tako prijetni in zdravilni, da se je Melita odlo~ila to podo‘iveti v regresiji.

Lani je obiskala Jana Erika Sigdella, mednarodno priznanega {vedskega regresoterapevta, ki zdaj ‘ivi v Sloveniji.

Ko je gospod Sigdell v regresiji popeljal Melito nazaj do usodnega dogodka, ko sta z Ano stopili iz avta, da si pobli‘e ogledata neznani predmet, se Melita naenkrat znajde v prostoru, ki ga obdajajo {tevilne lu~i, na sredini prostora pa so komande, polne lu~k in stikal. Soba je okrogla, nikjer ni nobenega kota.

Notri je ve~ ljudi, z velikimi o~mi in ~isto svetlimi, skoraj belimi obrazi. V Melitini viziji je vse nekako zamegljeno in zdi se ji, kot da sploh nimajo rok in nog; nekak{na svetlobna bitja, vendar zelo prijetna in mila. Imajo zelo lepo energijo in zdi se ji, da jo bo‘ajo z njo. ^uti telepatsko komunikacijo, kot da se z njo pogovarjajo. Pravijo, da je neko~ bila ena izmed njih in da jo ~uvajo; pri{li so ji pomagat, pozdravit njeno po{kodbo in jo obdarit z energijo. Pomagali ji bodo, da lahko to energijo posreduje naprej drugim, bolnim ljudem. Izbrali so jo, ker je ~ista in ji ljudje zaupajo. Obljubijo ji, da bo {e imela stike z njimi.

Ladja in bitja so pri{li od dale~, iz druge dimenzije. Ne z drugega planeta, temve~ iz druge dimenzije. Po regresoterapevtovem mnenju ju prav zato nih~e ni opazil, ko sta z avtom stali ob cesti; prestavljeni naj bi bili v drugo dimenzijo.

Melita gleda dol in vidi spodaj svojo prijateljico. Spu{~ajo jo na tla; lebde se spu{~a k Ani. S prijateljico se dr‘ita za roko, ne vidi jih ve~. Ladja je {e tam, se odmika, in ‘e je visoko na nebu …

Andrej Kikelj

D

ZDRAVNIKI IN KOMPLEMENTARNA MEDICINA Komplementarna (alternativna, holisti~na, integrativna, tradicionalna, energijska) medicina je danes dejstvo, pred katerim si uradna znanost in uradna medicina ve~ ne moreta zatiskati o~i. Pacienti, nezadovoljni s ponudbo uradne medicine, se vse pogosteje zatekajo po nasvete in pomo~ k praktikantom komplementarne medicine, ki so lahko zdravniki, ki obvladajo komplementarne na~ine zdravljenja, ali pa razni zdravilci in terapevti, ki so do svojih znanj pri{li preko raznih neuradnih te~ajev, {ol ipd., ali pa kar po ustnem izro~ilu ali intuitivno.

Medtem uradni zdravni{ki krogi {e vedno zavra~ajo vsebinski dialog o komplementarni medicini.

Zato je skupina zdravnikov podala pobudo za odprt dialog slovenskih zdravnikov o komplementarni medicini. Iniciativni odbor bo organiziral razprave in okrogle mize z namenom raz{iriti znanje o u~inkovitosti in pomembnosti komplementarnih metod zdravljenja.

Prvo tako razpravo bomo organizirali v okviru Kognitivne konference “Mind-Body studies” (raziskovanje relacije uma in telesa), ki bo letos od 13. do 17. oktobra na In{titutu Jo`ef [tefan v Ljubljani.

Podrobnej{e informacije o konferenci so dosegljive na spletni strani: http://pluton.fri.uni-lj.si/iccs/ Kognitivna konferenca bo sestavljena iz ve~ sekcij (vstop bo prost), ki bodo vse potekale v angle{kem jeziku: Nove naravoslovne znanosti • Znanstvena in filozofska ozadja problema um-telo • Mejni pojavi zavesti • Obsmrtna do‘ivetja • Autopoetski pristopi • Kognitivna nevroznanost in problem um-telo • Poleg tega pa bo posebna sekcija, ki bo potekala v sloven{~ini, namenjena odprtemu dialogu zdravnikov o komplementarni medicini. Namen razprave je, da poka‘e in doka‘e, da se lahko razpravlja o komplementarni medicini umirjeno, inteligentno, z dokazi podprto in neideolo{ko. Menimo, da lahko predsodke zamenja zdrava radovednost in soo~enje z dejstvi ter da lahko prepovedana tema postane vir novih raziskovanj.

Vabimo vas, da se pridru‘ite iniciativnemu odboru kot aktivni ali kot podporni ~lan (~lanarine ne pobiramo). Hkrati prosimo, da o tej iniciativi obvestite tudi svoje kolege, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v odboru, ali pa nam posredujete njihove naslove in po mo‘nosti e-naslove. ^e ste se pripravljeni pridru‘iti iniciativnemu odboru, prosim odgovorite na to obvestilo, da vas uvrstimo na seznam ~lanov. Za uvrstitev na seznam ~lanov potrebujemo ime, akademski naziv, naslov, telefon in po mo‘nosti e-naslov.

Podatke sporo~ite: po e-po{ti: igor.kononenko@fri.uni-lj.si po tel. 01/476 83 90 (prof. dr. Igor Kononenko) INICIATIVNI ODBOR ZA ODPRT DIALOG ZDRAVNIKOV O KOMPLEMENTARNI MEDICINI Milena Plut-Podvr{i~, dr. med. @ivan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol.

Katarina Velikonja, dr. med.

Ivo Mohori~, dr. med.

Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med. dr. Marjan ^esen, dr. stom., dr‘avni sekretar mag. Petar Papuga, dr. med.

Zdenka Dovc, dipl. m. s., predstavnica DMSZT Ljubljana (Dru{tvo med. sester in zdravstvenih tehnikov)

Peter Pajntar, dr. med.

Radivoje Pribakovi} Brinovec, dr. med.

Prof. dr. Zmago Turk, dr. med., dr‘avni svetnik za zdravstvo

Jeanette Korenc-Lafer, vi{ja m. s., predstavnica Sekcije refleksoterapevtov Slovenije pri GZS

Alojzij Medved, dr. med.

Tatjana Zorko, dr. med.

Anda Perdan, dr. med.

Irena Gori{ek, dr. med.

Misteriji 45

Brezpla~en oglas

Predsednika: Matja‘ Lesjak, dr. med.

Ur{ka Lunder dr. med. ^lani: Metka Markovi~, dr. med.

Jasna Stosi~, dr. med.

Barbara Hrovatin, dr. med.

Alenka Kafol, dr. med.

Irena Rogli~ Kononenko, univ. dipl. psih.

Prof. dr. Igor Kononenko, univ. dipl. ing.

Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

S

tara sem 21 let. Moje ‘ivljenje je postalo mora. Obvladuje ga strah.

Strah me je iti v dru‘bo, strah me je spregovoriti pred ljudmi, strah me je, da bom zardela, da se mi bo za~el tresti glas ali roke. Ljudje ne i{~ejo moje dru‘be, jaz pa ne njihove. Zgodi se, da v dru‘bi ali na plesu ostanem ~isto sama. Zato raje ostajam doma in se zapiram med {tiri stene. Ne predstavljam si, da bi me kdo sploh lahko razumel, da bi si sploh ‘elel biti z mano. Zato tudi ne upam, da bi na{la fanta. Tudi prave prijateljice nimam. Star{i me ne razumejo, svojih te‘av ne njim ne drugim ne zaupam. Delam se, da sem vesela in da je z mano vse v redu, a to postaja iz dneva v dan te‘je.

Ne spominjam se, da bi v mojem ‘ivljenju kdaj obstajala ena sama oseba, ki mojega zaupanja in naklonjenosti ne bi zlorabila. Pogosto ljudem naredim kako dobro delo, a zdi se, da to sprejmejo kot samoumevno in da tega ne cenijo. Ko me ne potrebujejo ve~, pozabijo name.

Martina Vsako ‘ivo bitje ‘eli biti ljubljeno. ^e ni, je zelo nesre~no. Zato smo ljudje pripravljeni narediti marsikaj, da bi si pridobili naklonjenost soljudi. Morda opravljamo zanje drobna dobra dela, ki bi jih zmogli tudi sami in kar bi bilo zanje verjetno tudi koristneje. ^e smo preve~ uslu‘ni in komaj ~akamo, da lahko za soljudi kaj naredimo, to pomeni, da smo mi tisti, ki bolj potrebujemo soljudi za zadovoljevanje svojih potreb kot oni nas.

Sploh pa spra{evanje in razmi{ljanje o hvale‘nosti ali nehvale‘nosti, ki jo prejemamo za pomo~, govori bolj za to, da se gremo neke vrste trgovino (daj – dam), kot pa da smo pripravljeni zares nesebi~no slu‘iti drugim. Pri pravem slu‘enju naredimo tisto, kar za~utimo, da je potrebno, hvale‘nost in naklonjenost zaradi na{e pomo~i pa nas pu{~ata bolj ali manj neprizadete. Ne ~utimo ju kot

46

posebno potrditev samega sebe, niti nismo, ~e ju nismo dele‘ni, ‘alostni ali zamorjeni.

V vsakem primeru ~utimo sami sebe – kot dobre ali slabe, vredne ali nevredne, za‘elene v dru‘bi ali prezrte. Ne da bi o tem rekli eno samo besedo, se na{e notranje ob~utje nas samih prena{a na druge ljudi in jih »oku‘i«. Nehote se tudi obna{amo lastnemu vrednotenju sebe ustrezno. ^e se cenimo in pri~akujemo, da bo na{a dru‘ba vsem v veselje, se verjetno postavimo v sredi{~e, kjer nas lahko vsi opazijo. S svojo dobro voljo, optimizmom in samozavestjo privla~imo ljudi, da se nam pribli‘ajo. ^e se ne cenimo in se morda celo spra{ujemo, kaj je narobe s ~lovekom, ki se nam je izjemoma pribli‘al, se v dru‘bi najbr‘ postavimo nekam ob rob, kjer smo lahko ~im bolj neopa‘eni. Na{a slaba volja, potrtost, nesamozavest ljudi odbijajo. Tako se zgodi tisto, ~esar smo se najbolj bali: ostajamo sami. Slabe izku{nje na{e samovrednotenje {e zni‘ajo in posledica tega je, da se nas ljudje {e bolj izogibajo, in {e slab{a postaja na{a samopodoba …

Tako se krog sklene in videti je, da ga je te‘ko presekati. Vendar je to mogo~e, samo odlo~iti se je treba. ^e se po~uti{ slabo, potem nekaj stori, da se bo{ po~utila bolje. Zapiranje med {tiri stene in izogibanje soljudem je gotovo od vsega najslab{e. Odnosi s soljudmi nam omogo~ajo u~enje in tudi zadovoljstvo. Sami se lahko nau~imo bolj malo, ve~ino vsega se nau~imo prav v odnosih. Zato je nujno, da se pred ljudmi ne zapiramo, pa ~e nas je tega, kako Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

se bodo odzvali, {e tako strah. Stvar ni v tem, da nikoli ne bi smeli ob~utiti strahu, ampak v tem, da strah premagamo.

Kako to storimo? Obstaja samo en na~in: tako, da se spoprimemo s situacijo, ki se je bojimo, da gremo prav v situacijo, katere nas je strah. Potem verjetno zelo hitro spoznamo, da noben strah v resni~nosti ni niti pribli‘no tako hud, kot so strahovi v na{i domi{ljiji. Drugi ljudje niso nikakr{ni bavbavi, ki bi bili za razliko od nas brez strahu, popolni, kar najbolj samozavestni … Zelo kmalu bo{ spoznala, da podobni strahovi kot tebe vsaj ob~asno obvladujejo mnoge ljudi.

V~asih se zdi, da mora ~lovek priti ~isto do dna, da se potem lahko od‘ene navzgor. Ali z drugimi besedami: svojo moro mora do‘iveti do skrajnosti, da vidi, kako zelo je nesmiselna. Dostikrat se {ele takrat zbudi v njem nekaj zdravega in naravnega, da si lahko re~e: »Vreden sem. Tak, kakr{en sem, sem povsem v redu.« Sprosti se. Precej vseeno je, kaj si drugi mislijo o tebi. Ne trudi se nositi kakr{ne koli maske. Prou~uj sebe in soljudi.

Posku{aj zares razumeti, prodreti izza videza, ki nas velikokrat preslepi in za katerim se skriva bistvo. Toliko ~ude‘nega je v ‘ivljenju in ljudeh, ~emur se je vredno pribli‘ati. ^e se ti zatrese glas ali roke ali ~e zardi{, ne bo konec sveta.

In vsaka izku{nja, v katero se bo{ podala, ti bo dala novo samozavest. Neko~ bo{ spoznala, da je ni stvari, s katero se ne bi mogla soo~iti. Pomemben ni uspeh, ki naj bi ga do‘iveli (ta tako nikoli ni trajen in se izmenjava v ‘ivljenju z neuspehom, kakor se izmenjujeta de‘ in sonce); pomembno je, da si se z ‘ivljenjskimi problemi, s strahovi pripravljena spoprijeti in da posku{a{ storiti kaj konstruktivnega v zvezi z njimi. @ivljenje je navsezadnje igra, ki jo je vredno igrati in ne zgolj opazovati!

D

Vsaj 4 prednosti... [koda je, da bi zamudili eno samo {tevilko tako zanimivega branja. In zakaj bi revijo Misteriji iskali med kupi revij pri prodajalcih ~asopisov, ko pa bi jo vam prav radi, {e preden je vsakega prvega v mesecu naprodaj v kioskih, prinesli na dom.

Odlo~ite se za dostavo na dom, saj boste imeli tako najmanj {tiri prednosti: prihranili boste 10 %, brali boste prej kot drugi, nikoli ne boste ostali brez revije, brezpla~no boste postali ~lan Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki vam in va{im dru‘inskim ~lanom prina{a vrsto novih ugodnosti ... Pametno je, da izpolnite naro~ilnico kar danes.

MISTERIJI 114 o Zaznamovanje ~asa o Je tudi Newton goljufal? o Zasledovalni plazmoidi o Var~ni implozijski sistem o Skrivnostni pogin goveda o Jezus pre‘ivel kri‘anje? o Kristalna lobanja se u~i o Pol~lovek in polra~unalnik o Drevesni horoskop o Mrtvi ‘ivijo dobro MISTERIJI 115 o Vrata v druge dimenzije o Na prtu nove podrobnosti o Stiki z Nezemljani? o Medicinsko nerazlo‘ljivo o Svetlobna zdravilna nihala o Skrivnost Pi{o~ega kamna o ^udna pokopali{~a o V pri~akovanju Nezemljanov o Nevarno Zemljino jedro o Uporaba Luninih vplivov MISTERIJI 116 o Rde~a revolucija in okultno Internacionalno tajno zdru‘enje naj bi {irilo vpliv sovjetskega komunizma o Sanje so potreba duha Raziskovanje sanj in predsanj je ve~en izziv za znanstvenike o Nezemljani ugrabili kmeta Argentincu so {tiri humanoidna bitja odvzela nekaj krvi o V znamenju Zalmoksisa Ivan Mohori~ s popotovanja po de‘eli Drakule o Mo~ zvitih ‘ic Najve~ja selfi~na zgradba na Zemlji je Tempelj ~love{tva v Damanhurju o Smo res najvi{ja kultura?

Knjiga Fani Oki~ seje dvome v uradno razlago razvoja ~love{tva

o Kako izdelati morilski virus?

Za pripravo morilske klice ni treba za~eti iz ni~, obstaja … o Je Narava slu~aj ali izbor?

Vodilni znanstvenik izpodbija uradno teorijo o nastanku vesolja (1) MISTERIJI 117 o Pod veliko sfingo Eksperiment zaznavanja na daljavo o Psihi~na kirurgija Na Bledu so operirali ljudje, ki so ‘e zdavnaj umrli o Atlantidski kri‘ Delovanje je mogo~e v osnovi pripisati reliefnim upodobitvam o Zdravljenje v piramidi Gradnjo zdravilnega piramidnega hrama so narekovali vodniki o Je Bush zver iz Biblije?

Numerologija Bushevega imena in datumov ustreza svetopisemski navedbi o Pot v prej{nja ‘ivljenja Regresija naj ne bi bila travmati~na, temve~ prijetna izku{nja

o Smrtna plju~nica pri~akovana?

Vedenje o povzro~itelju bolezni, ki je pomorila milijone ljudi, zmotno?

MISTERIJI 118 o Blode~i elementali Kaj so blode~i elementali in kako se za{~itimo pred njimi o Starost piramide in sfinge Velika piramida in Sfinga naj bi bili veliko starej{i, kot se domneva o N ‘arki @arki, ki so v nekaj letih za‘areli in ugasnili v kraljestvu znanosti o Hydronic za mlekarice Prepre~evanje mastitisa in goveje virusne driske o Najden zvezdni otrok?

Smo pred epohalnim odkritjem glede izvora ~love{ke vrste? o Odnos znanosti do NLP Mit v astronomiji (5) o Je stvarjenje kodiranje?

Vodilni znanstvenik spodbija uradno teorijo o nastanku vesolja (3)

MISTERIJI 119 o Kon~no dokaz obstoja du{e?

Zadnja dognanja v raziskovanju obsmrtnih do‘ivetij o Misteriji Mrtvega morja Je Kristus ‘ivel med kumranskimi Eseni? o Ime vse pove Numerolo{ka uskladitev pot do notranjega miru in zdravja o Tesla v krempljih FBI Zanimanje tajnih slu‘b je dokaz za edinstven prispevek Nikole Tesle ~love{tvu o Zdravljenje z zvokom Zvok prodira skozi vse telo in je tudi nosilec psihi~ne energije o Odisej potuje dalje Vesoljska sonda Marsov Odisej uspe{no nadaljuje svojo misijo o Zdravilne mandale Barvne mandale za zdravljenje in uravnove{anje si lahko izdelamo sami o Prvo videnje NLP Kdaj so ljudje prvi~ opazili NLP?

NARO^ILNICA

; Da, `elim dobivati revijo na moj naslov.

Ime in priimek:

.....................................................................................................................................................................................

Ulica in hi{. {tev: Po{t. {tev. in kraj:

................................................................................................................................................................................

................................................................................................................................................

Naro~nino 3.564 SIT bom poravnaval(-a) za {est {tevilk, po prejemu polo`nice.

Datum

..............................................................................................................,

podpis

..........................................................

Po{ljite mi arhivske {tevilke .....................................................................................................................................................................................................

Cena arhivskih {tevilk je 660 SIT. Izpolnjeno naro~ilnico po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Klic

Z

Marjano sta le‘ali v bolni{nici – z isto boleznijo. Bili sta nemo~ni, obupne peko~e bole~ine so jima pile {e zadnje mo~i. »Vse mi gre narobe. Mo‘ me je zapustil, tarejo me finan~ne te‘ave. Ostala mi je le {e neozdravljiva bolezen,« se je prito‘evala Marina. »Kaj naj storim? Mar je tak{no ‘ivljenje {e vredno ‘iveti? Komu sem sploh {e potrebna?« je {e komaj sli{no mrmrala. »Najbolje je, da naredim konec svojemu nesmiselnemu ‘ivljenju,« ji je rojilo v mo‘ganih.

V sobi sta bili sami. Bla‘ena ti{ina je sosedo zazibala v spanec. Marina je izkoristila trenutek. Narahlo je polo‘ila pismo na svojo belo posteljo. Zbrala je mo~ in pogum in se tiho, brez slovesa izmuznila iz bolni{ke sobe.

Most je speljan ~ez kanal, ki je {irok deset metrov. Izbrala si je dan po de‘ju, ker voda takrat hi-

48

treje te~e. Ob njej je speljana ozka makadamska cesta, kjer le redkokdaj pelje kak{en avto. V bli‘ini pa ~udovit gozd, pravzaprav prelepo in mirno za slovo od tega za~asnega zemeljskega bivanja. »Plavati ne znam, zato bo hitro konec,« je {e pomislila.

V silnem navalu ‘alosti in obupa se je pognala v globino. Pograbil jo je vrtinec. Vedno te‘ja je postajala, voda jo je vlekla z bliskovito naglico navzdol, nato navzgor. S te‘avo je ujela malo zraka. [e z zadnjimi mo~mi je zaklicala v nebo: »Oh, ljubi Bog, pomagaj mi!« Joj, kako se ji je nenadoma zazdelo vse lépo. Zakaj zapu{~a vso to lepoto, ne da bi jo {e kdaj videla? Za~utila je nenavadno ‘eljo po pre‘ivetju.

V silni stiski je ponovno klicala na pomo~: »Oh ljubi Bog, prosim te, re{i me, no~em umreti, ho~em ‘iveti!«

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.

Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.

Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

Nenadoma jo je pre{inila misel: »Marina, ni {e tvoj ~as, pojdi nazaj!« Zbudila se je v bolni{nici in ni mogla dojeti, kaj se dogaja. Ali res {e ‘ivi? Zdelo se ji je kot blagoslov, to novo prebujenje, radost in veselje.

Peter je z velikim veseljem ‘elel preizkusiti svoj novi avto.

Odlo~il se je za vo‘njo po osamljeni poti. Toda avto se je nenadoma ustavil nekaj metrov pred mostom, kar tako, brez vzroka. »Le kaj je narobe? Pa {e na tem mestu, Bogu za hrbtom,« je godrnjal.

Izstopil je, odprl pokrov avtomobila in pogledal v motor, ~eprav se na okvare ni veliko spoznal. Obupan se je sesedel na rob cesti{~a.

Tedaj je zasli{al {ibak ‘enski glas.

Stisnilo ga je v prsih. Strah je bil pome{an s presene~enjem. Ozrl se je proti kanalu.

Klic na pomo~ je postajal bolj jasen. »Morda je kdo v njem!« ga je presunilo. »Kdo bi lahko bil v tej samoti?« Stekel je proti kanalu in opazil telo, ki ga je voda vlekla s seboj. Brez pomisleka se je pognal v vodo, ki je bila precej hladna, in odplaval k potapljajo~emu se telesu. @enska je videti mrtva. Spoznal je Marino, svojo prijateljico. Bila je nezavestna. Zavedal se je, da je potrebna hitra zdravni{-

ka roka in strokovno znanje. »Kaj pa zdaj, avto ne dela?« je pomislil. Vseeno je poskusil zagnati motor. Na veliko presene~enje se je ta takoj odzval. Naglo je oddrvel proti bolni{nici.

Nestrpno je ~akal v ~akalnici.

Minute so tekle po~asi in z me{animi ob~utki je posku{al dojeti, kar je do‘ivel. »Kako se je vse to zgodilo?« se je spra{eval. »@enska je imela sre~o, vse ka‘e, da bo pre‘ivela,« je rekla zdravnica in s tem prekinila njegovo razmi{ljanje.

Oddahnil se je, bil je ponosen na svoje juna{ko dejanje. Sre~en se je vrnil domov.

Naslednji dan jo je obiskal.

Sedel je na rob bolni{ke postelje in jo prijel za roko. Rahlo se mu je nasmehnila: bila je vesela, da je ‘iva. Z obraza sta ji ‘arela mir in radost.

Vrnil ji je nasmeh, dal ji je vedeti, da je presre~en, saj mu je bilo dano po skoraj neverjetnem naklju~ju re{iti dragoceno ‘ivljenje.

Po~asi je okrevala. Na ‘ivljenjsko pot ji je skozi temne oblake posijalo sonce. Danes aktivno deluje v boju proti raku, za ohranitev narave in pomaga, kjer le ima mo‘nost. Njeno ‘ivljenje je dobilo nov smisel. Marsikdo ji no~e verjeti. Pa je res!

Nekje v sebi ~uti, da je na delu vi{ja sila, saj ni druge razlage. Naklju~je!?

Ta resni~ni dogodek se je zgodil na pravem mestu, ob pravem ~asu. So~asno!

Z Marino sta odslej velika prijatelja. Obiskujeta se, za njima je velika preizku{nja in spoznanje, da je ‘ivljenje veliko ve~, kot si mislimo.

Angela

Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke in vr~e za izbolj{anje vode, telefonske za{~ite Norad, narejene po originalni tehnologiji Hydronic, zastopa in prodaja trgovina Aurea v BTC, hala A v Ljubljani, telefon in faks: 01/541 17 60; www.btc-city.com/aurea in naslednje trgovine v Sloveniji: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in Trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovini SANOLABOR in Galerija DARILA DON; Celje: Trgovina BIOTOP, Trgovina @ELEZNINAR; Dom‘ale: Trgovina SANOLABOR; Izola: Trgovina REVITA (Hotel Delfin); Idrija: Trgovina TIM-MLAKAR; Jesenice: Trgovini SANOLABOR; Koper: Trgovina MIA (Tr‘nica); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET-Zdravilna zeli{~a v pasa‘i in odd. steklo, Trgovine SANOLABOR - Cigaletova, Citypark, Koseze, Dravlje; Maribor: TC City - trgovini DARVEL in SANOLABOR, Prodajna gal. SKRINJA, Prodajalna SONCE; Moravske Toplice; Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘.

Nabergoj); Murska Sobota: Trgovina SANOLABOR, Boutique SIJAJ; Nova Gorica: Manufaktura-NARODNA UMETNOST, trgovina MEDIGO, trgovina SANOLABOR; Novo Mesto: Trgovini SANOLABOR in LEONARDO No1; Postojna: Trgovina SANOLABOR; Radovljica: Trgovina META-zdravo ‘ivljenje; Ravne na Koro{kem: Trgovina MEDI-KEM, Trg Ribnica: Trgovina SANOLABOR; Roga{ka Slatina: Industijska trgovina STEKLARSKE [OLE; Sevnica: Trgovina SANOLABOR; Se‘ana: Trgovini MEDIGO in KLASJE; Slovenj Gradec: Trgovina SANOLABOR; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; [entjur pri Celju: Trgovina SANIMA; [kofja Loka: Trgovina SANOLABOR-HLADNIK, Trgovina SIVKA; Trbovlje: Trgovina SANOLABOR; Velenje: Trgovini NITKA in SANOLABOR. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec

Mali oglasi [EPAT STJEPAN - bioterapevt - bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. / pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` / tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER / sre. - Maribor: Hotel GARNI, Tabor / ~et. - @alec: Hotel @ALEC / infor. po tel.: 041/726 084; [epat Stjepan s.p., Sevnica

VODIMO SEMINAR JASNOVIDNOSTI in duhovnega videnja. Seminar je prakti~ne narave. Vodi ga duhovni u~itelj, zdravilec in jasnovidec Miran. Tel.: 090-43-24 GJER-KAT. d.o.o., Dom‘ale

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 100 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Marjeta Vu~ki~, Talanjijeva 4, 9000 Murska Sobota.

DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Helena Mir, Mekinje nad Sti~no 39, 1295 Ivan~na Gorica.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Alenka Puschner, Perkova 7, 1241 Kamnik, Levko Salesin, Regentova 4, 2000 Maribor, Vladimira Smole, Kidri~eva 4, 1330 Ko~evje.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 100: VODORAVNO: pepel, kra~a, opora, rebus, hit, Caf, Edi, Otoman, Lem, Stevenson, @O, realec, Adamov, slalom, cep, Edil, aerobika, neznanje, trakenec, drs, I~a, rig, Rakitna, elan, Ado, trs, rog, otep, panel, strop, jugo, Coleridge, rak, uho, CI, kakao, IO, @ajdela, LP, Stoa, kalorija, eon, AN, Alja‘ NAGRADNI POJMI: NAGRADNI POJMI: ROBERT LOUIS STEVENSON, COLERIDGE, ^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. julija 2003 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 101 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (101) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. transakcijskega ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Vr~ za dobro vodo Zmanj{uje Vr~ zmanj{uje genotoksi~nost vode. gentoksi~nost vode.

V kombinaciji z modrim, zelenim ali rde~im kozarcem je izbolj{anje vode {e ve~je.

Naprodaj v vseh trgovinah, ki prodajajo informirane kozarce. Delovanje je testirano z biolo{kim testom Allium test.

Cena: 11.500 SIT* * Za naro~nike revije Zdravje in Misteriji stane vr~ za dobro vodo v trgovini Aurea v BTC v Ljubljani 9.000 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25