Page 1

LETNIK 10. - [T. 119 - JUNIJ 2003 - 660 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Dokaz obstoja du{e?

Predsmrtna do‘ivetja ni mogo~e pripisati procesom mo‘ganske smrti.

Tesla v krempljih FBI

Teslova dokumentacija je {e vedno v ameri{kih, ruskih in kanadskih tajnih arhivih.

Smo prineseni ali zasejani? Misteriji Mrtvega morja Je Kristus ‘ivel med kumranskimi Eseni?

Ime pove vse

ZDRAVLJENJE Z ZVOKOM


Sol varuje zdravje Solna lu~ ustvarja zelo dobro klimo v vseh bivalnih in delovnih prostorih, podobno obmorski ali oni ob slapovih. Lu~ deluje s polno mo~jo ~e je pri‘gana; z velikostjo se pove~uje njena mo~. Solna lu~ deluje na pet na~inov: oddaja zdravju koristne negativne ione, seva vitalno desnosu~no energijo, ustvarja pomirjujo~o meditativno svetlobo, ustvarja zdravo okolje in blagodejno vpliva na zdravje s harmoni~nim nihanjem kristalov. V poljskem rudniku kamene soli Wieliczka, od koder izvirajo originalne solne lu~i, imajo globoko pod zemljo v sol izdolbeno posebno zdravilno sobo, v kateri bolniki, predvsem plju~ni, pre‘ivijo po nekaj ur na dan. Originalne solne lu~i (na lesenem podstavku imajo posebno nalepko, ki zagotavlja, da je sol iz rudnika Wieliczka) zastopa in prodaja trgovina AUREA v hali A v BTC v Ljubljani, na prodaj pa so tudi v naslednjih trgovinah: Bled: Galerija TRG Bled; Idrija: Trgovina TIM-MLAKAR; Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: MAXIMARKET - Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: TC CITY trgovina DARVEL 2. nad. in Galerija SKRINJA; Murska Sobota: Boutique SIJAJ in trgovina ORFAM; Nova Gorica: Manufaktura NARODNA UMETNOST in trgovina MEDIGO; Radovljica: Trgovina META - zdravo ‘ivljenje; Velenje: Trgovina NITKA.

Lu~i tehtajo od 2 do 30 kg in stanejo od 5 do 35 tiso~ SIT

Iz`rebani kupci originalnih lu~i, ki nosijo desni znak si bodo lahko v jeseni brezpla~no ogledali rudnik soli od koder prihajajo solne lu~i.

Solno lu~ lahko naro~ite na dom ali v slu`bo po telefonu 01/431

20 25

zalozba-ara.si in elektronski po{ti: ara ara@zalozba-ara.si

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25


Misteriji LETNIK 10. - [T. 119

junij 2003

7

31

Kon~no dokaz obstoja du{e?

Odisej potuje dalje

Zadnja dognanja v raziskovanju obsmrtnih do‘ivetij

Vesoljska sonda Marsov Odisej uspe{no nadaljuje svojo misijo

10

39

Misteriji Mrtvega morja

Zdravilne mandale

Je Kristus ‘ivel med kumranskimi Eseni?

Barvne mandale za zdravljenje in uravnove{anje si lahko izdelamo sami

13 Ime vse pove Numerolo{ka uskladitev pot do notranjega miru in zdravja

15 Tesla v krempljih FBI Zanimanje tajnih slu‘b je dokaz za edinstven prispevek Nikole Tesle ~love{tvu

20 Zdravljenje z zvokom Zvok prodira skozi vse telo in je tudi nosilec psihi~ne energije

44 Prvo videnje NLP Kdaj so ljudje prvi~ opazili NLP? Pisma bralcev .................................................................................................. 4 Zanimivosti ......................................................................................................... 5 Digitaliziranje Stare Gr~ije ............................................................ 24 Skrivno znanje ............................................................................................. 29 Breza in gaber .............................................................................................. 34 Imena planetov po bogovih ......................................................... 36 Smo prineseni ali zasejani? ........................................................ 41 Ve~jezi~nost ‘ivali ................................................................................ 45 Psiholo{ke dileme .................................................................................. 46 Novi knjigi ......................................................................................................... 47 Nenavadna do`ivetja ........................................................................... 48 Mali oglasi ........................................................................................................ 49 Nagradna kri`anka ................................................................................. 50

Misteriji 3


Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje dvakrat letno (3.564 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222. Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

P ISMA

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Var~ni implozijski sistem

PO^ITNICE OB MORJU

ALI

ara@zalozba-ara.si

MALA [OLA naravnega zdravilstva

@

al se je uresni~ila NA[ MOTO je najti vzroke neharmonij, jih sprejeti in prenapoved avtorja obraziti s poznavanjem naravnih zakonitosti: o ukinitvi internetne • polarnost zdravja - bolezni • kako pridobiti mo~i duha strani. Po{iljam Vam in kako prevzgojiti du{o • ve~plastno prehranjevanje patentno listino in • kneipanje, homeopatija in zeli{~arstvo • iridologija na~rte za uparjalnik Udele‘enci dobijo dve terapiji dnevno in pregled {arenice goriva. Ne vem, od kod 4 - 14. julija in 1 - 11. avgusta 2003 slovenski naziv »imFRANC BO@JAK dipl. naturopat - iridolog plozijski sistem«, ker Prijave: 05/6549-245, 041/685-449 ; info@projekt-clovek ; www.projekt-clovek.com je v patentu in na~rtih vedno govora o »upar- ma ugotovili in dokazali, nile, kar je v znanosti sprejemda ima vsaka galaksija v ljivo in razumljivo. Tu fizikaljalniku goriva«! Sicer pa z zanimanjem svojem sredi{~u ~rno luk- ne razprave o ~rnih luknjah ne berem Va{o revijo, v kateri njo oziroma super masivno bomo odprli, ker ni pravo mesje zame veliko zanimivega, ~rno luknjo. Tudi na{a ga- to za to, lahko pa bi se bilo po{e posebej pa ~lanki gospo- laksija. Torej ~rne luknje le govarjati o njih z druga~nega zornega kota. da Mohori~a. Naro~iti pa niso tako redke. [e to. Eksoti~ne pojave Valter se prakti~no ne morem, ker (objekte) astronomi odkrivajo imam nabiralnik take obliO ~rnih luknjah je zagoto- kar naprej. Zanimivo je, da so ke, da mi potrga {e reklamvo znanega dosti ve~, kot je o bili {tevilni tak{ni pojavi sprne letake! @elim Vam obilo uspe- njih trenutno objavljenega in va res redki, pozneje, predhov na Va{i poti in se {e kaj kar sam vem. V ~lanku gre za vsem po zaslugi napredka opaneko povsem preprosto razmi- zovalnih naprav, pa so bili vse sli{imo! Niko {ljanje in sicer v kontekstu pogostej{i, nazadnje celo mnomitolo{kega gledanja na stvar ‘i~ni. Naj navedem nekaj priNiku in {e enemu bralcu, in dale~ ne znanstvenega. Be- merov. Ko so konec 16. stoletki sta nam poslala na~rte in seda eksoti~en je v prispevku ja odkrili nenavadno, torej ekpatentno listino za uparjal- uporabljena v pomenu tuj, ne- soti~no, dolgo periodi~no sprenik goriva, se najlep{e zahva- navaden, nevsakdanji, ~udni menljivo zvezdo v Kitu (Omiljujemo. Kdor jih `eli, naj se objekt (pojav), kar za mene kron Kita), ki so ji celo nadeli obrne na uredni{tvo, zanima- ~rne luknje vsekakor so in ime Mira, tj. ^udovita, ^udlo pa bi nas tudi, ali se je ko- bodo tudi ostale. ^lanek je bil na, je bila v za~etku res ena mu posre~ila konstrukcija napisan ‘e nekaj mesecev pred sama, danes pa poznamo tak{tem, ko je TV Slovenija 2 pre- nih in njej podobnih zvezd ve~ uparjalnika? dvajala omenjeni dokumen- deset tiso~. Eksoti~na je bila tarec, ki ste ga gledali. S tem svoj ~as (zame je {e vedno) tudi ^rne luknje niso tako sem v bistvu odgovoril na zvezda Algol (Hudi~) v ozvezdredke ozdravljeni! V ~lanku vpra{anje. Vendar bom {e ne- ju Perzej, danes je njej podobnih znanih zvezd ogrom»Odnos znanosti do kaj dodal. Glede pojava, nastanka in no; enako velja za dvojne zveNLP« iz majske {tevilke Misterijev sem zasledil, da obstoja ~rnih lukenj ter njih zde, flare zvezde, pulzarje, avtor omenja ~rne luknje in lastnosti je mogo~e prebrati kvazarje itn. Podobno se najjih uvr{~a med eksoti~ne, (predvsem na internetu) {te- br‘ dogaja tudi s ~rnimi lukvilne izjave, da ne re~em hipo- njami, med katerimi so maroziroma redke pojave. Pred kakim mesecem teze oziroma ‘e kar teorije. Od sikatero celo ‘e stehtali, na dni je bil na TV Slovenija 2 za~etnih pojasnjevanj {e pred primer tisto v osr~ju najbolj dokumentarec na to temo. »davnimi« leti so se do danes oddaljenega znanega kvaz(Nadaljuje se na 6. strani.) Baje so pred letom ali dve- precej spremenile in izpopol-

P


ZANIMIVOSTI

PAZLJIVO GUGANJE

Z

animivo je, da giboni, ko se zibajo z ene gozdne veje na drugo, zgre{ijo pravo

razdaljo. Kadar se gibljejo po~asi, se z eno roko vedno dr‘ijo veje. Ko pa pohitijo, vejo spustijo in izvajajo spektakularne skoke med drevesi. Ko je John Bertram z Dr‘avne univerze na Floridi opazoval skakanje samice gibona v laboratoriju, je ugotovil, da je opica vedno sko~ila dlje od tar~e, a je to nadomestila s premikom telesa v zadnjem trenutku. Giboni torej pri skakanju uporabijo ve~ energije, kot je potrebno, kar pa je dobro: »^e bi zgre{ili cilj,« pravi Bertram, »bi bilo zanje katastrofa, zato se jim izpla~a vlo‘iti malce ve~ energije.« D

NAJSTAREJ[A PODOBA BOGA V AMERIKI

HIMALAJE HLADIJO SVET

S

vet bi bil za okoli 5 stopinj hladnej{i, ~e ne bi bilo Himalaje, pravi raziskovalec Yves Godderis z Univerze v Tuolousu. Naredil je model, s katerim je ugotavljal razpad granita pod vplivom vetra in de‘ja, da bi videl, kako hitro kamen absorbira toplogredni ogljikov dioksid. To je v zadnjih 30 milijonih letih ohlajalo svet za 2,6 stopinje; preostali hladilni u~inek pa je prispeval himalajski monsunski de‘ z zakopavanjem rastlinskih snovi. D

V

kraju Patavilca severno od Lime so na dveh razli~nih najdi{~ih izkopali dva fragmenta skled iz bu~e, na katerih je izklesana podoba »boga s palico«, glavnega bo‘anstva v poznej{ih andskih kulturah. En fragment je karbonska datacija postavila v leto 2250 pred na{im {tetjem, kar jasno dokazuje, da je andska religija za celo tiso~letje starej{a, kot so domnevali glede na dosedanje najdbe. Podoba boga s palico je najstarej{a jasna slika bo‘anstva, ki so jo doslej na{li v D Amerikah.

NEPREGLEDNO GLEDALI[^E

R

ichard Beacham z Univerze v Warwicku je virtualno rekonstruiral Periklejev odeon (koncertno dvorano), zgrajen v petem stoletju pred na{im {tetjem v Ate-

nah. Stal je na ju‘nem pobo~ju Akropole in je lahko sprejel nad tri tiso~ ljudi. Strokovnjaki menijo, da so ga uporabljali za gledali{ke predstave in recitacije. Stavba je imela neobi~ajno, »{otorsko« streho, ki je najbr‘ imela v sredini veliko ve~stransko okno, da bi bil teater ~imbolj osvetljen. Streha je bila tako velika, da jo je moralo podpirati 81 lesenih stebrov, ki so bili posebno debeli, ker so bili narejeni iz jamborov perzijskih ladij, ki so jih Grki premagali v vojni. Ve~ kot polovica ob~instva

ni imela dobrega pogleda na nastopajo~e, zato Beacham predvideva, da je bil Odeon primernej{i za govore in branje poezije kot pa za gledali{ke predstave. D

Misteriji 5


PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

BODITE NARO^NIK, KER SE IZPLA^A MAGIC LIFE ZA NOVE NARO^NIKE Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker: • je za naro~nike vedno cenej{a • jo dostavimo na dom v vsakem vremenu • jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej • boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih • boste kupovali v prodaji po po{ti vedno po ni‘jih klubskih cenah • boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila? Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘ivljenje podarili {e knji‘ico Petdeset najbolj{ih dietnih nasvetov, ki vam lahko pomaga, da varno shuj{ate. Prvih pet novih naro~nikov v juniju bomo spet nagradili z Magic lifom v najsodobnej{i izvedbi.

Maja so Magic life dobili v dar: Marija Grosman iz Ljubljane, Viktor [ajne iz Seno‘e~, Franc Jan~ar iz Grosuplja, Renata Habinger iz Maribora in Jo‘e Prekupec iz Petrov~. ^estitamo! Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdarite va{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/66 20 92, po{ljite faks 01/230 16 27, ali sedite k ra~unalniku: e-mail: ara@zalozba-ara.si Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja.

arja: 3 milijarde mas Sonca. Si znate to racionalno predstavljati? Mar ni to spet neke vrste eksotika? Ja, ja, vesolje je s svojimi ve~krat nenavadnimi telesi in pojavi veliko veliko bolj zamotano, kot si domi{ljamo in upamo pojasnjevati. @e samo preprosta vpra{anja, zakaj na primer Luna, ki nam je najbli‘je vesoljsko telo in bi ga torej morali dobro poznati, prikimava in odkimava, ali zakaj nam ka‘e vedno isto lice, ali zakaj vsak naslednji dan vzide slabo uro kasneje, marsikoga spravi v zadrego. In kaj {ele vpra{anja o ~rnih luknjah. Marijan Prosen - Majo

Od kod ‘ivljenje na Zemlji?

6

a{e sre~anje z zunajzemeljsko civilizacijo nam daje vedeti, da v VesoN lju nismo sami. Pred njihovo pojavitvijo so ljudje mislili in verjeli, da je sredi{~e Vesolja Zemlja, okoli katere se gibljejo vsa nebesna telesa. Geocentri~ni sistem ne velja ve~, zato bi morali Zemljani spremeniti svoj pogled na svet. Verske knjige u~ijo, da je svet in ‘ivljenje v njem ustvaril Bog v {estih dneh. Verskemu nauku se je postavil po robu biolog Charles Darwin s teorijo o evoluciji. Verski pisci, pa tudi Darwin, niso izhajali iz naravnih dejstev, temve~ iz lastnih zamisli ter verskih, filozofskih in znanstvenih predstav. Darwin je svojo teorijo posku{al potrditi s fosili izumrlih ‘iv-

ljenjskih vrst. Narava ni zgolj zamisel, temve~ resni~nost, ki nas u~i z izkustvi. Iz izku{enj vemo, da so za nadaljevanje ‘ivljenja potrebni star{i. @iva bitja iz Vesolja, ki nas obiskujejo, nas s svojo prisotnostjo u~ijo, od kod je ‘ivljenje po~asi pri{lo na Zemljo. Vesoljci so Zemljo postopoma naseljevali z ‘ivimi bitji – od preprostih do kompleksnih – ter glede na geolo{ke in klimatske spremembe na na{em planetu. [ele ko je bila Zemlja obogatena z ‘ivimi bitji, so vesoljci nanjo preselili svoje potomstvo, z njim pa tudi svoj govor. Sebe so imenovali Gini, svoje potomstvo pa Admani. Ime Admani je iz prakrta napa~no preneseno v Biblijo kot Adami. V prajeziku beseda »adha« pomeni tla zemlje, »mani« pa ljudje. Adhaman torej pomeni »zemeljski ~lovek«, ne pa »~lovek iz prsti«, kakor tolma~ijo verski u~itelji. Franjo Friedl

NLP v Sloveniji? ada bi vas pohvalila za vse ve~ doma~ih tem, ki so objavljene s tega R zanimivega podro~ja v na{i reviji Misteriji. Naravoslovje je kar dobro zastopano, v{e~ so mi tudi poro~ila o delovanju subtilnih energij, o njihovih vplivih na vodo, torej na vse nas, saj smo prete`no sestavljeni iz vode. Zanimivo je, da je Slovenija nekak poligon za najrazli~nej{a nova spoznanja iz sveta, ki ga pokrivajo Misterji in kot vem, tudi tak{nih revij, kot je na{a, ni prav veliko po svetu. S prijatelji se ve~krat spra{ujem, ali ni Slovenija neka prav posebna de`ela. Ali mi lahko kdo od bralcev pritegne, pove, kaj si misli o na{i de•eli? Pa {e nekaj. Tudi pri nas so se ljudje `e sre~ali z lete~imi kro`niki. Zakaj tega ne objavite? Marija, Kranj Hvala za pismo. @elimo si, da bi se kdo od bralcev odzval na pismo, glede lete~ih kro`nikov pa naj napovemo, da bomo o slovenskem sre~anju z NLP poro~ali v prihodnji {tevilki revije. Bralce prosimo, da nas obve{~ajo o nenavadnih dogodkih. Uredni{tvo


Zadnja dognanja v raziskovanju obsmrtnih do‘ivetij

Kon~no dokaz obstoja du{e? O

bse‘na raziskava na Nizozemskem je pokazala, da predsmrtna do‘ivetja niso povezana s psiholo{kimi, fiziolo{kimi ali zdravstvenimi postavkami. Zaklju~ek vodje raziskave, dr. Pima van Lommela, je, da predsmrtnih do‘ivetij ni mogo~e pripisati procesom mo‘ganske smrti. V Veliki Britaniji je de~ek, star komaj dve leti, do‘ivel sr~ni napad. Srce se je ustavilo, otrok ni ve~ dihal, obrazek je postal smrtno bled … Star{i so ga nemudoma peljali v najbli‘jo bolni{nico in zanje se je za~elo mu~no ~akanje in upanje v ~ude‘. Usoda, ki je v podobnih primerih najve~krat kruta, je bila tokrat prizanesljiva in je mal~ka vrnila njegovim star{em. [est mesecev pozneje so otrokovi star{i stopili v stik s Samom Parnio, ki dela kot zdravnik in klini~ni raziskovalec v southamptonski bolni{nici. Doktor kar ni mogel verjeti, ko so mu star{i povedali, da je za~el mal~ek po dogodku risati sebe, kako z vi{ine opazuje lastno telo. V risbah je bil razpoznaven tudi predmet, podoben balonu, ki je lebdel nad njim. Ko so otroka vpra{ali, kaj je bil ta balonu podoben predmet, je odgovoril: »Ko umre{, vidi{ zelo svetlo lu~ in si privezan na vrv.« Mlada star{a sta bila mo~no presunjena, saj je bil njun otrok {e zelo majhen, star {ele tri leta, a je kljub temu izkazoval znanja, ki v zgodnjem otro{tvu niso ravno obi~ajna. Star{a sta tudi povedala, da je otrok po prihodu iz bolni{nice znova in znova risal zgoraj omenjeni prizor. Dr. Sam Parnia, ki se v sodelovanju z nevropsihiatrom Petrom Fenwickom ‘e leta ukvarja s predsmrtnimi do‘ivetji,

^love{ki um deluje neodvisno od mo‘ganov; sivo snov uporablja kot orodje, preko katerega razodeva misli, podobno kot televizor dekodira elektromagnetne valove iz ozra~ja ter jih naredi vidne in sli{ne. je ~lan dobrodelne organizacije Horizon Research Foundation, ki zagotavlja sred-

Shaun Johnston: »Du{ni mir«

stva za znanstveno raziskovanje stanj ~love{kega uma v neposredni bli‘ini smrti. Junija 2001 sta Parnia in Fenwick na California Institute of Technology predstavila rezultate svojih raziskav, ki so bili potem objavljeni v zdravstveni reviji Resuscitation.

LUCIDNI SPOMINI OB KLINI^NI SMRTI V okviru raziskave, ki je trajala leto dni, sta raziskovalca s sodelavci prou~ila 63 primerov pacientov, ki so pre‘iveli zastoj srca. 56 od 63 bolnikov se ni ni~esar spomnilo o trenutkih, ko so izgubili zavest, {tirje pacienti od sedmih, ki so izjavili, da imajo spomine, pa so presegli referen~no to~ko na lestvici Grayson, s katero vrednotijo predsmrtna do‘ivetja. Ti pacienti so se med drugim spominjali ob~utkov spokojnosti, sre~e in harmonije. Nekaterim se je zdelo, da ~as mineva hitreje, pove~ala se je njihova sposobnost ~utnega zaznavanja, zmanj{ala pa zavest o lastnem telesu. Povedali so, da so zagledali svetlo lu~, vstopili v popolnoma druga~no okolje in se pogovarjali z umrlimi svojci. Tovrstne izku{nje bi znanstveniki te‘ko razlo‘ili s kolapsom mo‘ganskih funkcij, ki ga povzro~i pomanjkanje kisika ali kombinirano delovanje razli~nih zdravil (ki jih v podobnih primerih predpi{ejo vsem pacientom in bi torej morali u~inkovati na vse enako). Parnia pravi: »Ta raziskava je zelo pomembna, saj zajema skupino ljudi, pri katerih mo‘ganske funkcije niso delovale, a je kljub temu potekalo lucidno in razumno razmi{ljanje ter spominjanje.« Iz {tudije izhaja, da pri nobenem bolniku ni padla koli~ina kisika. Po mnenju skeptikov naj bi bil prav zmanj-

Misteriji 7


KON ~NO

DOKAZ OBSTOJA DU { E ?

{an dotok kisika v mo‘gane eden od mo‘nih vzrokov za njihova nenavadna do‘ivetja. »Ko ostanejo mo‘gani brez kisika, postane ~lovek popolnoma zmeden in vznemirjen ter se pozneje obi~ajno ni~esar ne spomni,« trdi Parnia. Skeptiki menijo, da za~ne spomin pacientom delovati v trenutku, ko izgubijo zavest oziroma ko se jim ta povrne. Parnia pa nasprotno trdi, da se v primerih, ko mo‘gani do‘ivijo pretres ob sr~nem napadu ali avtomobilski nesre~i, pacient obi~ajno sploh ne spominja trenutkov pred izgubo zavesti in njeni vrnitvi. Taka izguba spomina v~asih traja ure in celo dneve. Parnia tudi trdi, da

Kakor za astralna potovanja naj bi tudi za predsmrtna in posmrtna do‘ivetja obstajala povsem zemeljska razlaga: za ve~ino teh nenavadnih pojavov naj bi bil kriv {e slabo raziskan del mo‘ganov. nastane zaradi zastoja srca v mo‘ganih tak{na {koda, da popolnoma prenehajo z delovanjem. Zato ni ni~ ~udnega, ~e pride do ve~je izgube spomina pred nesre~o in po njej.« Od za~etka eksperimenta so se Parnia in njegovi sodelavci sre~ali z ve~ kot 3500 ljudmi, ki imajo lucidne spomine na trenutke, ko so bili klini~no mrtvi. Pogostnost teh primerov me~e senco dvoma na ugotovitve strokovnjakov, da v stanju brez zavesti nista mo‘na lucidno mi{ljenje in dolgoro~ni spomin. Obenem pa pogostnost pojava tudi dokazuje, da mi{ljenje ni le stranski proizvod mo‘ganov. Parnia je prepri~an, da mo‘gani, ki so kakor drugi telesni organi narejeni iz celic, ne morejo proizvajati tako kompleksnega pojava, kot je ~love{ki um. Po

8

njegovem ta deluje neodvisno od mo‘ganov; sivo snov uporablja kot orodje, preko katerega razodeva misli, podobno kot televizor dekodira elektromagnetne valove iz ozra~ja ter jih naredi vidne in sli{ne. Iz tega sledi, da po{kodbe mo‘ganov in posledi~ne spremembe dolo~enih vidikov ~lovekove osebnosti nujno ne dokazujejo, da um izhaja iz mo‘ganov. »To zgolj dokazuje, da je na{ sprejemni aparat po{kodovan,« pravi Parnia in napoveduje, da bodo nadaljnje raziskave odkrile obstoj du{e. V prid Parnieve teze govorijo tudi opisi predsmrtnih do‘ivetij pre‘ivelih ljudi. Ti namre~ praviloma ne govorijo, da so videli, kako se je »nekaj« lo~ilo od njihovega telesa, ampak da so ta »nekaj« videli drugje, ne pa na mestu, kjer je bila njihova zavest!

OBSE@NA RAZISKAVA NA NIZOZEMSKEM Podobno raziskavo je na Nizozemskem opravila skupina kardiologov pod vodstvom dr. Pima van Lommela. Dose‘eni rezultati so bili skoraj enaki, vendar je ta raziskava trajala kar trinajst let in je zajela precej ve~je {tevilo pacientov. Rezultate so objavili v presti‘ni angle{ki medicinski reviji Lancet. Za izvedbo raziskave so uporabili najsodobnej{o metodologijo, kar bodo morali v prihodnosti posnemati vsi, ki se ukvarjajo s podobnimi {tudijami. Nizozemski raziskovalci so izbrali vzorec 344 pacientov (251 mo{kih in 93 ‘ensk), na katerih so zaradi zastoja srca opravili reanimacijo. Starostni razpon je bil velik, od 26 do 92 let. Z ve~ino preizku{ancev so govorili v prvih petih dneh po reanimaciji. Da bi preizkusili verodostojnost njihovega spomina, so intervju {e dvakrat ponovili, prvi~ ~ez dve leti in drugi~ ~ez osem let. Raziskovalce je tudi zanimalo, kateri tipi posameznikov so pogosteje od drugih imeli tovrstno do‘ivetje, zato so zbrali demografske podatke pacientov, podatke o njihovi vernosti in psiholo{-

Peter Fenwick in Sam Parnia, angle{ka zdravnika in raziskovalca, avtorja {tudije o predsmrtnih do‘ivetjih.

kih zna~ilnostih ter podatke o tem, katere zdravstvene terapije in zdravila so dosedaj prejemali. Primerjava podatkov je pokazala, da predsmrtna do‘ivetja niso povezana s psiholo{kimi, fiziolo{kimi ali zdravstvenimi postavkami. Na podlagi tega je Van Lommel naredil sklep, da predsmrtnih do‘ivetij ni mogo~e pripisati procesom mo‘ganske smrti.


K ON ~ NO

DOKAZ OBSTOJA DU { E ?

ZUNAJTELESNA POTOVANJA: SE ODGOVOR SKRIVA V MO@GANIH?

L

judje, ki so se zbudili iz kome, pripovedujejo o do‘ivetjih in ob~utkih zunaj obmo~ja realnosti. To so tako imenovana predsmrtna in posmrtna do‘ivetja. No, tudi za tovrstne izku{nje, kakor za astralna potovanja, naj bi obstajala povsem zemeljska razlaga: za vse te nenavadne pojave naj bi bil kriv {e slabo raziskan del mo‘ganov. Odkritje je skupina zdravnikov in univerzitetnih raziskovalcev iz @eneve in Lozane objavila v angle{ki reviji Nature. Strokovnjaki so do svojih zaklju~kov pri{li povsem slu~ajno, potem ko je ena od pacientk, ki se je zdravila zaradi epilepsije, po terapiji izjavila, da pogosto »vidi lastno telo, kako se dvigne in lebdi v zraku.« @e pred leti je znani ka-

nadski nevrokirurg raziskoval podobne primere. Prostovoljci, ki so jim umetno stimulirali mo‘gansko skorjo ob delu mo‘ganov, ki nadzoruje vid, so povedali, da so podo‘ivljali prizore iz otro{tva. Nekateri drugi raziskovalci so menili, da gre za kombiniranje starih spominov, ne pa za prava »videnja«. A povrnimo se k {vicarskim raziskovalcem. Ko so pozorno pregledali pacientko, so odkrili, da prihajajo impulzi iz dolo~enega predela mo‘ganske skorje. Nadaljnje raziskave predela angularnega girusa in njegova umetna stimulacija so pokazale, da zunajtelesna do‘ivetja izvirajo prav od tu. Ko je {vicarska ekipa raziskave {e raz{irila, je pri{lo na dan, da je angularni girus

Raziskava je pokazala, da na rezultate v dolo~eni meri vpliva starost pacienta, saj je bilo {tevilo mlaj{ih ljudi s tovrstno izku{njo precej ve~je. Zanimivo je tudi, da se je veliko pacientov zelo dobro spominjalo predsmrtnega do‘ivetja, kar ne govori v prid teoriji o la‘nih spominih, ki naj bi nastali na podlagi naklju~no zdru‘enih fragmentov spominov. Omenjeno teorijo skeptiki naravnost obo‘ujejo. 62 od 344 ali 18 odstotkov intervjuvanih pacientov je imelo predsmrtno do‘ivetje, od tega 41 ali 12 odstotkov ‘ensk. Obsmrtna do‘ivetja niso bila povezana s trajanjem zastoja srca, pa tudi ne z vrsto zdravljenja ali strahom pred smrtjo, ki se obi~ajno pojavi pred zastojem srca. Tudi to zadnje namre~ skeptiki ve~krat navajajo kot mo‘en vzrok za tovrstna do‘ivetja. Pomembno pri nizozemski raziskavi

povezan s ~lovekovim zaznavanjem telesnega polo‘aja. Spremembe oziroma obolenja omenjenega predela (na primer epilepsija, {e bolj pa shizofrenija), popa~ijo zaznavanje in so krive, da vidimo svoje telo ali dele telesa v polo‘ajih, ki so druga~ni od dejanskih. To lahko pripelje tako dale~, da vidimo sebe »od zunaj«. Take la‘ne percepcije lahko nastanejo tudi v fazah tik pred nastopom kome ali med prebujanjem iz nje. Zaradi omenjenih procesov {tevilni ljudje v dobri veri pripovedujejo o predsmrtnih in posmrtnih do‘ivetjih. Resnica pa je povsem druga~na, saj gre le za spomin na trenutke, ki so jih do‘iveli v stanju spremenjenih zaznavnih sposobnosti. Ti trenutki, ki so res le tre-

je bilo tudi, da so pri vrednotenju odgovorov uporabili kriterij, ki kot strukturni element predsmrtnih do‘ivetij upo{teva pozitivne ob~utke, ne upo{teva pa negativnih predsmrtnih do‘ivetij. Med negativna predsmrtna do‘ivetja {tejemo zastra{ujo~e predsmrtne izku{nje z mo~nimi verskimi primesmi, za katere je na primer zna~ilna vizija pekla ter tema~nih, umazanih in zadu{ljivo vro~ih krajev. Na{e mnenje je, da so negativna predsmrtna do‘ivetja prav tako pomembna kot pozitivna. Ker pa so ljudje prav gotovo manj pripravljeni spregovoriti o negativnih ob~utjih, ki jih spro‘i zastra{ujo~e predsmrtno do‘ivetje, lahko sklepamo, da je skupno {tevilo predsmrtnih do‘ivetij {e ve~je, kot govori raziskava. Znanstveniki menijo, da igrajo pri tem dolo~eno vlogo tudi nevrolo{ki procesi, vendar je njihov vpliv veliko manj{i kot na primer pri

nutki, torej objektivno zelo kratki, se ljudem, ki jih do‘ivljajo, zdijo precej dalj{i. Ni~ druga~e ni s sanjami, ki obi~ajno trajajo le del~ek sekunde, a se nam zdijo bistveno dalj{e, v~asih pa imamo celo vtis, da vplivajo na stanje budnosti. Omenjeni pogoji nastopijo tudi v travmati~nih situacijah, na primer ob nesre~ah, ali v primeru slabega dotoka kisika v mo‘gane. Ljudje, ki so se zna{li v taki situaciji, pogosto govorijo o razcepu (razdvojitvi) ali popa~eni zaznavi lastnega telesa. [vicarski strokovnjaki nadaljujejo z raziskavami. Njihov kon~ni cilj je ugotoviti, ali do takih reakcij prihaja v trenutkih pred smrtjo oziroma takoj za njo, in zakaj je to tako.

elektri~ni stimulaciji sen~nih re‘njev v mo‘ganih. Po Van Lomellovem mnenju predsmrtnih do‘ivetij ne gre primerjati z la‘nimi spomini, temve~ s procesi, kot je zgoraj omenjena umetna stimulacija. Spomin, ki ga prikli~e predsmrtno do‘ivetje, je namre~ jasen in sekven~en, kot dokazujejo pripovedovanja pacientov, ki se jim pred o~mi odvrti lastno ‘ivljenje kot zaporedje razli~nih kadrov. Van Lommel se nagiba k hipotezi, da miselni procesi potekajo zunaj fizi~nega telesa ter da mo‘ganov ne gre obravnavati kot posode, v kateri so shranjene misli in spomini, temve~ le kot oddajnik. Raziskava ne daje medicinskih odgovorov na vpra{anje, zakaj pride do predsmrtnega do‘ivetja, in znanstvenik svetuje vsem raziskovalcem, ki prou~ujejo zavest, »naj se pri svojih {tudijah ne omejujejo le na celice in molekule …«

D

Misteriji 9


Je Kristus ‘ivel med kumranskimi Eseni?

Misteriji Mrtvega morja V

pra{anje Mrtvomorskih rokopisov je spet aktualno, saj se v zadnjih letih v vplivnih katoli{kih krogih ka‘e dolo~ena pripravljenost, da nekoliko omilijo ideolo{ko togost, zna~ilno za soglasni sklep mednarodne skupine pod vodstvom dominikanca Rolanda de Vauxa, ki je o rokopisih odlo~ala v ~asu njihovega odkritja pred ve~ kot petdesetimi leti. Kot je znano, so bili rokopisi najdeni v okolici kraja Kumran, ki le‘i ob Mrtvem morju 30 kilometrov vzhodno od Jeruzalema. V izdaji torinske La Stampe z dne 10. septembra 2001 beremo: »Nova izdaja svetih spisov, ki se naslanja na skrivnostne Mrtvomorske rokopise. Novica, da se nameravajo lotiti jeruzalemskega svetega pisma, je pricurljala med strokovnim simpozijem v kraju Sestola pod naslovom „Arheologija med mitom in zgodovino, Kumran in Mrtvomorski zvitki“. Med poro~evalci je bil tudi dominikanec Gianluigi Boschi, svetovno priznani biblicist, docent na pape{ki univerzi Sveti Toma` Akvinski v Rimu in eden najve~jih avtoritet za srednjevzhodno arheologijo. Boschi zelo dobro pozna kumranske jame, saj je svoj ~as prisostvoval izkopavanjem, ki so razkrila pergamente in druge ostanke. Njegov u~itelj, teolog Roland de Vaux iz jeruzalemske “École Biblique Archeologique«, je bil tudi tam in je nadzoroval raziskave, ki so v temelju spremenile prou~evanje Svetih spisov.«

Odkritje rokopisov naj bi dokazovalo, da je bil Kristus iz evangelijskih spisov mo~no povezan z gibanji hebrejskih disidentov, torej tudi s skupnostjo Esenov. „Izvori kr{~anstva“, enega temeljnih tekstov, v katerem se celoten okvir izvora kr{~anstva naslanja na kumransko odkritje. Jeruzalemsko biblijo bodo revidirali prav v lu~i teh odkritij.« Torinski dnevnik nadaljuje z informacijo, da se bo »na enotedenskem zasedanju v svetem mestu zbrala ekipa strokovnjakov, ki naj bi realizirala novo izdajo Biblije«. O~e Boschi je {e povedal, da nameravajo »raz~istiti zadeve v zvezi s kumranskimi rokopisi, saj so se zaradi njih pojavili vsi mogo~i hipoteti~ni

KRISTUS MED ESENI

NOVA REVIZIJA BIBLIJE La Stampa nadaljuje: »Kot je povedal o~e Boschi, gre za nadvse pomemben projekt nove jeruzalemske biblije, zato so koordinacijo zaupali zgodovinarju Etiennu Nodetu, avtorju knjige

10

scenariji, na njihovi podlagi pa {tevilne mednarodne knji‘ne uspe{nice, na primer kontroverzno delo dveh angle{kih avtorjev, ki sta {la celo tako dale~, da sta Vatikan obto‘ila prikrivanja resnice o Mrtvomorskih zvitkih.« Intervjuvani je imel najbr‘ v mislih knjigo »Skrivnost Mrtvega morja« avtorjev Michaela Baigenta in Richarda Leigha, ki je po‘ela velik uspeh v Veliki Britaniji in drugje. Naslednjega dne je isti dnevnik poro~al o imprimaturju, dovoljenju za natis, ki ga je izdal sekretar pape{kega odbora za zgodovinske znanosti, avgu{tinec Vittorino Grossi, za novo izdajo jeruzalemske biblije, ki naj bi se opirala na kumranske rokopise. Zgornje izjave bi lahko ozna~ili za {okantne, saj sta vse doslej katoli{ka cerkev in Vauxova skupina zanikali kakr{no koli povezavo med prvotnim kr{~anstvom in kumransko skupnostjo. Sedaj pa celo teolog o~e Pier Maria Mazzola na isti strani La Stampe postavlja hipotezo o Kristusovem bivanju v okrilju kumranske skupnosti:

O~e Roland de Vaux.

»Sre~anje z Eseni, avtorji kumranskih tekstov, bi lahko Kristusa vpeljalo v skupnostno ‘ivljenje, kjer naj bi spoznaval razne filozofske discipline, odkrival lastne zmo‘nosti ter dosegel zrelost, ki ga je nato popeljala do pridigarstva. Mrtvomorski zvitki nam pomagajo pri rekonstrukciji Jezusovega ‘ivljenja. ^eprav ga je esenska skupnost sprejela medse, je Jezus pri tridesetih od{el, saj so kumranski menihi ‘iveli dale~ od pravega sveta in so bili pretirano navezani na svoja pravila, v zunanjem svetu pa je vladalo zlo.«


MISTERIJI M RTVEGA »Odkritje rokopisov naj bi dokazovalo,« nadaljuje Mazzola, »da je bil Kristus iz evangelijskih spisov mo~no povezan z gibanji hebrejskih disidentov, torej tudi s skupnostjo Esenov.« Kot razkriva La Stampa, naj bi bila v kumranskih zvitkih poglavja iz Nove zaveze. Iz tega bi lahko sklepali, da so bili Eseni protokr{~anska skupnost. [panski jezuit José O’Callaghan meni, da znani fragment 7Q5, datiran v leto 50 po na{em {tetju, vsebuje nekaj vrstic Markovega evangelija. »^e bo to mo‘no dokazati, bomo pri~a dogodku izjemnega zgodovinskega pomena,« poudarja teolog Mazzola, »saj bo potrebno opraviti novo datacijo Svetih spisov; Kumranski rokopisi naj bi namre~ dokazovali, da je Markov evangelij obstajal ‘e v petdesetih letih prvega stoletja po Kristusu.« Omenjene trditve radikalno spreminjajo trenutno situacijo. Dejstvo, da so kumranski teksti nastali v obdobju, ki

Zgodovinske osnove zadnje ve~erje, vsaj enega dela O~ena{a ter Jezusovega nauka, ki ga poznamo iz Nove zaveze, izhajajo iz kumranske skupnosti. je starej{e od kr{~anskega, je bilo vse doslej ena temeljnih to~k konsenza, ki ga je izoblikovala mednarodna komisija o~eta de Vauxa. Teksti naj bi bili delo izolirane skupnosti, periferne heterodoksne »sekte«, ki je ‘ivela lo~eno od dru‘benih, politi~nih in filozofskih tokov tedanjega ~asa, se pravi tudi od militantnega in revolucionarnega mesijanskega nacionalizma in od izvornega kr{~anstva. Tudi tisti strokovnjaki, ki so ‘e takoj po odkritju v petdesetih letih prej{njega stoletja izrazili nestrinjanje z zaklju~ki omenjene komisije (ne pozabimo, da je

MORJA

Arheolo{ko najdi{~e v Kumranu.

ta nastala pod okriljem arheolo{ke {ole francoskih dominikancev in École Biblique, ki imata obe sede‘ v Jeruzalemu), so se strinjali z datacijo, ki je nastanek zvitkov postavila v predkr{~ansko obdobje. Sogla{ali so tudi s tezo, da so bili ~lani kumranske skupnosti Eseni in sicer prav tisti Eseni, o katerih so pisali Plinij Starej{i, Filon Aleksandrijski in Jo‘ef Flavij.

ZIBEL KRŠ^ANSTVA JE KUMRAN Pomembno je poudariti, da je bila skupina sestavljena iz »~istih« u~enjakov, ki so jim bili ideolo{ki predsodki tuji in ki so se opirali le na analizo tekstov ter na zgodovinska, arheolo{ka in paleografska dejstva. Edmund Wilson je bil literarni kritik, priznan tako v Veliki Britaniji kot v ZDA. Leta 1955 je izdal knjigo »Mrtvomorski rokopisi« (leta 1969 je iz{la v dopolnjeni izdaji), v kateri je trdil, da je »samostan v Kumranu morda prej zibel kr{~anstva kot Betlehem in Nazaret.«

^e so lahko Wilsona izlo~ili iz mednarodne ekipe, ~e{ da je diletant, to zagotovo ni bil ugledni profesor semitskega jezika in kulture na Sorboni André Dupont-Sommer. @e pet let pred Wilsonom je priznani strokovnjak opozoril, da si je kumranska sekta nadela ime »sekta nove zaveze« ali »novega zavezni{tva«, katere poglavar, ki so ga klicali »u~itelj pravi~nosti«, je veljal za mesijo, zaradi ~esar so ga preganjali in mu~ili. U~iteljevi privr‘enci so verjeli, da se je bli‘al konec sveta in da se bodo re{ili le tisti, ki verjamejo. Dupont-Sommer je zelo previdno zaklju~il, da je »u~itelj pravi~nosti« v mnogih vidikih pravzaprav natan~en prototip Jezusa Kristusa. Ponovno opozarjamo, da so si bili v petdesetih letih vsi edini, da so zvitki nastali v predkr{~anski dobi. Najhuj{i udarec pa je tezi mednarodne ekipe zadal eden njenih ~lanov, John Marco Allegro z univerze v Manchestru, ki so ga kasneje izlo~ili iz skupine. Allegro je bil edini ~lan ekipe, ki ni bil povezan z nobeno vero ali versko ustanovo. Predstavljal se je za agnostika in je bil v sku-

Misteriji 11


MISTERIJI M RTVEGA

MORJA

Tempeljski zvitek.

pini edini filolog. Leta 1956 je izdal poljudnoznanstveno delo »Mrtvomorski zvitki«, svoje teorije pa je predstavil tudi v treh radijskih intervjujih, ki jih je predvajala neka radijska postaja na severu Velike Britanije.

JE ZADNJA VE^ERJA ESENSKI OBRED? V New York Timesu je 5. februarja istega leta iz{el ~lanek o Allegrovih tezah, kjer smo lahko prebrali naslednje: »V dokumentih hebrejske sekte, ki je obstajala ‘e ve~ kot sto let pred rojstvom Jezusa Kristusa, so strokovnjaki odkrili izvor nekaterih kr{~anskih obredov in doktrin. Tako legendarno zbirko mrtvomorskih zvitkov tolma~i eden od sedmih izvedencev, ki sestavljajo mednarodno ekipo. John Allegro je v~eraj zve~er v radijskem pogovoru dejal, da zgodovinske osnove zadnje ve~erje, vsaj enega dela O~ena{a ter Jezusovega nauka, ki ga poznamo iz Nove zaveze, izhajajo iz kumranske skupnosti.« Ekipa o~eta Vauxa omenjenih tez ni mogla sprejeti, saj bi v tem primeru morala narediti edini logi~en zaklju~ek: ~e so kr{~anski obredi in doktrine obstajali ‘e pred Kristusom, je vpra{ljiva edinstvenost in originalnost Jezusa kot bo‘jega sina, ki ga je O~e poslal na zemljo, da odre{i ~love{tvo. Kristusov lik dobiva poleg miti~ne {e zgodovinsko razse‘nost. Pokojni Ambrogio Donini, docent zgodovine kr{~anstva in u~enec Ernesta Buonaiutija, je zatrjeval, da so Kumranski rokopisi »doslej najresnej{i napad o~itnih zgodo-

12

vinskih dejstev na utemeljenost in originalnost kr{~anskega mita.« Kumranski dokumenti namre~ izkazujejo nekatere vsebine, ki se ujemajo z vsebinami zgodnjih kr{~anskih besedil in prvotne Cerkve. V kumranski skupnosti so na primer izvajali obred, ki je bil zelo podoben kr{~anskemu zakramentu krsta. V zvitkih je omenjena »skupnostna jed«, ki mo~no spominja na poslednjo ve~erjo prvotne Cerkve. ^lani skupnosti so imeli vse v skupni lasti, kar se ujema z opisom prvotne Cerkve v Apostolskih delih (2,44-46). Na ~elu kumranske skupnosti je bil »svet« dvanajstih ~lanov, kar se navezuje na dvanajst apostolov, in trije »sve~eniki«, ki spominjajo na vodilno vlogo Jakoba, Janeza in Petra, opisano v Pismu Gala~anom. Tako kumranska skupnost kot prvotna Cerkev sta bili mesijansko na-

Kumranski rokopisi dokazujejo, da nekatere ideje Jezusa Kristusa niso bile popolnoma njegove, temve~ so izvirale iz miselnih tokov, naukov in tradicij oziroma »{ole«, ki je obstajala ‘e pred njim. ravnani, kar pomeni, da je bila njihova osrednja skrb pri~akovanje novega mesije. Obe sta imeli en sam karizmati~ni lik (Jezus in »u~itelj pravi~nosti«), ~igar osebnost jih je spodbujala in ~igar nauk je predstavljal temelje njihove vere. Karizmati~ni lik je postal ‘rtev preganjanja in mu~enja. Skratka, kumranski rokopisi in Nova zaveza imajo {tevilne skupne elemente.

CERKEV V ZADREGI Najnovej{e dogajanje bi lahko opisali kot preobrat. Iz poro~anja torinske La Stampe lahko sklepamo, da je katoli{ki Cerkvi zmanjkalo argumentov, s kateri-

mi bi lahko ovrgla trditve lai~nih strokovnjakov, od tu odlo~itev, da ne bo ve~ zagovarjala konsenza, dose‘enega v petdesetih letih, ampak bo raje spremenila datacijo Kumranskih rokopisov. Po novem se bo dejavnost kumranske skupnosti ~asovno ujemala z zgodnjim Kristusovim ‘ivljenjem, o katerem vemo bolj malo. Markov evangelij bo Cerkev pomaknila nazaj v ~asu, tako da ne bo mogel nih~e re~i, da gre za »kopijo« kumranskega fragmenta. ^e kumranski rokopisi izhajajo iz predkr{~anskega ~asa, nedvomno zanikajo originalnost in edinstvenost Jezusa Kristusa. Dokazujejo namre~, da nekatere besede in ideje niso bile popolnoma njegove, ampak so izvirale iz miselnih tokov, naukov in tradicij oziroma »{ole«, ki je obstajala ‘e pred njim; {ole, ki je ume{~ena v zgodovinske okvire in nima ni~ skupnega z »razodetjem«. ^e pa so kumranski zvitki nastali v ~asu Kristusovega ‘ivljenja ali malo kasneje, predstavljajo za Cerkev {e ve~jo zadrego. Lahko bi namre~ trdili, da je bil »u~itelj pravi~nosti« sam Jezus Kristus, ki pa v tem primeru ni bil bo‘ja oseba, vsaj ne v o~eh njegovih sodobnikov. Kot poudarja John Allegro, pripadniki kumranske skupnosti svojega mesije niso imeli za (edinega) »sina bo‘jega«, ki je bil sam Bog, ampak za bo‘jega sina, katerega je Bog ustvaril, kot vse ostale ljudi. Tekst, na katerega se naslanja Allegro, je dolgo ostal neobjavljen, ~eprav je zelo pomemben in je bil identificiran in preveden med prvimi. [ele leta 1990 je bilo nekaj odlomkov objavljenih v Biblical Archeological Review. Naj {e omenimo, da vsebujejo zvitki tudi nekaj trditev, ki odra‘ajo revolucionaren in militanten mesijanski nacionalizem. To bi seveda precej spremenilo podobo Jezusa Kristusa kot politi~no neopredeljenega mirovnika, ki nam jo ponuja Cerkev. Na koncu se bo morda izkazalo, da Jezus sploh ni imel namena ustanoviti nove religije. Vpra{anja so {e zmeraj odprta.

D


Numerolo{ka uskladitev - pot do notranjega miru in zdravja

Ime vse pove [

e zdale~ ni vseeno, kako se imeIme je na{a identiteta, nujemo, saj je ime zelo mo~na energija. Dolo~a, ali gremo skokoda, bistvo, jedro. V zi ‘ivljenje s strahovi, dvomi, jezo, te‘avami in nesre~ami, ali pa z veseljem ‘ivljenju nas ne kli~ejo po in ljubeznijo, pogumom in samozaizobrazbi, telesni te‘i ali vestjo. Tako pravi numerolog Dan Sokako druga~e, temve~ vina iz Ptuja, ki je najprej samemu sebi, od takrat pa tudi mnogim drugim, smo prepoznavni po olaj{al ‘ivljenje z numerolo{ko analina{em imenu. zo oziroma spremembo imena in priimka. kmalu potem v ste~aj. Pribli‘eval sem »Numerologija ni nekak{no vede- se {tiridesetemu letu in vsega, ~esar sem ‘evanje,« pravi Dan Sovina, »temve~ jas- se lotil, se je dr‘ala smola. Najbolj me je na, natan~na, enostavna in uporabna ter motilo, da sem se resni~no trudil in imel zdravilna veda. Numerolo{ka uskladi- dobre namene, a kot za~arano se je vedtev namre~ prina{a v ~loveka mir in har- no vse obrnilo v slabo. Ko sem se tako spopadal z vsemi mogo~imi in nemomonijo, to pa je temelj zdravja. Na svetu je mnogo ljudi, ki ne morejo vzpostaviti skladnega osre~ujo~ega partnerstva; ljudi, ki ne morejo ugotoviti, kaj si sploh ‘elijo delati; ljudi, ki se trudijo, pa jim kljub vsem naporom vedno znova spodleti; ljudi, ki se venomer napa~no odlo~ajo ali pa ponavljajo enake napake. Zelo dobro poznam ob~utja teh ljudi,« pripoveduje o sebi Sovina, »saj sem bil sam eden izmed njih. @e kot osnovno{olec nisem vedel, kaj si ‘elim in kaj bi rad postal. Ko je pri{lo obdobje partnerstva, sem venomer privla~il napa~ne ljudi ali pa sam nisem bil pravi zanje. V slu‘bi se mi ni godilo ni~ bolje: ali sem na{el delo, ki sploh ni bilo zame, ali sem se sprl z vodilnimi in od{el, ali pa sem Dan Sovina se zaposlil v podjetju, ki je {lo

go~imi te‘avami, mi je pri{la v roke knjiga o numerologiji. Opisovala je ‘ivljenje ljudi, ki so zaradi ponavljajo~ih se napak in te‘av spremenili ime in priimek.

SPREMEMBA IMENA Moje tedanje ime je bilo Danilo Solina in ko sem ga analiziral, sem ugotovil, da ima dve veliki blokadi in je v popolnem nasprotju z mojim datumom rojstva, 25. januarjem. ^e ime in priimek nista skladna z datumom rojstva, pravi numerologija, je ~lovek blokiran in skozenj ne te~e potrebna energija, da razvije prirojene sposobnosti in talente. Po temeljitem premisleku sem spremenil ime; odlo~il sem se, da bom Dan Sovina. Prva pozitivna stvar, ki se mi je zgodila, je bil ob~utek notranjega miru in stabilnosti. Odnosi z ljudmi so se za~eli izbolj{evati. Sprva v o‘ji dru‘ini, kasneje pa tudi v {ir{i okolici. Spravil sem se z ljudmi, s katerimi sem bil sprt tudi ve~ kot deset let. Nato so me za~ele privla~iti prave knjige, na primer „@ivljenje je tvoje“ avtorice Louise Hay. V srce se mi je usedla njena misel, da moramo, ~e ‘elimo napredovati, prenehati kritizirati in obto‘evati vse okoli sebe ter prevzeti nase vso odgovornost, tako za slabo kot za dobro. Ko obto‘ujemo druge, ni~esar ne re{imo, saj drugih ne moremo spremeniti; lahko samo sebe. Jaz pa sem do tedaj delal ravno to – za vse so bili krivi drugi: star{i, partner, {efi, okolica, dr‘ava …

Misteriji 13


IME

VSE POVE

Za~ele so se mi porajati do tedaj popolnoma neznane ideje o tem, kaj bi v ‘ivljenju rad po~el. Odlo~il sem se, da bom pomagal ljudem, ki se vrtijo v za~aranem krogu nesre~e, jeze in ‘alosti. Ustanovil sem podjetje Numeros.«

IME JE ZELO MO^NA ENERGIJA V svoji numerolo{ki praksi je Dan Sovina pri{el do ugotovitve, da je ime zelo mo~na energija, od katere je odvisna ~lovekova ‘ivljenjska pot: »Stare kulture so u~ile, da „na besedi svet stoji“, svet, na katerem stoji na{e `ivljenje, pa je na{e ime. To so vedele `e civilizacije pred 10.000 leti, pa tudi eden najve~jih u~enjakov vseh ~asov, Pitagora. „Nomen est omen“ ali „ime pove vse“ {e kako dr`i. V `ivljenju ~loveka se vse spreminja: okolje, ljudje, izobrazba, poklic, sistemi, vrednote; le ime ostane. Ime je energija stalnica. Zato tudi ima tak{no mo~. Ime je na{a identiteta, koda, bistvo, jedro. V `ivljenju nas ne kli~ejo po izobrazbi, telesni te`i ali kako druga~e, temve~ smo prepoznavni po na{em imenu.« Te‘ava je v tem, pravi Dan, da si imena nismo mogli sami izbrati: »Ime nam dajo star{i, zato je povsem njihova energija, ki utegne biti zelo dobra zanje, nam pa lahko prina{a veliko slabega. To je podobno, kot bi nam hoteli vsaditi svoje prepri~anje pri izbiri partnerja, poklica in podobno. Otroci pa so svet zase, s svojo lastno potjo in nalogo. Energije star{ev zanje pogosto niso dobre in ~e jim sledijo, imajo te‘ave na vseh podro~jih ‘ivljenja. Energija na{ega imena je energija na{e du{e, lastnosti du{e pa so ljubezen, so~utje, veselje, radost, modrost … Ko uskladimo svoje ime z datumom rojstva, pridemo v stik s temi lastnostmi, kar nam pomaga, da razvijemo samozavest in odkrijemo svoje najgloblje sposobnosti. Ko skozi nas ste~e tok energije, vzpoDan Sovina je dosegljiv po telefonu 02/771 07 68

14

stavimo stik s seboj, okoljem in celim vesoljem. Ker skozi nas ste~e energija ljubezni – in po zakonu narave tisto, kar oddajamo, tudi privla~imo – za~nemo v svoj svet privla~iti druga~ne ljudi. S tem pa se menja na{ miselni, ~ustveni, vedenjski, poslovni in osebnostni svet. Zadovoljstvo, mir in zdravje nam ne prina{a izobrazba, temve~ zavedanje, kaj je za nas prav in kaj ne. Ravno to pa nam daje numerolo{ka uskladitev. Pogosto nas od tega lo~i le ena ~rka ali pa

priimek biv{ega partnerja, ki ga {e vedno nosimo, ~eprav smo ‘e dolgo lo~eni od njega ali nje.

PRIMER IZ PRAKSE Anica Jager je rojena 6. decembra 1976. Je lo~ena in mati petletne h~erke. Kot vsak ~lovek si tudi ona ‘eli ljubezni, a se po neuspelem zakonu boji za~eti znova. @e od osnovne {ole opa‘a, da se je venomer dr‘i smola. Ker sama ne more ugotoviti, zakaj venomer privla~i izkori{~anje in te‘ave, se je odlo~ila za numerolo{ko analizo. Rojena je torej 6. decembra. To {tevilo pomeni ljubezen, privla~nost, umetnost, ustvarjalnost in dober stik z denarjem. Da je temu res tako, odra‘a tudi njena zunanjost; ima lepo postavo in izbran okus za obla~enje. Zaposlena je kot farmacevt in {e {tudira ob delu. Analiza njenega imena po kaldejski, ve~ kot 10.000 let stari numerolo{ki abecedi, poka‘e, da ime Anica vibrira z energijo {tevila 11. To je zelo te‘avno {tevilo, ki privla~i te‘ave, nesre~e, skr-

bi, nezadovoljstva in strah. Mo~ tega {tevila je najbolj izrazito v odnosu do nasprotnega spola, saj povzro~a prepire, konflikte in lo~itve. Veliko ljudi z vibracijo tega {tevila je tako kot Anica lo~enih ali pa nezadovoljnih v zakonu. Priimek Jager nosi zelo mo~no energijo {tevila 12. ^lovek s tem {tevilom se te‘ko postavi zase in rad prevzema tuja bremena na svoje rame, drugi pa ga hitro izkoristijo. Anica se mora za vsak najmanj{i uspeh zelo truditi, pa {e takrat sadove njenega dela ponavadi poberejo drugi. Tega se dobro zaveda, a si nekako ne more pomagati. Skupno {tevilo (11 + 12 = 23) sicer deluje pozitivno, vendar sta negativni energiji imena in priimka mo~nej{i. Anico tarejo nezadovoljstvo in skrbi in tudi njeno zdravje je ‘e na~eto. Postaja vedno bolj nezadovoljna, vzkipljiva in se te‘ko zbere. Zaradi tega ima te‘ave tudi v slu‘bi. Enkrat je ‘e lo~ena in upravi~eno se boji, da se ji to ne bi ponovilo. [tevila, ki jih nosi Anica v imenu in priimku in njunem se{tevku, so v popolnem nasprotju z njenim rojstnim dnem, ki vibrira s {tevilom 6, zato v njenem ‘ivljenju vlada zmeda. Povedala je, da so jo v mladosti klicali Ankica in Manica. Numerolo{ki izra~un je pokazal, da sta obe imeni neprimerno bolj{i od sedanjega. Odlo~ila se je za slednjega, ki vibrira s {tevilom 15 in ki prina{a v njeno ‘ivljenje ljubezen, stabilnost, mir in harmonijo. Slabo energijo priimka Jager (vibracijo {tevila 12) pa smo nadomestili z energijo {tevila 27, ki jo nosi njen dekli{ki priimek Zemljari~. [tevilo 27 prina{a na vsa podro~ja ‘ivljenja harmonijo in ustvarjalnost, povrhu pa se {e zelo dobro ujema s {tevilom 15. Skupaj tvorita zelo mo~no energijo, izra‘eno v {tevilu 42, ki je kombinacija obojega. ^lovek, ki ju nosi – seveda glede na svoj rojstni dan – dobro ve, kaj ho~e tako v ljubezni kot v poklicu. Umiri se in stabilizira, to pa je tudi pogoj za dobro zdravje. Manica sedaj oddaja druga~no energijo, privla~i druga~ne mo{ke, pa tudi razdra‘ljivost in napake v slu‘bi so izginile.« Andrej Kikelj

D


Zanimanje tajnih slu‘b je dokaz za edinstven prispevek Nikole Tesle ~love{tvu

Tesla v krempljih FBI »

T

esla - dosje FBI« je naslov napete knjige Aleksandra Milinkovi}a, ki je bila objavljena v Beogradu in bo kmalu iz{la {e v slovenskem in angle{kem jeziku. Knjiga na podlagi dokaznega materiala 256 dokumentov FBI potrjuje tezo {tevilnih raziskovalcev, po kateri je dobr{en del Teslove dokumentacije {e vedno v ameri{kih, ruskih in kanadskih tajnih arhivih. Niti prej{njim niti novej{im raziskavam se ni posre~ilo dokon~no izslediti vseh Teslovih dokumentov, del in naprav. Po ameri{kem ustavnem amandmaju o svobodi obve{~anja se je v zadnjih desetih letih izteklo ve~ rokov, tako da ‘e imamo vpogled v ve~ino dokumentov FBI o slavnem srbskem znanst-

Po amandmajih o svobodi obve{~anja so v ZDA prvi~ objavili resnico, da je vsak papir o Tesli obvezno kon~al na mizi Johna Edgarja Hooverja, dolgoletnega mogo~nega {efa FBI. veniku. Raziskovalni novinar Aleksandar Milinkovi} se je ‘e pred dvajsetimi leti, ko je izdal »Teslova neuresni~ena odkritja«, prvi~ sre~al z nekaterimi dokumenti iz arhiva »Tesla« v FBI:

novem muzeju in Smithsonovih znanstvenih in{titutih v Washingtonu Edisona postavljajo na sam vrh. Toda ravno iz dosjejev FBI lahko posredno bolje dojamemo dejanski Edisonov prispevek znanosti; prijavil je ve~ kot tiso~ patentov, toda njegova najpomembnej{a odkritja so generator enosmernega toka, mikrofon, ‘arnica in gramofon. Edison je budno spremljal Teslove raziskave. Ta se je po prihodu v Pariz leta 1882 zaposlil v podru‘nici Edisonove dru‘be, pa tudi prvo leto v Ameriki je delal pri Edisonu. Toda ko so leta 1895 na Niagarskih slapovih postavili prvo elektrarno s Teslovim generatorjem izmeni~nega toka, je Edison Teslo

TESLA ODRINJEN NA STRAN »Prou~evanje teh dokumentov se mi je zdelo zanimivo iz najmanj dveh razlogov. Na prvem mestu smo upali, da bomo naposled razre{ili dileme glede va‘nej{ih Teslovih projektov ali osvetlili usodo vseh njegovih dokumentov. Drugi razlog – odkrivanje na~ina dela in ravnanja ustanove, kot je FBI – je za sámo Teslovo delo manj bistven, pomemben pa je v okviru splo{nega odnosa do njegovega dela. Vedeti moramo namre~, da so dolgo ~asa premi{ljeno delali na tem, da Teslo odstranijo iz glavnih tokov ameri{kega, v precej{nji meri pa tudi svetovnega javnega mnenja, da bi naposled, ~e je le mogo~e, utonil v pozabo.« Tesla nikoli ni zavzemal mesta, ki mu objektivno pripada. Tako se na primer vztrajno ohranja prepri~anje, da je k razvoju elektronike v dvajsetem stoletju najve~ prispeval Edison. V Smithso-

Raziskovalni novinar Aleksandar Milinkovi} ‘e ve~ kot dve desetletji prou~uje Teslovo zapu{~ino.

Misteriji 15


T ESLA

V KREMPLJIH

FBI slova bogata dedi{~ina, ki jo hranijo v Muzeju »Nikola Tesla« v Beogradu, {e ni znanstveno obdelana. Od leta 1952, ko je devet ton njegovih papirjev in modelov prispelo iz Amerike v Jugoslavijo, je do danes izginilo precej dokumentacije. Od 150.000 dokumentov v arhivu Muzeja je okoli 40.000 Teslovih znanstvenih del. [e po {estdesetih letih pa je samo manj{i del, pribli‘no ena tretjina, arhivsko in znanstveno obdelan,

zeja Veljko Kora}, je bila ena izmed postavk meddr‘avnega dogovora med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo tudi ta, da lahko ruski znanstveniki pregledajo Teslov arhiv in kopirajo, kar ‘elijo. O tem pri~a tudi Robert Golka, ameri{ki raziskovalec, kateremu je Veljko Kora} dal seznam dokumentov, za katere so se zanimali Rusi. Dokaz o tem sem na{el tudi med tajnimi dokumenti FBI, v katerih pi{e, da je Golka po vrnitvi v

Teslova elektrarna na izmeni~ni tok, razstavljena na Svetovni razstavi v ^ikagu leta 1893.

mo~no napadel. Zoper njega je govoril na javnih predavanjih in ~asopisnim novinarjem, ~e{ da je Teslov tok smrtno nevaren.

ZANIMANJE POKA@EJO VOHUNI Odnos do Tesle pa se je bistveno spremenil po njegovi smrti. @e povr{en pregled nam poka‘e, da je pri obve{~evalnih slu‘bah naglo poraslo zanimanje zanj. »Dokumenti FBI, ki sem jih sedaj lahko pregledal, potrjujejo predpostavke iz mojih prvih dveh knjig „Teslovo tajno oro‘je“ in „Tesla, izumitelj tretjega tiso~letja“,« pravi Aleksandar Milinkovi}. »Fotokopije filmanih dokumentov, ki so jih hranili veliko let po Teslovi smrti in ki so delno retu{irane, potrjujejo tudi to, da je njegova pisana zapu{~ina o eksperimentih z oro‘jem nekako pri{la v roke voja{kih strokovnjakov

16

ZDA, Kanade in Sovjetske zveze. Najbolj{i dokaz za to so patentne prijave iz Pentagona, v katerih se njihovi avtorji odkrito sklicujejo na Teslove raziskave.« Za FBI in Edgarja Johna Hooverja, ki jo je vodil skoraj pol stoletja, je bil zelo pomemben vsak list papirja, ki ga je Tesla napisal med razmi{ljanjem o svojih izumih, skrbno pa so spremljali tudi vse tiste, ki so se s Teslo dru‘ili ter imeli dostop do njegovih stvari … Ko je Tesla leta 1936 imel prometno nesre~o, je sprevidel, da ne bo ve~ dolgo ‘ivel, zato je najbr‘ takrat naro~il Kennethu Swezeyu, svojemu zaupnemu sodelavcu, naj ~uva njegove dokumente. Zelo bogata dokumentacija, ki jo je zbral Swezey, je kon~ala v Smithsonovem in{titutu v Washingtonu, kjer {e danes ni odprta in je ni mogo~e uporabljati za pisanje znanstvenih del. Zanimivo je, da tudi Te-

Fotografija ilustrira poskus v Colorado Springsu 31. decembra 1899. Tesla v ozadju bere knjigo, medtem ko strele z napetostjo ve~ milijonov voltov pr{ijo po laboratoriju. Treskanje ob razelektritvi se je sli{alo 15 kilometrov dale~. Fotografijo so posneli tako, da so ve~krat ponovili eksperiment z bliskanjem, nakar je izumitelj sedel na stol in sliko dokon~al.

tako da je po trenutno veljavnem jugoslovanskem zakonu o arhivskem gradivu prakti~no nedostopen za javno rabo. Najzanimivej{i dokumenti pa so po Milinkovi}evem prepri~anju v Kanadi, ZDA in Rusiji:

BARANTANJE Z RUSI »V sedemdesetih letih, ko je bil direktor Teslovega mu-

ZDA vse takoj prijavil dr‘avnim oblastem.« Najve~je zanimanje za Teslove izume je spro‘il »Dnevnik iz Colorado Springsa«, v katerem je Tesla opisal svoje raziskave iz leta 1899, ko je nameraval uresni~iti svojo grandiozno idejo za brez‘i~en prenos elektri~ne energije. V teh poskusih je uspel ustvariti umetno kroglasto strelo velikosti ‘ogice za golf. Poznej{e raziskave so poka-


TESLA zale, da je v tem potrebno iskati idealno re{itev za kontrolirano termonuklearno fuzijo. Istega leta se je Tesli posre~il tudi nadzor elektroprocesov v prostoru med Zemljo in ionosfero. Ta tako imenovana Schumannova votlina je veliko let pozneje spro‘ila znani projekt Harfa v ameri{kem vojnem letalstvu. Zanimivo je, da so dokumente o Teslovih raziskavah za ta projekt odkrili tudi v Teslovem muzeju v Beogradu. A {e preden so Ameri~ani pri{li do dotlej nepoznanih Teslovih dokumentov, so jih Sovjeti prehiteli. Od jugoslovanske vlade so dobili te dokumente v zameno za pogodbo o nenapadanju. Od takrat, se pravi od leta 1976, po vsem svetu bele‘ijo sevanja neobi~ajnih ‘arkov na frekvencah od 4 do 26 Hz. Pentagonovo zra~no vohunstvo je potrdilo, da so izvori teh ‘arkov razporejeni v obmo~ju Litve, Kijeva in Sibirije. S hkratnim delovanjem so ustvarjali gigantski stoje~i val, dolg okoli 1500 kilometrov. O naravi teh sevanj {e danes zgolj ugibajo.

TESLOVE [ALE Z MARKOM TWAINOM Znanstvenike po vsem svetu ‘ivo zanimajo tudi Teslovi zapiski o demonstracijah razli~nih mo‘nosti prakti~ne uporabe njegovega oscilatorja. Znano je, da je Tesla v dru‘bi pisatelja Marka Twaina, s katerim sta bila dobra prijatelja, ve~krat za {alo spro‘al blage potrese na Manhattnu, kjer je

Zanimivo je, da tudi Teslova bogata dedi{~ina, ki jo hranijo v Muzeju »Nikola Tesla« v Beogradu, {e ni znanstveno obdelana.

takrat imel laboratorij. Njegov aparat je lahko izzval vibriranje tal na ‘eleni frekvenci. Tesla je govoril, da bi lahko celo prepolovil Zemljo, kar so mnogi imeli za pretirano izjavo, dejstvo pa je, da bi bilo mogo~e Teslov oscilator uporabiti na zelo razli~ne na~ine. Zato ni ~udno, da ga je avtor nekega pisma, ki je ravno tako kon~alo v arhivih FBI, imenoval »smrtonosni ‘arki« in »Teslov zra~ni {~it«. Najhumanej{i izumi Nikole Tesle se v rokah velikih sil v~asih sprevr‘ejo v najhuj-

{e oro‘je. Na raznih sprejemih je pogosto govoril, da si ‘eli, da bi njegovi izumi prepre~ili vse vojne na planetu, toda, kot pravi avtor knjige Tesla – dosje FBI: »@al je sedaj ‘e ve~ kot o~itno, da so ti in nekateri drugi Teslovi dose‘ki s~asoma pre{li v roke zelo sumljivih raziskovalcev. Lahko samo ugibamo, ali se jim je posre~ilo s pomo~jo znanja in vztrajnosti razbrati Teslove zapiske med vrsticami, ali pa so, o ~emer je govoril tudi Tesla, razbrali tajne povezave

KATERI TESLA? ^eprav je Edgar John Hoover, dolgoletni direktor FBI, zanikal kakr{no koli zvezo s Teslo, je o~itno, da je dobil to direktivo iz samega vrha ameri{kih oblasti. Tesla sicer ni bil Hooverjeva osebna strast – kot na primer Martin Luther King, katerega je vztrajno posku{al diskreditirati, ali Einstein, pri katerem ga je motilo, da je vneto podpiral komunisti~ne organizacije – bil pa je njegova stalna naloga. Dokazi o tem so za~eli prihajati {ele po Hooverjevi smrti, ko je bil pod pritiskom javnosti in amandmajev o svobodi obve{~anja objavljen tudi tajni dosje »Tesla«.

V KREMPLJIH

FBI

med Teslovimi patenti in so iz njih, kakor iz del~kov mozaika, sestavili povsem nove slike. Iz ene takih slik bi lahko nastalo tudi uni~evalno oro‘je na daljavo, ~esar se je Tesla zelo bal.« Tom Burden, upokojeni polkovnik in magister nuklearne fizike, ki je neposredno sodeloval v razvoju ameri{kih projektilov Ajax, Hercules in Patriot in ki ‘e dolgo sodeluje v megaprojektu Vojna zvezd, je odkrito priznal: »Vse, kar sem doslej delal in naredil, temelji na patentih Nikole Tesle, ki sem jih skrbno prou~eval ve~ kot tri desetletja.« Drug primer je Peter Koert, ena klju~nih oseb v projektu Harfa (HAARP), ki je 26. novembra 1991 s sodelavcem Jamesom Chajem prijavil patent {tevilka 5.068.669 z naslovom »Sistem del~nega snopa«.

ORO@JE ZA »VOJNO ZVEZD« To je, na kratko povedano, ve~stransko oro‘je »Vojne zvezd«, ki je name{~eno na Zemlji, a lahko na poseben na~in deluje tudi iz zgornjih slojev ozra~ja. S tem sistemom je mogo~e med drugim izzvati motnje mentalnih procesov, motiti telekomunikacijske sisteme, vplivati na spremembe vremena nad ve~jimi podro~ji, vplivati na migracijo ‘ivali, izzvati razna obolenja ter spro‘iti velike spremembe v ionosferi in drugih vi{jih slojih atmosfere. Voja{ki cilji so prvenstven razlog za razvoj tega projekta.

Misteriji 17


TESLA

V KREMPLJIH

FBI

Po ameri{kih voja{kih virih od Harfe pri~akujejo, da: • zamenja klasi~ne jedrske bombe z elektromagnetnimi eksplozijami brez jedrskega sevanja, • zamenja nizkofrekven~ne komunikacijske sisteme, ki se trenutno uporabljajo za komunikacijo z jedrskimi podmornicami oziroma radarji, ki lahko vidijo izza obzorja, • omogo~i uni~enje in motenje vseh komunikacijskih sistemov, ki uporabljajo elektromagnetne valove, • omogo~i odkrivanje podzemnih skladi{~ in drugih objektov (‘arki iz Harfa sistema namre~ lahko prodrejo skozi Zemljino skorjo, tako kot rentgenski ‘arki prodrejo skozi ~love{ko telo), • omogo~i zgodnje odkritje nizkolete~ih projektilov in raket za kri‘arjenje. Patenti, po katerih so izdelali sistem Harfa, so nastali v okrilju ameri{ke dru‘be ARCO, to~neje v njeni podru‘nici APTI (Power Technologies Incorporated), ki je postavila obrat Harfa na Aljaski. V lasti je imela dvanajst patentov, povezanih z obrambnim sistemom »Vojna zvezd«, toda ker je bila APTI predvsem zainteresirana za izkori{~anje in tr‘enje naravnega plina na Aljaski, je leta 1994 {est patentov prodala dru‘bi E-systems. E-systems je ena najve~jih svetovnih dru‘b za proizvodnjo opreme za obve{~evalne slu‘be. Velik del njenega poslovanja je povezan s projekti, katerih podrobnosti so skrivnost celo za ameri{ki Kongres. Kakor hitro je E-systems dobila te patente, se je zanjo zainteresirala in si jo podvrgla dru‘ba Raytheon, katere osnovna dejavnost je razvoj in trgovina z voja{ko opremo. Zato ne presene~a, da je ravno Raytheon danes klju~na gibalna sila razvoja Harfe.

TESLOVI IZUMI V NOVI PREOBLEKI Ve~ina uporabljenih patentov zelo neposredno asociira na Teslove projekte, mestoma pa eden od njihovih av-

18

Zelo verjetno je, da je del Teslovih raziskav pri{el v roke sovjetskih tajnih slu‘b. torjev celo izrecno navaja, da se je naslanjal na Teslove raziskave. Kot primer Milinkovi} navaja nekaj klju~nih patentov, ki jih danes uporabljajo v Harfi. Eden izmed njih je ameri{ki patent 5.038.664, ki ga je 13. avgusta 1991 prijavil izumitelj Bernard J. Eastlund pod naslovom »Metoda za ustvarjanje {~ita pred relativisti~nimi delci na vi{inah nad Zemljino povr{ino«. V patentni prijavi pi{e, da je mogo~e napravo uporabljati tudi kot del~ni top ogromne energije za uni~evanje sovra‘nih raket, v pasivni obliki pa kot za{~ito pred prodorom

ENERGIJA BREZ IZGUBE V ZDA je leta 2000 iz{la knjiga »Dan po Roswellu« Williama Birnesa in pokojnega polkovnika Philipa Corsa, v kateri avtorja obravnavata razvpiti primer NLP, ki naj bi strmoglavil blizu mesteca Roswell. Birnes se v nedavnem pogovoru o knjigi spominja, kaj sta s Corsom takrat vedela in razmi{ljala o Teslovem prispevku k voja{kim raziskavam: »Corso je menil, da je Tesla od vseh znanstvenikov nemara najbolj vplival na povojne raziskave v ameri{ki vojski. Tesla ga je fasciniral. Vedela sva, da je general Nathan Twining {e med drugo svetovno vojno v svoji dokumentaciji hranil Teslove zapiske o usmerjenem del~nem snopu, ki so jih po navodilih FBI iz Teslove sobe dan po njegovi smrti vzeli agenti slu‘be za lastnino tujcev. Te dokumente so skrbno ~uvali, vklju~no s Teslovo znano monografijo „Nov na~in po{iljanja energije skozi naravne medije brez izgube“.«

sovra‘nih projektilov. Zaradi uporabe izjemno velike mo~i lahko naprava destabilizira naravni sistem ionosfere. Na Teslo zelo spominja tudi Eastlundov patent {tevilka 4.686.605, prijavljen 11. avgusta 1987 pod naslovom »Metode in aparatura za spreminjanje regionalnih klimatskih pogojev, ionosfere in magnetosfere«, ki je eno leto nosil oznako »strogo zaupno«. Eastlund je prvi uspel v tem, da se energija v ionosferi, katere ustvarjanje spodbujajo oddajniki z Zemlje, koncentrira in ne razsipa kakor v prej{njih poskusih. Sedaj je bilo mogo~e pridobljeno energijo zlahka fokusirati in to~no usmeriti na ‘eleni cilj. Njegova naprava je lahko razvila energijo enega vata na kubi~ni centimeter, medtem ko so drugi do tedaj razvili samo po milijoninko vata. V prijavi je navedel tri publikacije, ki so mu slu‘ile kot osnova za raziskovanje: ~lanki o Teslovih projektih z za~etka dvajsetega stoletja ter ~lanka oziroma intervjuja s Teslom iz New York Timesa, ki sta iz{la 8. decembra 1915 in 22. septembra 1940. V prvem intervjuju Tesla med drugim pravi: »Brez‘i~ni prenos elektri~ne energije na velike razdalje z uni~ujo~imi u~inki je povsem mogo~. Sam sem ‘e izdelal naprave za brez‘i~ni prenos, ki to omogo~ajo; opisal sem jih v moji tehni~ni dokumentaciji, med drugim tudi v nedavno odobreni patentni prijavi pod {tevilko 1.119.732. S tak{no napravo je mogo~e prenesti poljubno koli~ino energije na poljubno razdaljo in jo uporabiti v vojne ali mirnodobne namene.« V intervjuju, ki je bil objavljen 22. septembra 1940, Tesla {e to~neje govori o nadaljnjem razvoju novega oro‘ja in trdi, da je pripravljen ameri{ki vladi odkriti skrivnost naprave, ki jo je imenoval Teleforce in s katero bi bilo mogo~e uni~iti motorje letala na razdalji 400 kilometrov:

SMRTONOSNI @ARKI »Teleforce temelji na popolnoma novih na~elih fizike, o katerih do sedaj nih~e ni mogel niti sanjati. Ta sila,« nada-


T ESLA

Teslov portret, ki ga je naslikala princesa Vilma Lwoff Parlaghy, je iz{el na naslovnici revije Time 28. julija 1931. Tesla se je sicer zelo nerad dal portretirati, ker je gojil prepri~anje, da poziranje za sliko prina{a nesre~o.

ljuje avtor ~lanka, »deluje z ‘arkovnim snopom, katerega premer je le ena stomilijoninka centimetra, ustvarjala pa bi ga posebna naprava, ki naj ne bi stala ve~ kot dva milijona dolarjev in bi jo bilo mogo~e izdelati v vsega treh mesecih. @arek bi lahko raztopil vsak stroj ali aktiviral eksploziv v letalu na razdalji do 400 kilometrov. Top, kot del sistema, ki je zasnovan na {tirih novih izumih, bi lahko dosegel mo~ petdesetih milijonov voltov. Za zgraditev desetih takih postaj bi potrebovali manj kot tri mesece.« V tridesetih letih dvajsetega stoletja je Tesla tudi uradno objavil, da je zasnoval dve novi oro‘ji: »smrtonosne ‘arke« in »Teslov {~it«. Toda takrat je bil ‘e v osemdesetih letih in redkokdo je {e resno jemal ‘e pozabljenega genialnega znanstvenika. Tesla nikoli ni objavil skrivnosti teh velikih odkritij. Sovjeti so bili prepri~ani, da je najpomembnej{i del Teslove dokumentacije, oziroma tisti, ki je bil v zve-

V KREMPLJIH

FBI

zi z njegovimi potencialnimi voja{kimi projekti, ostal v rokah ameri{ke vlade. Kot dokaz se navaja tudi dejstvo, da so celoten Teslov arhiv, ali kar je od njega ostalo, preselili v Jugoslavijo {ele devet let po Teslovi smrti, leta 1952. Ameri~ani po drugi strani trdijo, da so Sovjeti ‘e dolgo ~asa nazaj odkrili in uporabljali Teslove skalarne valove, na katerih baje temeljijo ta oro‘ja. S tem razlagajo dejstvo, da so Sovjeti v pogovorih o SALT-u leta 1975 nepri~akovano predlagali omejevanje razvijanja novih oro‘ij, stra{nej{ih od vsega, kar si ~lovek lahko zamisli. Eno teh oro‘ij naj bi bil tudi »Teslov metalec«, narejen in preizku{en v tovarni oro‘ja v Sarisaganu, za katerega se govori, da je bodisi svojevrsten energetski laser ali pa pospe{evalnik delcev. (Lahko ugibamo, da je morda prav to skrivnostno oro‘je gospod @irinovski obljubljal bosenskim Srbom med minulo vojno v Jugoslaviji.) Ta metalec bi bil lahko Teslov skalarni aparat z dvema osnovnima oblikama delovanja. Prva oblika je Teslov {~it, sferi~na energijska opna, raz{irjena prek velikega podro~ja, ki ni~esar ne prepusti; v stiku z njo vsak materialni delec izpuhti kot para. ^e bi postavili ve~ takih {~itov drugega nad drugim, skoznje ne bi predrli niti gama ‘arki! Teslov {~it se napaja iz Moreyevega generatorja, tako da ima dostop do ogromne koli~ine brezpla~ne energije. Druga oblika je pulzar, vrsta oro‘ja, katerega preizku{anje je menda zaznal satelit Vela v jugozahodni Afriki v letih 1979 in 1980. Znanstveniki v Arecibo ionosferskem laboratoriju so takrat registrirali motnje gravitacijskih valov iz smeri eksplozije. Med na~rtovanimi stranskimi proizvodi so tudi oro‘ja za daljinsko uni~evanje. Gre za slovito Teslovo ognjeno ‘ogo, ki bi jo lahko – poleg fizi~nega uni~enja sovra‘nikovega oro‘ja – usmerili zgolj na uni~enje logisti~nih ciljev. Naslednji~: Tesla brani Jugoslavijo

Mesec revije

Misteriji v Knjigarni pri Fontani v Ljubljani V mesecu juniju obi{~ite Knjigarno pri Fontani v Ljubljani, Nazorjeva 1 (nasproti hotela Union), kjer boste dobili brezpla~ni – ogledni izvod revije Misteriji. V knjigarni lahko kupite vse mogo~e priro~nike, leposlovje in tudi ezoteri~no literaturo. Posebnost na{e knjigarne je velik izbor pravne, otro{ke in mladinske literature ter turistike. V papirni{kem oddelku pa lahko nabavite najrazli~nej{i pisarni{ki in {olski material. Ve~ informacij na telefonu 01/24-14-700

D Misteriji 19


Zvok prodira skozi vse telo in je tudi nosilec psihi~ne energije

Zdravljenje z zvokom N

a prsi polo‘i vibrirajo~o tibetansko skodelo. Cel prsni ko{ in vse telo se prijetno trese v tonu skodele. Svemir poslu{a in ugotavlja, ali gre zvok skozi telo ali se kje odbija. Odboj pomeni, da potovanje zvoka ovira tkivo ali mi{ico, ki je v kr~u. Ponavljajo~i zvok mi{ico sprosti, torej odpravi blokado. Svemir, zvokovni terapevt iz Umaga pravi, da to ni zdravljenje, temve~ da z glasbili in harmonskim petjem vra~a ~loveka v harmoni~no stanje. »Vse okrog nas vibrira, vklju~no z tode zvo~ne terapije Jonathan Goldman: nami samimi,« pojasnjuje Svemir Vran»Zvok deluje na materijo; z zvokom ko, ki se je posvetil uporabi zvokov za lahko spremenimo njeno strukturo, dvidobro ljudi ‘e v srednji {oli. »Vibracije gamo predmete, drobimo stekla in druustvarjajo molekule, atomi, atomska je- ge materiale … Z zvokom lahko ustdra, delci, ki se premikajo znotraj struk- varjamo tudi like: zvokovna terapija se ture materije, pravzaprav vse, kar obstaja, in te vibracije se lahko prevedejo Zvokovna terapija v zvok. Razli~ni zvoki v naravi ustvarjajo vsesplo{no naravno simfonijo, bi se opira na dejstvo, lahko rekli. Ta simfonija vpliva na da zvok deluje na snov nas kot na fizi~no, psihi~no, mentalno in duhovno bitje. in da ima vsak ton to~no Zvok sli{imo seveda na fidolo~eno, matemati~no zi~ni ravni, z na{imi slu{nimi organi, obstaja pa {e izra‘eno obliko. cel spekter zvokov, ki jih ne sli{imo fizi~no, a opira na dejstvo, da zvok deluje na snov delujejo, pa naj gre za in da ima vsak ton to~no dolo~eno, zvoke, ki so pod ali matemati~no izra‘eno obliko, ki jo lahnad ravnijo zvokov, ko primerjamo s slikami mandal. Oski jih zaznavamo z novna formula zvokovne terapije je, da zvok in namen ustvarjajo u~inek. Vsau{esi.« Svemir Vran- kega zvoka ne moremo uporabiti v terako je znanje upo- piji. Da bi dosegli u~inek, moramo poverabe zvoka v tera- zati dolo~en zvok in namen. Pri tem pevtske namene nabi- uporabljamo tudi vizualizacijo in manj ral na razli~nih koncih znano spretnost, harmonsko petje, to je sveta, tudi na Hava- so~asno petje ve~ tonov.« Kombinacijo uporabe tonov najve~jih, kjer ga je poukrat uporablja v kombinaciji z drugimi ~eval pionir me-

Svemir Vranko iz didgeridooja, avstralskega glasbila, s katerim je mogo~e spremeniti stanje zavesti, izvablja terapevtske zvoke, hkrati pa zdravilno vpliva tudi na sebe; ob kro‘nem dihanju, ki je potrebno za pravilno igranje, kri postaja alkalna. To pa v organizmu zavira rast bakterij, virusov in glivic.

20


Z DRAVLJENJE metodami, najve~krat z masa‘o. Ko naleti na te‘ave v telesu, na mesta, ki so blokirana zaradi stresa ali drugih te‘av in jih je s sámo masa‘o te‘je sprostiti, uporabi zvoke. V~asih pa zdravi le z zvoki. A to najraje dela skupinsko: »Skupina do‘ivi skupinsko dinamiko, ve~ ljudi proizvaja zvok, spu{~ajo glasove. Uporabljamo samoglasnike, kot da bi delali z mantrami, lahko uporabljamo glasbila, ponavljamo ime osebe, ki jo zdravimo. Ne glede na metodo, ki jo uporabim, je poglavitno, da vzbudimo skupinsko energijo in da vsak nekaj doprinese s svojo malo sve~o in naredimo velik plamen, v katerem je zvok nosilec energije.« Kadar z zvokom uravnove{a energijsko stanje posamezniku, ob petju pogosteje uporablja glasbila, v~asih pa tudi posneto glasbo: »^e ho~em razbiti energijski blok, uporabim harmonsko petje. To je na~in petja, ki je dobro znan v Tuvi, pokrajini v Mongoliji, in v Tibetu, kjer tako pojejo menihi v nekaterih lo~inah. Smisel tega petja je, da uporabljamo razli~ne energije, saj se pri harmonskem petju osnovnemu tonu dodajajo toni, po ma-

Z zvokovno terapijo si je mogo~e do dolo~ene mere pomagati tudi brez zvokovnega terapevta. temati~ni teoriji bi jih lahko dodali neskon~no {tevilo, vendar vseh ne sli{imo. Tiste, ki jih lahko ustvarim in jih sli{imo, uporabljam v zvo~ni terapiji; uporabim lahko le en sam, ve~ tonov, tja do {tirideset …«

ZVOKOVNA DIAGNOSTIKA Med zvokovno diagnostiko poje Svemir harmonske tone in se pomika nad telesom, od glave proti petam in nazaj. Poslu{a, kje zvok ne predre telesa in se odbije. Odbiti harmoni~ni ton mu pove, da je tam organ ali mi{i~no tkivo otrplo: »Okvaro telesa ob~utim po mo~i, lahko bi rekel gostoti odboja. Podobno deluje sonar pri delfinu ali pri ladji. Ko za~utim, da se zvok vra~a, obstanem na tem mestu in takoj delam. So~asno z diagnosticiranjem ‘e tudi zdravim. Ob tem uporabljam predvsem glas, le v~a-

Z ZVOKOM

sih tudi kako glasbilo. Ko z zvokom meh~am zatrdelo tkivo, ostajam na isti intonaciji ali jo le rahlo menjam, raziskujem, kaj se dogaja v tem delu in ali bi bil malce spremenjeni ton {e u~inkovitej{i, da prebudi oboleli del. Deli telesa se zaradi fizi~nega, psihi~nega, ~ustvenega ali mentalnega stresa, ali pa zaradi karmi~nega obrazca, ki ga nosimo iz preteklosti, zakr~ijo. Telo bi moralo biti spro{~eno, gibko, tak{no, kot je telo jogijev, da zmore ubla‘iti vse udarce, ki zadenejo ~loveka na fizi~ni in tudi na vseh drugih ravneh. Kjerkoli pa je tkivo zakr~eno, tako da mi{ice ostajajo napete in se ne morejo sprostiti, pride do {oka, stresa, in naloga zvokovne terapije je, da ta stres odpravi. Zvok je odli~no sredstvo, saj z njim pridemo neprimerno bolj globoko kot z dotikom, ko delamo na avri~nem nivoju; zvok prodira skozi vse telo in je hkrati nosilec psihi~ne energije. Deluje hitro in u~inkovito. Zato so zvo~ne terapije relativno kratke in zelo u~inkovite.« Uma{ki strokovnjak za zvokovno zdravljenje, ki je sicer rojen v Koprivnici na Hrva{kem, organizem primerja z orkestrom:

S harmoni~nim petjem nad telesom, ko se pomika od glave proti petam, prislu{kuje odzivom telesa. Tam, kjer zasli{i odboj, zastane in poje dalje, v~asih pa za odpravo zakr~enosti dela telesa uporabi tudi kako glasbilo (manj{a slika), kot so zvo~ne vilice, indijska pi{~al, tibetanska zvo~na skodela, indijanski boben in podobno.

Misteriji 21


Z DRAVLJENJE

Z ZVOKOM

»Vsak organ, vsaka mi{ica, vsaka kost, mo‘gani in ~utila imajo svojo vibracijo, ~akra I svojo glasbo. Telo deluje kot orkester; ~e so posamezna glasbila, torej organi, medsebojno usklajeni, vsak igra ob svojem ~akra EJ ~asu svoj del skladbe, ki jo ustvarjamo z gibanjem, razmi{ljanjem, hranjenjem, pravilnim odnosom do ‘ivljenja, prevzemanjem odgovornosti, zaveda~akra AJ njem, da smo tu, da ‘ivimo v sedanjosti … To ustvarja usklajeno vibriranje telesnih organov, ki so v harmoniji; ustvarja se simfonija na{ih organov. ~akra A ^e je kak{en organ neuravnote‘en, je kakor {kripajo~a violina v orkestru. Nastanejo disharmoni~ni toni in ~akra O atonalna glasba, ob kateri si ~lovek zama{i u{esa. Imamo sposobnost, da sli{imo »glasbo« svojega telesa, da sli{imo napake pri igranju ~akra U na{ih organov. ^e smo dovolj ob~utljivi, vemo tudi, kdaj je napaka nastala, kdaj je kak{no ~akra AE glasbilo, recimo ‘elodec ali jetra, zaigralo napa~no, in kako ga lahko vrnemo v pravilno, harmoni~^akre je mogo~e harmonizirati s no delovanje.« samoglasnikov.

POMEMBNO JE, DA POSLU[AMO Svemir je prepri~an, da to lahko ugotovi prav vsak in da je vsakdo sam sebi najbolj{i diagnostik in terapevt. Vsi ljudje se lahko sami uravnovesimo, saj ~e smo si ravnovesje lahko poru{ili, si ga moremo tudi povrniti: »Ljudje smo manj ob~utljivi kot nekdaj. Veliko bolj bi lahko prisluhnili telesu, ~e bi bilo okrog nas manj tehnike. Veliko svojih odgovornosti smo prelo‘ili na tehniko, hkrati pa ‘elimo obvladovati in upravljati stvari, ki so nad nami. Vsake toliko, ko nam kaj ne gre od rok, pa naj gre za posel, odnose v dru‘ini ali pa je kaj narobe z avtomobilom, pride do pokov. In tedaj, ker na{a zavest ni dovolj usmerjena na prislu{kovanje lastne notranjosti, marve~ smo usmerjeni navzven, preprosto pozabimo prisluhniti svoji notranjosti. Posebno to velja za ljudi v mestih, ki jim poslu{anje sebe omejuje ‘e obi~ajen mestni hrup in so nenehno sredi {tevilnih zunanjih signalov povsem fizi~ne petjem narave. ^e imamo dober sluh, lahko

Telesna in du{evna

SPROSTITEV Vsakdo potrebuje sprostitev, da lahko povsem izrazi svojo osebnost in delo v dru‘bi. Najve~krat si najdemo svoj na~in spro{~anja v igri, {portu, vrtnarjenju in {tevilnih drugih opravilih, ki jim pravimo konji~ki. Toda mnogim to ne uspe in svoj neuspeh prikrivajo z na~inom ‘ivljenja, ki jim {e bolj pobere mo~i za zdravo in veselo ‘ivljenje. Da je tak{nih ljudi vse ve~, je najbr‘ kriv dana{nji ritem ‘ivljenja, {tevilni pritiski in vsemogo~no prepletanje informacij, ki pogosto utruProgram na podlagi izku{enj, ki so jih pridobili terapevti v jajo, saj se na vse ni mo~ odzvati. Tako se navadno poru{i ~ustveno ljubljanskem Centru za mentalno zdravje, omogo~a, da po~asi ravnovesje, kar potegne ~loveka v neodlo~nost, pomanjkanje sprostimo vse mi{ice (navadno se niti ne zavedamo, kako smo tudi energije, v sivino, iz katere si pogosto ne zna pomagati. telesno otrpli) in s tem tudi vsa “zapeta” ~ustva. ^e se dr`imo navodil in ubogamo glas psihologa z zgo{~enke oziroma kasete, bomo Vsem tem je namenjen program Zalo‘be ARA, ki pomaga posa- `e po nekaj dneh ob~utili veliko olaj{anje, na pomo~ pa nam bo mezniku, da se telesno in ~ustveno sprosti, s tem pa zajema energijo. prisko~ila vedno, kadar se bomo zna{li pod psihi~nimi bremeni.

ARA zalo‘ba, Cigaletova 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 01/431 20 25, 031/662 092

Avtor programa: klini~ni psiholog specialist in psihoterapevt doc. dr. Tone Pa~nik.

22


Z DRAVLJENJE zaznamo, kaj se dogaja v na{em telesu; kadar pride do te‘av s prebavo, srcem ali ~em drugim, to za~utimo. ^e pa ne prisluhnemo telesu in nadaljujemo, ne da bi kaj ukrenili, to povzro~i posledice. Zelo pomembno je, da poslu{amo. Zvok nam pomaga, da se povrnemo v harmonijo, zaradi povsem fizikalno matemati~nih dejstev. To lahko ~isto preprosto doka‘emo s tonoskopom. Tonoskop je kovinska plo{~a, na kateri je droben pesek, pod njo pa je zvo~nik. Ko v tonoskop spustimo ton, se poka‘e kro‘na mandalska oblika z zelo jasno in strogo matemati~no obliko. Ugotovljeno je, da ton OM ali O v dolo~eni vibraciji ustvarja pribli‘no isti obrazec, kakr{na je mandala tona OM. To so trikotniki, ki se med seboj prepletajo in sestavljajo. ^e spremenimo frekvenco tega tona, se poru{i red v mivki, potem pa se ustvari nova oblika, ki je povsem druga~na, a vseeno zelo pravilna. S tem dokazujemo, da dolo~en ustvarjeni ton kreira v na{em telesu zelo jasne in pravilne oblike. ^e menjamo intonacijo in nekaj ~asa izvajamo tako imenovani toning, telo sprejme te pravilne oblike, kar na nek na~in poravna na{o disharmonijo.« Seveda pa si je mogo~e z zvokovno terapijo do dolo~ene mere pomagati tudi brez zvokovnega terapevta. Kaj lahko storimo? »Lahko uporabljate samoglasnike kot mantre, torej pojete A, E, I, O, U, EI, AI. Odli~en je sistem Jonathana Goldmana, ki ga osebno zelo rad uporabljam.

Z ZVOKOM

Med skupinsko zvokovno terapijo vsi ~lani skupine pojejo mantri~ne vokale, ime osebe, ki jo uravnove{ajo, ji pomagajo s svojo energijo …

Posamezne samoglasnike pripi{emo posameznim ~akram. Vsakdo lahko to dela sam, tako da za~ne z globokimi toni z ni‘jimi ~akrami in se vzpenja do visokih ~aker. Sam se rad vra~am na osnove jogijske teorije in prakse; zelo enostavna mantra je ton OM, ki ga lahko intoniramo na razli~nih vi{inah in ga vsaki~ pove‘emo z drugo ~akro.« Kdaj je ~as, da ~lovek pride na zdravljenje z zvokom oziroma na vra~anje v harmoni~no stanje? »Takrat, ko se po~uti dobro. To je najbolj{i ~as. Tako kot v poslu. Izvle~i se iz dolgov in bankrota je zelo te‘ko, delati preventivno pa je veliko la‘je. Redno prepevanje, petje obi~ajnih pes-

DELAVNICE ZVOKOVNE TERAPIJE V Umagu dela Svemir Vranko v Tomi studiu. Ukvarja se s posamezniki, {e raje vodi skupinske terapije ali delavnice, lahko pa za ljubitelje zvokovnega zdravljenja in terapevte organizira zvokovne delavnice v Sloveniji. Delavnica traja dva dni. Nau~i tehniko harmoni~nega petja, uporabe instrumentov ter individualne in skupinske zvokovne tretmaje.

mi, pesmi, ki jih radi pojemo, vpliva na na{e telo. Najbolj{a je kombinacija prepevanja, po mo‘nosti v dobri dru‘bi, in ob~asnih obiskov pri zvokovnem terapevtu, ki u~inek zvokov dopolni. Ko ~lovek pride k meni – jaz na primer v terapiji uporabljam avstralski didgeridoo, tibetansko skodelo, indijanski boben, tibetanski zvon, indijsko pi{~al – se sprosti, njegovi mo‘ganski valovi se menjajo iz beta proti alfi. Zvok pripomore, da se zelo hitro sprostimo v stanje alfa. V tem stanju si povrnemo ob~utek za telo, smo globoko spro{~eni in lahko prisluhnemo sami sebi. Cilj mojih terapij je, da vsakdo naredi zase kar najve~. Mislim, da smo sami sebi najbolj{i zdravniki.« Lahko pa si pomagamo tudi s posneto glasbo. Svemir Vranko svetuje: »V veliko pomo~ je zgo{~enka Chakra Chance Jonathana Goldmana, ki ji je prilo‘ena drobna knji‘ica. V njej je razlo‘ena teorija, kako delamo s ~akrami, tu je razlo‘en cel sistem petja in aktiviranja ~aker s pomo~jo manter in samoglasnikov kot manter. Predvajamo zgo{~enko in ob njej pojemo …« Jo‘e Vetrovec

D

Svemir pogosto uporablja tibetansko zvo~no skodelo.

Ve~ na www.omniermes.com ali po telefonu 00 385 98 954 75 56.

Misteriji 23


S sodobno tehnologijo do arheolo{kih zakladov Gr~ije

Digitaliziranje Stare Gr~ije F

izi~na dedi{~ina starih civilizacij naglo izginja zaradi kislega de‘ja, {irjenja mestnih podro~ij in {e vrste drugih nev{e~nosti. Starogr{ka civilizacija je tista, v kateri mnogi i{~ejo vir filozofskih, znanstvenih in tehnolo{kih na~el, ki vodijo Zahodno kulturo. Razumevanje teh na~el je danes, ko se spopadamo s {tevilnimi vzajemnimi globalnimi te‘avami, izjemno pomembno. Toda fizi~ne ostanke helenisti~ne zapu{~ine vedno bolj na~enja zob ~asa … K sre~i nam tehnologija digitalnega fotografiranja in Internet dajeta skoraj neomejene mo‘nosti, da starogr{ko kulturo prou~imo na licu mesta in jo trajno

Tehnologija digitalnega fotografiranja in internet dajeta skoraj neomejene mo‘nosti, da starogr{ko kulturo prou~imo na licu mesta in jo trajno dokumentiramo.

tako za arheolo{ko konzerviranje kot tudi za informacijsko tehnologijo in spletno oblikovanje. Nameravata digitalno posneti najdi{~a in artefakte z video, fotografskimi in zvo~nimi mediji, ki bodo pozneje zdru‘eni v edinstveno, vsem dostopno interaktivno spletno stran. V leto{njem prvem letu projekta podokumentiramo. Tega izredno ambici- trebujeta pomo~nike za najdi{~a v Ateoznega podviga sta se polotila dr. Dimi- nah: Akropolo (Partenon itd.) in njen trios Sotiropoulos s Teksa{ke univerze muzej, ju‘ni breg Akropole, Agoro, Plav Brownsvillu in Eleni Bampatsouli s tonovo Akademijo, Olimpijo, PozejdoTra{ke univerze, ki sta strokovnjaka novo in Atenino sveti{~e v Sounionu ter anti~ne umetnine v V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri Narodnem arheokaterih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna lo{kem muzeju. posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terPo jutranjem enu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. skupnem delovProgrami Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: razisknem sestanku bodo ovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. manj{e skupine odStro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: {le na posamezna Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: najdi{~a, kjer bodo ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org 1) postavljali kame-

24

re, stative, reflektorje in prenosne ra~unalnike, 2) pomagali snemati artefakte in arheolo{ke dragocenosti na video in fotofilm ter 3) preverjali, kategorizirali, etiketirali in prena{ali slike na ra~unalnike. Za`eleno je, da imajo prostovoljci `e dolo~ene spretnosti in/ali izku{nje s fotografiranjem oziroma snemanjem. Prav tako je koristno, ~e imate vsaj nekaj izku{enj z vna{anjem v podatkovne baze in ra~unalni{kim obdelovanjem slik.

TERENSKI POGOJI Na terenu bomo delali dopoldne in pozno popoldne, opoldne pa bomo kosili in obdelovali podatke. Spali bomo v sobah z lo~enimi kopalnicami, zajtrkovali v dija{kih domovih ali hotelih ter u‘ivali v gr{kih ve~erjah v lokalnem gosti{~u. TERMINI 2003: Ekipa III: 16-25. junija • Ekipa IV: 1-10. julija • Ekipa V: 1625. julija • Ekipa VI: 1-10. avgusta.

D


PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto 3.300 SIT poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov. Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat. Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode. Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na 4.100 SITinovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in na mednasejmih rodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburghu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus. Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige 4.100 SIT Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje... Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ... Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih. Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 1.350 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila. 4.900 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola. 11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena 4.900 SIT natan~na navodila.

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna. 3.300 SIT

Misteriji 25


ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno. Cena: bro{irana 2.900 SIT trda vezava 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICA

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

V ‘ivljenju vsake ‘enske je porod najve~ji dogodek in nanj se je treba pripraviti. Vsaka nose~nica si ‘eli biti zdrava in roditi zdravega otroka. Knjiga opisuje, zakaj je telovadba med nose~nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke. Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.700 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

Cena: bro{irana 4.900 SIT trda vezava 5.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok. Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.900 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: EU KARANTA AMEX VISA s kartico {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka:

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as. Cena posamezne knjige: 2.490 SIT

SANJE

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

26

PRIPORO^AMO: Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT) • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • V kraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava 2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)


ZALO@BA ARA

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

BIOHRANA

RECEPTI ZA BIOHRANO

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Je temelj zdrave prehrane. Vsebina te knjige so spoznanja, izku{nje in ugotovitve o pomenu prehrane, o zdravi prehrani, ki lahko izredno dobro vpliva na vsakogar. Knjiga opisuje na~ela in svetuje izbor bio‘ivil.

Ve~ kot 100 receptov za biohrano za {tiri letne ~ase. V knjigi boste lahko prebrali tudi o smernicah za prehrano starej{ih, o zdravi prehrani mladih, o vmesnih obrokih hrane in o kakovosti bio‘ivil.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svo je zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, teles no vadbo in savnanje. Kako, ko liko in kdaj naj bi jedli, da bi spre menili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let. Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost. (36 min.).

Vaje za noge in zadnjico videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.).

3.380 SIT

3.380 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani. Naro~ila tudi po telefonu:

01/431 20 25.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

Vaje za raztezanje stretching. videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.). 3.380 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

kaseta 1.300 SIT zgo{~enka 1.900 SIT

DARILO Za knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju DO 20. DECEMBRA 2002 2002, bo po{tnino za vas pla~ala zalo•ba ARA.

SRE^NO 2003


PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin. Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje. Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe. 3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje. 2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi 4.900 SIT smr~anje itd.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600 in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilograma lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici ... 9.800 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA ^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

28

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

a

b

c


Skrivna sporo~ila v alegori~nem slikarstvu (2)

Skrivno znanje K

o se posku{amo zavle~i v glavo davno umrlega ~loveka, da bi morda za~eli razmi{ljati na njegov na~in, naletimo na kar nekaj ovir. ^eprav nam je iz leposlovnih del nekoliko znano vzdu{je tistih ~asov in imamo dovolj bivanjskih podatkov dru‘be tistih dni, pa nam {e vedno ostane uganka tista mikroklima o‘jega kroga ljudi, v katerem je pokojnik ‘ivel in delal. In prav ta je skorajda nujno potrebna, da se vrinemo v njegove sive celice. Na~in slu~ajnih poskusov vsekakor odpade, kajti mo‘nosti je toliko, da je skoraj nemogo~e preveriti vse in potem sklepati na najbolj verjetno. Neprimerno bolje je v zapu{~ini umetnika poiskati kak{en, pa morda celo najmanj{i namig, ki nas morebiti popelje na pravo pot. Almanach, ki buri na{o domi{ljijo s svojo zagonetno osebnostjo, je nedvomno vreden poskusa, da mu zlezemo pod ko‘o. Navihanec, ki vesoljnemu svetu ni zaupal svojega imena, je po drugi

Almanach se verjetno med svojim {tudijem v Rimu ni nau~il le slikanja, temve~ tudi ve{~ine kodiranja sporo~il, ki jo je s pridom uporabil tudi pri svojem delu na slovenskih tleh.

strani prav nesramno postavlja{ko naslikal svojo podobo na svojem najve~jem platnu. ^eprav vedno pomaknjen na skrajno desnico, je pravzaprav zmeraj najbli‘je gledalcu, lahko bi celo rekli, da kar sili v ospredje, da nudi svojo figuro v podrobnej{o presojo. Na sliki Kvartopirci II je to {e posebej opazno, saj z desnico ponuja na ogled igralno karto, kar je dokaj nenavadno in celo vsiljivo, hkrati pa neolikano vle~e pipo. Je vzrok temu samo ne~imrnost »slavnega slikarja« ali pa se

morda v tem baha{tvu skriva poseben namig?

SVETA GEOMETRIJA Velika imena svetovnega slikarstva so svojo slavo pridobila tudi s kompozicijo slike, ki je o~esu prijetna do te mere, da ~loveku »zapoje du{a«. Mnogokateri likovni kritiki so ‘e peli slavo umetelnosti tega ali onega mojstra, ki je obvladal to spretnost. Pa so bili hvalospevi morda le pretirani, saj zna biti, da za vsem ti~i zelo preprosto obrtni{ko znanje, ki pa seveda ni bilo na voljo vsakemu maza~u, temve~ so ga zaupali le izbrancem. Je bil Almanach eden izmed njih? Oglejmo si podrobneje njegov avto-

Misteriji 29


SKRIVNO

ZNANJE

Freska Jeana Cocteauja v kapeli francoske cerkve v Londonu. Henry Lincoln je v svoji knjigi The Holy Place podal tak{no analizo slike. Modul in kot dolo~ajo kopja rimskih voj{~akov.

portret na sliki Kvartopirci II. ^e podalj{amo ustnik pipe, ugotovimo, da podalj{ek pade to~no na rob karte, ki jo desnica ponuja na ogled. Naklju~je? Najbr‘ ne, kajti pokon~ni rob karte tvori s to ~rto kot 108 stopinj, kar je notranji kot peterokotnika, osnovnega lika zlatega reza, majhne skrivnosti velikih mojstrov. Le {e dol‘ino modula je treba ugotoviti, pa lahko na{a predvidevanja preizkusimo. Verjetno ne bomo stvari ni~ posiljevali, ~e se odlo~imo, da je umetnik uporabil razdaljo od vogala karte do glavi~a pipe, saj je na spodnji strani le-tega celo naslikal nekak{no izboklinico (glej pu{~ico!), kot da bi hotel poudariti to to~ko. Ta daljica nam je torej lahko osnova za konstrukcijo peterokotnika, ki ga potem »preslikamo« ~ez celo platno. Ko v te peterokotnike vri{emo {e diagonale, dobimo mre‘o, kakr{no je verjetno slikar s toniranim firne‘em ali ~em podobnim najprej narisal na prazno platno in mu je slu‘ila za dolo~anje klju~nih elementov slike, kar se lepo vidi iz na{e konstrukcije.

30

Kaj je dosegel na ta na~in? Posamezni elementi so med seboj v razmerju zlatega reza, kar je osnovno pravilo narave. Samo za primer poglejte roko drugega gospoda z desne, ki je skoraj nenormalno velika, a v perspektivi zelo naravna, saj so njene dimenzije dolo~ene s tem preprostim orodjem. In to velja za celo platno. Seveda ni na{ namen, da bi zmanj{evali umetnikovo nadarjenost, saj ta osnovna mre‘a {e ni slika. Treba je imeti idejo, obvladati tehniko in obliko, a pripomo~ek je vendarle dobrodo{el. In Almanach je to preprosto orodje uporabil tudi pri drugih svojih delih. Za podkrepitev te trditve si poglejmo samo {e dve njegovi deli.

Tudi pri Celjskem stropu, o katerega avtorstvu se stroka kar malo prepira, lahko opazimo isto pravilo, saj so v nebo kipe~i stolpi naslikani pod kotom 36 stopinj, ki dolo~i vrh pentagrama. Nadaljnja izpeljava se da razbrati iz skice. Vrisanih je samo nekaj ~rt, da je risba la‘je berljiva, slikar jih je uporabil ve~. Na podoben na~in je modul dolo~en na sliki Balinarji (trenutno v lasti Bruckenthalovega muzeja v romunskem mestu Sibiu), kjer je sedalo stola pod kotom 108 stopinj z njegovo nogo, katere dol‘ina je tudi bazi~ni modul dela. Na prilo‘eni skici se lepo vidi, da je mojster vestno sledil pravilu, ki mu ga je narekoval pentagram.

UGLEDNA DRU[^INA Mojster se je torej pri vseh treh delih poslu‘eval istega orodja, ~esar ne zasledimo pri nobenem od baro~nih mojstrov na slovenskem ozemlju. Vsa iskanja pri Mentzingerju, Cebeju in flamskih slikarjih ne dajo takega rezultata, pa ~eprav bi jih morali razmeroma lahko najti na delih, kjer je, na primer, naslikan kri‘. »Zlatega kota« ni nikjer! A ~e ni imel para na slovenskih tleh, so njega sorte ti~i ustvarjali {irom Evrope (Nadaljuje se na 45. strani.)


Vesoljska sonda Marsov Odisej uspe{no nadaljuje svojo misijo

Odisej potuje dalje [

{e natan~nej{i, niti ne zaznajo neposredno vodika, temve~ gama ‘arke, ki jih oddaja vodik, kot tudi nevtrone, katerih {tevilo vodik zmanj{a. Znanstveniki potem sku{ajo na podlagi drugih podatkov sklepati, s ~im je vodik povezan. Samega vodika na povr{ju ni v pomembni koli~ini, a je lahko prisoten na Tehni~no gledano instrumenti za primer kot zaledenela voda ali v hidrispektrometrijo gama ‘arkov ne odkriva- ranih rudninah. Za spektrometrijo gama ‘arkov upojo vodnega ledu, temve~ vodik. ^e smo rabljajo tri instrumente: podsistem gama, ki zaznava gama ‘arke, nevtronski spektrometer in visokoenergijski nevtronski detektor. Ti instrumenti lahko se`ejo do enega metra pod povr{jem, zaradi ~esar vsa poro~ila govorijo o ledu v zgornjem metru. [tevilna poro~ila v tisku so odkritje spektrometrijske skupine predstavljala tako, kot da je odkritje zmrznjene vode na Marsu veliko presene~enje. Vendar to ni res. Prav v predelih, kjer so meritve pokazale najve~ vodika – v obmo~ju pribli‘no 30 stopinj od Marsovih polov – so znanstveniki na temelju modelov razmer na Marsu in geolo{kih dejstev predvidevali najve~ povr{inskega vodnega ledu. Nedvomno je potrditev teh predvidevanj pomembna, ni pa nepri~akovana. Tisto, kar ni bilo pri~akovano, se skriva v podrobSlika ilustrira, kako instrumenti za gama spektrometrijo na Marsovem nostih. Tako je na primer Odiseju odkrivajo z ledom bogate plasti v tleh Rde~ega planeta. Velikost koli~ina najdenega vodnega vesoljske ladje na sliki je nesorazmerna, saj meritve potekajo na orbitalni ledu ve~ja, kot so mnogi vi{ini 400 kilometrov. pri~akovali.

tevilna poro~ila v tisku so odkritje zmrznjene vode na Marsu, ki jo je omogo~il Marsov Odisej, prikazovala kot veliko presene~enje. Vendar to ni res. Prav v predelih, kjer so meritve pokazale najve~ vodika, so znanstveniki ‘e prej pri~akovali najve~ povr{inskega vodnega ledu. Instrumenti Marsove sonde Odisej so doslej posredovali kopico zanimivih novih podatkov. Med drugim so odkrili, da je v zgornji plasti Marsovih polarnih predelov velik dele‘ vode, poslali so sijajne vizualne in termi~ne posnetke {tevilnih obmo~ij na Rde~em planetu in nam dali podatke o sevanju na Marsu. Odisej je vse od za~etka faze kartografiranja svoje misije deloval brezhibno. Uspe{no je opravil tudi veliko in‘enirsko opravilo: postavitev sonde za merjenje sevanja gama ‘arkov.

LED NA POLIH @e v desetih dneh po za~etku kartografiranja je skupina za gama spektrometrijo sporo~ila, da so v oddaljenosti 30 stopinj od Marsovega ju‘nega pola odkrili vodik, domnevno v vodi oziroma ledu. Skupina je objavila znanstven ~lanek na to temo in izdala obvestila za javnost, ki so pritegnila veliko pozornost. V dokumentih so navedli oceno koli~ine odkritega ledu ter podrobnosti o njegovi legi in plasteh.

Vizualne slike, ki so jih pridobili s pomo~jo Marsovega Odiseja, odkrivajo osupljive geolo{ke pejsa‘e.

Misteriji 31


ODISEJ

POTUJE DALJE

Ta globalni pogled na Mars je prikazan s epitermalnimi (srednjeenergijskimi) nevtroni. Temelji na podatkih nevtronskega spektrometra, ki je del kompleta instrumentov za gama spektrometrijo. Z vodikom bogata prst je na sliki modra, kar pomeni majhno intenzivnost epitermalnih nevtronov. Vedno manj{e koli~ine vodika prikazujejo svetlomodra, zelena, rumena in rde~a barva. Temnomodre lise v polarnih predelih morda vsebujejo kar 50 odstotkov ledu v zgornjem metru povr{ine. Svetlomodra obmo~ja blizu ekvatorja vsebujejo blizu povr{ja malo ve~ vodika; domnevajo, da gre za kemi~no ali fizikalno vezan vodik, kajti zmrznjena voda na tej oddaljenosti od ekvatorja blizu povr{ine ne more biti stabilna.

Ta pogled Marsovih epitermalnih nevtronov je zabele‘il detektor visokoenergijskih nevtronov. Z vodikom bogato prst prikazujeta purpurna in temnomodra barva, ki ka‘eta majhno intenzivnost epitermalnih nevtronov. Visoko na severu je bil vodik takrat skrit pod plastjo zmrzali ogljikovega dioksida (suhega ledu). Za geografsko orientacijo so na sliko dodane topografske konture.

32

Komplet spektrometrije gama ‘arkov je bil tudi prva skupina orbitalnih instrumentov, ki je vzor~ila Marsovo povr{je pod najzgornej{o plastjo. Spektrometrijska skupina je ugotovila, da vodik v zgornjem metru povr{ine ni razporejen enakomerno. Ta rezultat prav tako ni povsem nepri~akovan, kajti globlje le‘e~i led je stabilnej{i. Tudi tokrat pa so pomembne potrditev in ugotovljene podrobnosti. Meritve se skladajo z obstojem dveh plasti, pri ~emer je spodnja plast bogata z ledom, njena debelina pa sega od pribli‘no 60

centimetrov na 60-ih stopinjah ju‘ne {irine do 30 centimetrov na 75-ih stopinjah ju‘ne Marsove {irine. Masni dele‘ ledu v spodnji plasti znotraj 30. stopinj od Marsovega ju‘nega pola zna{a od 20 do 50 odstotkov. Zaradi tolik{ne koli~ine je glavni raziskovalec William V. Boynton z univerze Arizona izjavil: »Tej plasti bi prej lahko rekli led z zemljo kot pa zemlja z ledom.« Znake o zakopanem vodiku, ki so jih odkrili v ju‘nem polarnem predelu, so ugotovili tudi na severu. Dobljeni podatki o nevtronih razkrivajo, da veliki predeli srednjih zemljepisnih {irin, se pravi blizu ekvatorja, vsebujejo rahlo ve~jo koli~ino vodika, kar bi ustrezalo ve~ masnim odstotkom vode. Za~etna domneva skupine za gama spektrometrijo je, da je tolik{na vsebnost verjetno posledica vodika, ki je kemi~no vezan v rudninah tamkaj{njih tal, in ne vodika v obliki vode oziroma ledu. Znanstveniki ne pri~akujejo, da bi bil vodni led v zgornjem metru povr{ine na nizkih Marsovih zemljepisnih {irinah stabilen, saj se povr{je tam segreva ob~utno bolj kot ob te~ajih.

MERJENJE MARSOVE TEMPERATURE Odisejev sistem za slikanje termi~nih emisij THEMIS {e naprej posreduje slike z obmo~ja vidnih in infrarde~ih valovnih dol‘in. THEMISove infrarde~e slike so pravzaprav temperaturni zemljevidi Marsovega povr{ja, medtem ko slike v obmo~ju vi-

zualne svetlobe ustvarjajo ~rnobele posnetke, kakr{ne bi videlo ~love{ko oko. Ti ~rnobeli posnetki bodo raziskovalcem na koncu ustvarili popoln zemljevid Marsa z lo~ljivostjo 18 metrov na slikovno piko. Na podlagi podatkov o temperaturi povr{ja lahko sklepamo o fizikalnih lastnostih planetove povr{ine, se pravi o koli~ini prahu, peska in skal, to pa nam veliko pove o preteklih geolo{kih dogajanjih na Marsovi povr{ini. Doslej je pri{lo v javnost le nekaj infrarde~ih posnetkov, ker jih znanstvena skupina {e preverja in tolma~i. Objavljene slike pa ka‘ejo na razli~ne fizi~ne lastnosti posameznih geolo{kih plasti. Te razlike bi lahko pomenile, da se je okolje med nastajanjem posameznih plasti spreminjalo. THEMIS ima tudi ve~ spektralnih kanalov, kar pomeni, da lahko lo~i razli~ne infrarde~e »barve«. To omogo~a razlo~evanje rudninskih zna~ilnosti Marsove povr{ine z lo~ljivostjo 100 metrov na slikovno piko. Ta lo~ljivost, ki 30-krat presega vse, kar so zmogli prej{nji in{trumenti za infrarde~e slikanje, bi lahko prinesla zelo pomembna odkritja. Vizualne slike pa odkrivajo osupljive geolo{ke pejsa‘e. [tevilne si je mogo~e ogledati na svetovnem spletu na strani http://themis.asu.edu/ latest. Za ve~ino Marsa so to slike z dosedaj najve~jo lo~ljivostjo. Kamera na vesoljski sondi Mars Global Surveyor je sicer posredovala slike z lo~ljivostjo 1,4 metra na slikovno piko, vendar je zajela le zelo majhne izseke povr{ja.


O DISEJ

KOLIKO SEVANJA? Sonda MARIE, namenjena merjenju sevanja na Marsu, se je po ve~mese~nem molku znova vrnila v ‘ivljenje. Podatki, dobljeni z MARIE, ka‘ejo, da je tamkaj{nje okolje dvado trikrat ostrej{e kot na Mednarodni vesoljski postaji. Zelo velik in‘enirski podvig je Odisej opravil, ko je uspe{no postavil 6,2-metrsko sondo, na kateri je senzorska glava za gama ‘arke. Naloga

je bila potencialno tvegana, kajti v nekaterih primerih bi, ~e bi spodletela, ogrozila celotno vesoljsko ladjo. Voditelji misije so si oddahnili, ko je {lo vse kot po maslu in je bil tako za njimi {e zadnji tvegani manever. Od tedaj deluje Odisej v svojem normalnem kartografskem na~inu. Senzor za ‘arke gama je na »jamboru« zato, da zmanj{a u~inke gama ‘arkov, ki prihajajo od same vesoljske ladje. Pred postavitvijo 6,2-

POTUJE DALJE

metrskega jambora je senzorska glava lahko zaznavala le mo~ne signale, ve~je od tistih na sami ladji, na primer signale od vodika v ju‘nem polarnem predelu. Za merjenje elementov, ki jih je veliko v vesoljski ladji, denimo aluminija, pa je jambor nujen, da bi zaznali aluminij na Marsu. Postavitev omenjene sonde bo pove~ala tudi natan~nost meritev vodika.

ODISEJA SE NADALJUJE

Slika, ki jo je posnel sistem za slikanje termalnih emisij THEMIS, prikazuje ozemlje na Terra Meridiani, enem bolj razgibanih Marsovih predelov, na katerem se prepletajo sedimentne, vulkanske in udarjene povr{ine. Terra Meridiani le‘i na vzhodnem robu edinstvenega geolo{kega obmo~ja, bogatega s sivim hematitom, rudnino, za katere nastanek je praviloma potrebna voda. Zato je to obmo~je glavni kandidat za nadaljnje prou~evanje z enim od Marsovih raziskovalnih vozil, ki jih pripravlja NASA. Svetlost in tekstura povr{ja sta na tej sliki zelo izraziti. V kraterju na spodnji polovici slike je videti ve~ razli~nih plasti. To ka‘e, da so bile neko~ v tem 20-kilometrskem kraterju plasti sedimentacijskega materiala, ki jih zdaj deloma ni ve~.

Ta slika zajema podro~je blizu ju‘nega roba nizke, {iroke vulkanske tvorbe Syrtis Major. Natan~en ogled slike poka‘e, da je njeno povr{je rahlo nagubano; to nakazuje grobo povr{ino s tokovi lave, ki so prekrili predel. V ve~jem merilu so opazne {tevilne svetle proge, ki sledijo topografskim zna~ilnostim, kot so kraterji. Te svetle proge so v vetrovnih sencah kraterjev, ker v zavetrju odlo‘enega prahu ne odpiha zlahka. Proge so svetle le relativno, glede na okoli{ko sliko. Syrtis Major je v resnici eden najtemnej{ih predelov, podoben bazaltnim sipinam na Zemlji. Velikost slike je pribli‘no 60 × 24 kilometrov.

Marsov Odisej je zbral ‘e precej{en del podatkov, ki jih znanstveniki pri~akujejo od njega v obdobju 2,5letne kartografske misije. Analiza podatkov ‘e daje {tevilne zanimive in vznemirljive ugotovitve. Tako so na primer slike pokazale, da so na ravni povr{ini planeta zaplate trdnih, golih skal. To je dobra vest za geologe, ki ‘elijo poslati astronavte ali robote po marsovske kamnine, saj so se {tevilni raziskovalci bali, da tla prekrivajo metrske plasti prahu. Medtem pa se odiseja Marsovega Odiseja nadaljuje.

D

^revesna flora Mikrobi so normalen del na{ega okolja Osteoporoza Tiha in uni~evalna bolezen Kolo je nalo`ba za zdravje Kolesarjenje za zdravje in u`itek Stres ni‘a estrogen Srce oboleva tudi pri mlaj{ih ‘enskah Starostna degeneracija makule Okvara rumene pege Mo‘ganska kap in visok krvni tlak Tihi ubijalec v ‘ilah Kostenenje ni ozdravljivo Telovadba pove~uje gibljivost Priloga Varne in zdrave po~itnice Poletna rekreacija Sprostitev na travniku Sladkorni trs in ~ebelji vosek Zni‘ajte holesterol Poletni piknik Ne krivite majoneze Mladi in zdravje Pet korakov do lepih nohtov Zelena stran Klo{~evec pomaga pri zdravljenju raka

NARO^ITE SI ZDRAVJE POKLONITE GA PRIJATELJEM 01/231 93 60; 031/662 092

Misteriji 33


Drevesni horoskop (6)

Breza in gaber BREZA – DREVO

P

ri brezi se svetijo tako spomladno zeleni, v jeseni pa zlatorumeni listi, kot tudi srebrno belo deblo, ki se vitko vzpenja v vi{ino. Njeno deblo je zelo redko ravno, saj se zelo uspe{no prilagaja okolici. V mnogih kulturah, na primer pri Indijancih, v Indiji in Sibiriji ima breza magi~en pomen in predstavlja za{~ito pred nezgodami vseh vrst. Ko se za~nejo razvijati prvi listi, je ~as za saditev in setev. Breza je tudi ~as za~etkov; vse na njej ‘ivi, se spreminja in premika. Da je lahko tako gib~na, se je odrekla mo~nim vejam, veter pa prena{a njena lahka semena. Zelo je skromna: na mo~virnati zemlji raste kot vise~a mo~virska breza, kot bela breza pa na suhih terenih in celo na gru{~u. Raz{irjena je do arkti~ne drevesne meje in je na severnih podro~jih poleg bora edina drevesna vrsta. Predvsem tam so ljudje njene darove najbolj izkori{~ali, danes pa le {e v medicini in kozmetiki. Drevesno skorjo so uporabljali kot strojilo. Iz zunanje bele skorje so delali papir; skorjo so nabirali spomladi in sicer le tisto, ki se po naravni poti odleplja od debla. Iz breze so delali pohi{tvo, furnirje, parket in drugo. Iz korenin mlade breze Laponci {e danes delajo lepa pregrinjala in zavese.

Breza, vitka, magi~na, srebrnobela si podoba. Bo‘ja si misel bila, ko ustvarjal je rastlinje; naredil trto je v veselje in koprivo v trpljenje, sredi dela pa postal in dan {esti v mislih se s podobo vitke in vihrave Eve je igral. Breza, srebrnobela gospodi~na – prav ti si misel bo‘je iznajdljivosti bila.

Z brezovimi listi so hranili ovce, prebavljivi pa so tudi ljudem. Zeli{~arji priporo~ajo ~aj iz sve‘ih brezovih listov; pomaga pri ~i{~enju krvi, revmatizmu, ledvi~nih kamnih, ko‘nih izpu{~ajih in tako dalje. [e bolj{i kot brezov ~aj je brezov sok. Marca ali aprila v deblo zvrtamo pribli‘no 5 mm globoko luknjo, vstavimo slamico in podnjo pritrdimo posodico.

34

Iz zdrave in mo~ne breze lahko tako pridobimo tudi po dva litra soka na leto. Luknjo jeseni zama{imo z drevesno smolo. Mesec dni jemljemo trikrat na dan po ‘lico brezovega soka. Ker vsebuje sladkor, rad zavre; ~e ga nato~imo v steklenico in mu dodajmo malo cimeta, bo v hladilniku zdr‘al dlje. Brezov ~aj in sok dandanes uporabljajo predvsem v kozmeti~ni industriji.


B REZA

IN GABER

DREVESNI KOLEDAR ZA JUNIJ (drevesni koledar za celo leto smo objavili v 114. {tevilki Misterijev) 25.05. - 03.06. – jesen (ambicioznost) 04.06. - 13.06. – beli gaber (dober okus) 14.06. - 23.06. – smokva (ob~utljivost) 24.06. – breza (navdihnjenost) 25.06. - 04.07. – jablana (ljubezen)

BREZA (navdihnjenost) Kakor breza naj bi bile tudi ob njenem ~asu rojene osebe ne‘nega, vitkega in lepega videza. Ker je vedno prijazna, je v dru‘bi priljubljena in iskana. Breza je nezahteven gost, ki nikoli ne obremenjuje gostitelja in njegove denarnice. Ne mu~ijo je negativne lastnosti, kot sta prevzetnost in egoizem. Ne mara vulgarnosti in povpre~nosti. Tuje ji je tudi pretiravanje v jeda~i in pija~i; pije zmerno in nikoli ni preglasna. Na splo{no lahko re~emo, da ne prena{a nekulturnega obna{anja. Osebe, ki so rojene v ~asu breze, ljubijo naravo in so zelo prilagodljive. ^e se jih le pusti v miru delovati in ustvarjati, so zmo‘ne narediti najbolj{e iz vsake ‘ivljenjske situacije. Kljub krhkemu videzu so sposobne delati kot najve~ji gara~i. Ljubezensko ‘ivljenje breze ni pretirano ~ustveno, zato pa je zvest in lojalen partner. Storila bo vse, da se njen partner po~uti zadovoljnega in sre~nega. Izbiro partnerja breza nikoli ne ob‘aluje; izjema je le usodno nesre~na izbira. Zaradi nadpovpre~ne inteligence, zdru‘ene s plodno domi{ljijo, vedno posku{a delovati ustvarjalno. Njena inteligentnost, domi{ljija in

pridnost bi ji lahko odprle vsa vrata, te‘ava je le v tem, da ni najbolj podjetna. Udoben dom, zadovoljstvo pri delu in dobra knjiga ji popolnoma zadostujejo. Okoli nje je vedno ozra~je miru, zadovoljstva in sre~e.

BELI GABER – DREVO

B

ezeg, leska in beli gaber sodijo med magi~ne in skrivnostne vrste lesa, ki so jih pri svojih obedih uporabljale keltske duhovnice, »velike bele ‘enske«. Njihove naslednice so bile zeli{~arke in pomo~nice, ki so se spoznale na zeli{~a, zdravljenje z njimi in na medicino. Te ‘enske so potem v kr{~anstvu preganjali kot ~arovnice, po eni teoriji zato, ker so se zaradi njihovega posebnega znanja kr{~anski duhovniki bali, ki jim ne bi odvzele ali omajale duhovni{kega polo‘aja. »Ta je trd kot les« v~asih re~emo okornemu in grobemu ~loveku. Trd les se v tem primeru nana{a prav na les belega gabra, ki so uporabljali za najtr{e dele orodja, kolesa vozov, mlinov in podobno. Poganjki belega gabra dobro teknejo doma~im ‘ivalim in divja~ini, zato so ga sadili in uporabljali tudi kot ‘ivalsko krmo. Zeli{~arke pa so beli gaber uporabljale predvsem za zdrav-

V zgodnji keltski mitologiji je breza simbolizirala obnovo in o~i{~enje.

ljenje du{e. Cvetje belega gabra so dale v vodo, postavile na son~en prostor in pustile stati nekaj dni. Precejeni vodi so potem dodale alkohol. S to teko~ino so mazale ‘enske, ki so trpele zaradi nemo~i in strahu. Za du{o tudi danes {e nimamo veliko zdravil, zato predpostavljam, da je to mazilo delovalo predvsem kot placebo u~inek.

BELI GABER (dober okus) Posebnost osebe, rojene v ~asu belega gabra, je hladna, umirjena in elegantna lepota, ki pogledov ljudi ne privla~i le v mladosti. Zelo pazi na telesno zunanjost in kondicijo. S svojo umirjeno, nekri~e~o in elegantno lepoto drugim neprestano dokazuje svoj izbrano dober okus. ^eprav je v~asih nekoliko samoljubna in egoisti~na, ima

za to dober razlog. @eli si udobnega ‘ivljenja, zato deluje razumno in disciplinirano. Pod tanko lupino razsodnosti pa se skriva mnogo ‘elja. I{~e toplino in ~utnega partnerja, priznanje in ob~udovanje. V ljubezni i{~e nenavadne ob~utke in skrivaj plete ljubezenske sanje; redko je zadovoljna s svojimi ~ustvi. Ve~krat bo ljubljena kot pa da sama ljubi. Beli gaber vedno veliko premi{ljuje; v~asih preve~ in predolgo in potem velikokrat misli, da se je napa~no odlo~il. Nenehno je v strahu, da bo prevaran in nikomur ne zaupa. To je dosleden ~lovek, v~asih pretirava tudi v tem, kar lahko moti njegovo osebno ‘ivljenje. Kljub vsej doslednosti, premi{ljenosti in disciplini pa se velikokrat poda na umetni{ka podro~ja. Nevenka Kette Gabrov{ek

D

Misteriji 35


Mit v astronomiji (6)

Imena planetov po bogovih O

pazovalec no~nega neba ‘e v GRŠKA IMENA Ko so Grki na svojih nekaj dneh ugotovi, da nekaPLANETOV tere zelo svetle »zvezde« sprebojnih pohodih pri{li minjajo svojo lego. Te »posebno svetle PO LASTNOSTIH v stik z babilonsko zvezde«, ki »potujejo, se sprehajajo, Pred 4000 leti so babilonski sve~eniki potepajo, blodijo in vandrajo po nebu«, znanostjo, je to tako ali ‘reci, ki so bili obenem tudi dobri ki torej spreminjajo svojo lego glede na opazovalci zvezdnega neba, razlikovali mo~no vplivalo nanje, ostale zvezde oziroma na ozadje sicer pet planetov, ki so jih krstili z imeni njinespremenljive podobe zvezdnega neda so po babilonskem hovih bogov. V stari Gr~iji, za ~asa ba, so dobile ime planeti. slavnega matematika Pitagora (4. stol. zgledu tudi sami dali Ime je nastalo iz gr{ke besede »plapr. n. {.) so seveda ravno tako poznali planetom imena, vendar teh pet planetov, ki pa so jih imenovali netes aster«, kar pomeni blodnja{ka zvezda ali okraj{ano blodnja~a. Ime je druga~e: Iskre~i, Svete~i (Prina{ajo~ po svojih bogovih. dobro izbrano, saj ustreza stvarnosti; svetlobo), Ognjeni (Plamene~i), Ble{~e~i planeti se res nenehno pre(Bleste~i, Sijajni, @are~i) in mikajo glede na zvezde, kar Sijo~i. Saturn so ljudje ‘e davno opazili. Planetov torej niso imeTo pa se dogaja, ker od Sonnovali po bogovih, ampak ca osvetljene planete opapo njihovih lastnostih. ImeJupiter zujemo z Zemlje, ki se kakor na so povezana s svetlobo in Luna drugi planeti prav tako gibognjem, kot se je to zdelo lje okrog Sonca. ljudem, ki so neposredno opazovali ta nebesna telesa. V antiki so poznali pet planetov, vidnih s prostim Merkurju so rekli »Iskreo~esom: Merkurja, Venero, ~i«, ker stalno spremlja SonMarsa, Jupitra in Saturna. K ce kot maj~kena iskra, ki se planetom so pri{tevali {e nikoli dosti ne oddalji od ve»premi~nici« Sonce in Luno, likega ognja. Venera je bila tako da jih je bilo pravza»ve~erna zvezda«, ker je viprav sedem, kolikor je dni v dna zve~er, kot »jutranja tednu. Vsak dan so imenozvezda« pa je napovedovala vali po enem planetu ter po vzid Sonca in prina{ala dnevMars Soncu in Luni. Ker so planeno svetlobo. Mars so imenoMerkur te imenovali po bogovih, so vali »Ognjeni« zaradi nje{e za Sonce in Luno uvedli gove ognjenokrvavo rde~pomenske bogove. Pri Grkaste ({krlatne) barve. JupiSonce kih je bil son~ni bog Helij in ter je bil »Ble{~e~i« zato, ker lunski bog Selene, ustrezna je pono~i, ko se je svetlej{a bogova pri Rimljanih pa sta Venera ‘e skrila za obzorje, Venera bila Sol in Luna. sijal najsvetleje od vseh nebesnih teles, le Luna je bila Pa poglejmo, kako je pri{lo do dana{njega imenova- Dnevi v tednu, prikazani v obliki sedmerokrake zvezde. Vsakemu svetlej{a. Ta pa, kot vemo, nja planetov po mitolo{kih planetu, med njimi tudi Soncu in Luni, so v antiki pripisali en dan v pono~i ne sveti vedno. Ko so Grki na svojih bojtednu, kar se je v imenih ohranilo v razli~nih jezikih do danes. osebah.

36


IMENA nih pohodih – v glavnem Aleksandra Velikega v 4. stoletju pred na{im {tetjem – pri{li v stik z babilonsko znanostjo, je to tako mo~no vplivalo nanje, da so po babilonskem zgledu tudi sami dali planetom imena, vendar po svojih bogovih. Prvotna, s svetlobo oziroma realijami povezana imena planetov so torej zamenjali z mitolo{kimi imeni. Planete so za~eli imenovati Hermesova zvezda, Afroditina zvezda, Aresova zvezda, Zevsova zvezda in Kronosova zvezda, kar se je polagoma preoblikovalo v Hermes, Afrodita, Ares, Zevs in Kron(os).

PLANETI DOBIJO IMENA BOGOV Vseeno pa so nova gr{ka imena planetov le nekako odsevala lastnosti planetov. Merkur kot najhitrej{i med planeti, bo‘ji sel, bog trgovcev in popotnikov, je bil imenovan Hermes. Po mitu je bil Hermes zelo hiter. Na nogah je imel celo krila oziroma zlate krilate sandale. Lepa Ve~erna zvezda in Jutranja zvezda je

Kr{~anski kralji in anti~ni filozofi pri opazovanju zvezdnega neba, na katerem je bilo vidnih sedem klasi~nih »vandrovk« ali planetov. (Slika iz 14. stoletja.)

Na mejniku iz 12. stol. pr. n. {. vidimo Luno med njenima dvema »otrokoma«, Venero na levi in Soncem na desni.

dobila ime boginje lepote Afrodite. Kot ogenj ali kri rde~o barvo, zna~ilno za Mars, so lahko primerjali z bogom vojne Aresom. Vrhovnemu bogu Zevsu je bil posve~en najsvetlej{i no~ni planet, kadar ni bila vidna Venera na nebu. Naravno je bilo, da so ob bok najsvetlej{emu planetu postavili planet Kronos, ki je bil Zevsov o~e. Kar smo pravkar povedali glede imen planetov, morda ne dr‘i povsem; mo‘no je, da so stare Grke pri razvrstitvi imen planetov po njihovih bogovih vodili drugi motivi. Zagotovo pa je, da so sprejeli na~elo imenovanja planetov po bogovih od Babiloncev, ki so Merkurju rekli Nébo – odposlanec bogov, Veneri I{tar – boginja ljubezni in rodovitnosti, Marsu Nergal – bog smrti, Jupitru Marduk – kralj bogov, Saturnu pa Nimrod – prikriti bog. Rimljani niso zapletali stvari. Starogr{ka imena so preprosto prevzeli in prevedli. V tem ~asu se je kult Zevsa v Rimu zlil s kultom Jupitra, glavnega rimskega boga. Gr{kemu bogu vojne

PLANETOV PO BOGOVIH

Aresu je bil podoben Mars, tedaj {e dokaj miren bog, ki je bil pri Rimljanih pokrovitelj poljedelstva. Gr{ka Afrodita je rimska Venera, Kronos pa Saturn. Hermesa, ki je bil pri Grkih pokrovitelj trgovine, so v Rimu zamenjali z Merkurjem (izpeljano iz latinske besede merx – blago). Zaradi teh podobnosti so Rimljani z lahkoto prevedli imena vseh petih planetov. Tako so nastala znanstvena imena planetov Mercurius, Venus, Mars, Jupiter, Saturnus, ki so se obdr‘ala do danes in imajo celo svojo logiko. Rimljani so sprejeli tudi staro dvojno imenovanje planeta Venere kot Ve~erne zvezde in Jutranje zvezde in so tudi to imenovali po gr{kem obrazcu: Vesper (lat. ve~er oziroma ve~erna zvezda, ve~ernica) ali tudi Noctifer (zvezda ve~ernica, prina{alka no~i) ter Lucifer (lat. prina{alka svetlobe oziroma jutranja zvezda, zvezda danica). Mimogrede, Satan Lucifer z negativnimi lastnostmi se je pojavil

Alegori~na predstavitev planeta Merkur. Kot zna~ilen znak dr‘i Merkur v levi roki mo{njo denarja.

Misteriji 37


IMENA

PLANETOV PO BOGOVIH

mnogo kasneje v kr{~anskih mitih. [esti planet, Zemljo, je v 16. stoletju »odkril« Nikolaj Kopernik. Zemljo so ljudje poznali ‘e od nekdaj, saj so na njej ‘iveli, niso pa vedeli, da je planet. Z uvedbo heliocentri~nega namesto geocentri~nega sistema je Kopernik dokazal, da je Zemlja le planet Oson~ja, ne pa telo v sredi{~u vesolja. Izraz planet Zemlja je tako dobil smisel in pomen {ele po Koperniku.

Zanimivo je, da se ime devetega planeta, Plutona, za~ne z za~etnicama njegovega odkritelja Percivala Lowella PL, kar je tudi astronomski simbol za ta planet. Urana. To ime je gr{ko, ne latinsko. Latinska tradicija imenovanja imen planetov je bila v tem primeru poru{ena le

zato, ker rimska mitologija ni imela nobenega boga, ki bi ustrezal starogr{kemu bogu neba Uranu.

POIMENOVANJE NOVOODKRITIH PLANETOV Ostale tri planete – Uran, Neptun in Pluton – so odkrili v 18., 19. in 20. stoletju. Njihovo imenovanje je prav tako pou~no in zanimivo. Sedmi planet je leta 1781 odkril angle{ki astronom W. Herschel (1738-1822). Novoodkrito nebesno telo je ‘elel pokloniti svojemu kralju, zato ga je imenoval latinsko Georgium Sidus – Georgova zvezda. Obe besedi: sidus (zvezda) in ime kralja (za ime telesa) sta bili nesprejemljivi. Tega imena astronomi niso prevzeli. Nem{ki astronom J. E. Bode je predlagal ime Uran, ki nadaljuje mitolo{ko tradicijo pri imenovanju planetov in je v okviru anti~ne gr{ke mitologije povsem smiselno. Starogr{ki astronomi so zadnjemu (petemu) znanemu planetu dali ime Kronos, pred njim pa je bil planet, ki je nosil ime njegovega sina Zevsa. Zato je bilo ime planeta, ki kro‘i {e dlje od Kronosa, torej Saturna, smiselno imenovati z imenom njegovega o~eta –

38

Domi{ljijska slika Neptuna, kakor je viden s povr{ja njegove najve~je lune Triton.

Osmi planet je z ra~unom napovedal francoski astronom U. Leverrier (1811-1877), odkril pa ga je leta 1846 nem{ki astronom J. Galle. Ime Neptun je predlagal sam Leverrier. Ponovno je zmagalo mitolo{ko imenovanje, ki se je obneslo ‘e pri Uranu. Ime je bilo dobro izbrano. Bo‘jega krvnega sorodstva Jupiter (sin) – Saturn (o~e) – Uran (stari o~e) ni bilo mogo~e ve~ nadaljevati, saj Uran ni imel o~eta. Zato je bilo smiselno, da so izbrali ime Zevsovega (Jupitrovega) brata. Tako je rimski bog morij Neptun dobil svoje mesto v Oson~ju. Gr{ki morski bog je bil sicer Pozejdon, ker pa so po tradiciji imenovali planete v latin{~ini, se je na nebu pojavil Neptun in ne Pozejdon. Deveti planet je leta 1930 odkril ameri{ki astronom C. W. Tombaugh (1906-1997). Na{el ga je po ra~unih svojega predhodnika P. Lowella. Zanj so sprejeli ime Pluton. Zanimivo je, da se ime devetega planeta za~ne z za~etnima ~rkama imena in priimka Percivala Lowella - PL, kar je tudi astronomski simbol za ta planet. Gr{ki bog podzemlja Had ali Pluton je bil Pozejdonov (Neptunov) in Zevsov (Jupitrov) brat, imena katerih so planeti ‘e imeli. V rimski mitologiji ta bog ni imel ustreznega nadomestila. Vrnitev h gr{kemu imenu za planet se je astronomom zdela smiselna in tudi posre~ena, saj lahko temno podzemsko kraljestvo primerjamo z najoddaljenej{im planetom, na katerem vladata ve~ni mrak in strupen hlad. Marijan Prosen – Majo

D


Barvne mandale za zdravljenje in uravnove{anje si lahko izdelamo sami

Zdravilne mandale N

ajbolj znana oblika svete umetnosti je mandala, ki je pripomo~ek za miselno osredoto~anje. Iz knjige Kako zdravimo z barvami, ki je iz{la pri zalo‘bi Ara, povzemamo poglavje, ki govori o zdravljenju z mandalami. Ljudje so skozi zgodovino uporabljali barve na mnoge na~ine: za izra‘anje, zdravljenje, razsvetljenje. Barva je bila nepogre{ljiv del svete umetnosti, v kateri so z barvami ustvarjali vzorce, namenjene raz{irjanju zavesti. Verjeli so, da barve na poseben na~in stimulirajo zunanje o~i, da prebudimo svoj notranji vid. Mandala je najbolj znana oblika svete umetnosti, ki olaj{uje meditacijo. S svojo obliko in barvno shemo pritegne zavest. Ustvarja tudi enotnost; bolezen je znamenje, da je holisti~na enotnost telesa razbita, zato je mandala u~inkovito orodje v barvnem zdravljenju. V vzhodni filozofiji mandalam re~ejo jantre, ameri{ki Indijanci jih imenujejo medicine itd. »Mandala« pa je splo{en izraz za kombinacijo geometrijskih likov, barv in vzorcev, ki vzbujajo dolo~ene u~inke. Mandale raznih oblik stimulirajo razli~ne notranje ustvarjalne sile. Z njimi lahko vzbudimo katero koli notranjo silo ali ‘eljo. Simbolizirajo zdru‘evanje in preobra‘anje, akcijo in interakcijo z na{im jazom. Z mandalami spodbudimo prvobitne notranje vire, vtisnjene v globljih ravneh podzavesti, vklju~no z notranjim virom na{ega zdravljenja. So svojevrstni du{evni transformatorji, preko kate-

Mandale so svojevrstni du{evni transformatorji, preko katerih se pove‘emo z manjkajo~imi deli na{e osebnosti. rih se pove‘emo s svojimi manjkajo~imi deli. Zdravilne mandale so vzorci iz simbolov in barv, ki spro‘ijo potreben premik v na{i energiji na fizi~ni in/ali subtilni ravni. Vse barve, simboli in

V tej preprosti zdravilni mandali so uporabljeni trije simboli: krog, podalj{ana {esterokraka zvezda in bindu. Stabilizira in aktivira sr~no ~akro ter meditanta potegne vanjo – v novo stanje ravnovesja.

geometrijski liki spreminjajo ~lovekovo elektromagnetno polje. Zdravilne mandale najbolje delujejo, ~e jih izdelamo sami. Ve~ ko vemo o pomenu njihovih simbolov, bolj smo dovzetni za njihov vpliv. Ko mandale izdelujemo in barvamo, se ‘e zdravimo. S tem dejanjem namre~ poka‘emo, da odgovornost za lastno zdravje no~emo samo prelagati na druge.

IZDELAVA ZDRAVILNIH MANDAL Vnaprej dolo~imo namen mandale ter zanjo glede na ‘eleni u~inek izberimo ustrezne barve, obliko in simbole. Lahko izdelamo novo mandalo vsaki~, ko se poka‘e kak{na te‘ava, ali pa si naredimo bolj univerzalno mandalo za na{e redne meditacije za dobro zdravje. Vsaka ima svoje dobre strani. ^e vsakokrat izdelamo novo mandalo, smo vedno zavzeti z radostnim in ustvarjalnim delom, kar je samo po sebi zdravilno. Mandale, ki jih uporabljamo skozi dalj{a obdobja, pa okoli sebe ustvarijo zdravilno miselno formo, tako da se ob vsaki uporabi njihov u~inek {e pove~a. Ne glede na vrsto mandale, za katero se odlo~imo, je najbolj pomembno, da smo med njenim izdelovanjem osredoto~eni na njen namen. Bolj ko se zavedamo pomena barv, simbolov in oblik, bolje nam bodo slu‘ili. Mandale lahko naredimo iz najrazli~nej{ih materialov. Navaden risalni papir je poceni in se lahko oblikuje. Pazimo le, da je mandala dovolj velika, da so vidni vsi njeni elementi, ko jo gledamo na drugo stran sobe.

Misteriji 39


Z DRAVILNE

MANDALE

SIMBOLI ZA ZDRAVILNE MANDALE Bindu, to~ka v sredi{~u; najvi{ji center zavesti. Uravnove{a mo{ki in ‘enski princip ter fizi~no, ~ustveno, mentalno in duhovno dimenzijo. Aktivira in stimulira; spro{~a in osvobaja; ustvarjalna sila. Ravnote‘je, ki je stati~no in stabilizirano; vpliva na sr~no ~akro in telesno presnovo. Bolj dinami~no ravnote‘je; stimulira sr~no ~akro in imunski sistem. Kvadrat stabilizira, je stati~en in predstavlja ~vrste temelje; vpliva na korensko ~akro. Stimulira in oja~uje; aktivira elektri~ne telesne vidike; je ognjene in mo{ke narave. Ozemljuje; aktivira magneti~ne telesne vidike; je vodne in ‘enske narave. Zdravilne mandale so zelo u~inkovite, ~e jih naredimo znotraj kroga. Vanj lahko postavimo druge geometrijske oblike, toda krog je idealen simbol celosti in enotnosti, kar je tudi cilj na{ega zdravljenja. Pri tem upo{tevajmo zdravilne u~inke razli~nih barv, geometrijskih likov in simbolov. Izberimo tiste, ki bodo skozi mandalo aktivirali ‘elene energije.

40

ABECEDNE BARVNE USTREZNICE ^RKE

BARVE

^RKE

BARVE

A ................ bela

N ................ modro zelena

B ................. rumena

O ................ ~rna

C ................ rde~e oran‘na

P ................. {krlatna

D ................ smaragdno zelena

Q ................ vijoli~asta

E ................. modra

R ................. oran‘na, jantarno rumena

F ................. svetlo rde~e oran‘na

S ................. modra

G ................ temno modra

T ................. zeleno rumena

H ................ svetlo rde~e barve

U ................ zemeljske barve

I .................. rde~e vijoli~asta

V ................ rde~a, oran‘na

J .................. rumeno zelena

W ............... zelena, srebrna

K ................ modro vijoli~asta

X ................. temno indigo modra

L ................. smaragdno zelena

Y ................. svetlo zlato rjava

M ................ biserno bela

Z ................. pastelno oran‘na

Nato eksperimentirajmo z razli~nimi postavitvami znotraj oboda mandalinega kroga. Pomembno je, da ima postavitev za nas ~im ve~ji pomen. Ducat razli~nih ljudi lahko uporabi enake simbole in celo enake barve, vendar jih bo vsakdo druga~e razpostavil v mandali. In tako je tudi prav. Barve v mandali lahko naredimo bolj osebne, ~e uporabimo barvne ustreznice razli~nih ~rk v na{em imenu. Te barve simbolizirajo energije, ki smo jih na neki drugi ravni izbrali, da bomo delali z njimi, in ravno tako zelo u~inkovito zdravijo in stabilizirajo na{ celoten energijski sistem, fizi~ni in nefizi~ni.

MEDITACIJA Z ZDRAVILNO MANDALO Ko med izdelovanjem mandale nismo ve~ prepri~ani, ali naj {e kaj dodamo, kon~ajmo. Najbr‘ je to, kar smo naredili, v tem trenutku za nas najbolj primerno. Ko je mandala kon~ana, jo postavimo dober meter ali meter in pol od sebe. Sedimo in deset do petnajst minut samo

glejmo vanjo. Ob~utimo njene energije. V duhu si predstavljajmo, kako blagodejno u~inkuje na nas. V spominu obnovimo njen pomen. Ko zremo vanjo, se vpra{ajmo, ali ji morda ne manjka {e kak{na barva, ali nas pomirja, po‘ivlja in podobno. Predstavljajmo si, da z mandale v zdravilnih valovih te~e energija, ki nas vse obda in objame. Zaprimo o~i in jo opazujmo v duhu. V katerem delu telesa jo ob~utimo najmo~neje? Ko spro{~eno sedimo nasproti mandale, vidimo valove energije, ki se {irijo od nje in nam pre‘emajo telo. Zdaj smo sredi mandale in ob~utimo, kako na{e telo vsrkava njene energije. Vizualizirajmo, da mandala v nas ‘ari in utripa z veliko mo~jo. ^utimo, kako njene zdravilne energije obdajajo na{o celo avro. Kadar koli to mandalo spet pogledamo, ali pa samo pomislimo nanjo, samodejno za~ne u~inkovati za na{e dobro. Pri delu z mandalami za~nemo ~isto druga~e gledati na barve. Ko opazujemo kak{no barvo, se zavedamo, da je v resnici svetle~a energija. Tako za~nemo videvati barve kot zunanji odsev notranje svetlobe.

D


Darvinizem pretresa identifikacija ostankov ohlajene zemeljske skorje

Smo prineseni ali zasejani? D

arvinizem je razpadajo~a teorija, trdi neodvisni raziskovalec Lloyd Pye po tridesetletnem raziskovanju evolucije ‘ivljenja na Zemlji. Sodi med intervencioniste, ki dokazujejo, da je ‘ivljenje na na{em planetu prineseno oziroma zasejano iz vesolja. Darvinizmu nasprotnih teorij o nastanku ‘ivljenja je ve~. @e od samega za~etka, to je pribli‘no 140 let nazaj, so bili hudi nasprotniki kreacionisti, ki zasluge v celoti pripisujejo Stvarniku, to je bogu, ne glede na religijo. Kasneje so se oglasili pripadniki tako imenovanega inteligentnega oblikovanja (Intelligent Design); ti poudarjajo ~udovit ustroj ‘ivih bitij, ki ni mogel nastati »sam od sebe«. Pri razlagi izvora ‘ivljenja se torej ustavijo, zato nekateri menijo, da jih od kreacionistov lo~i le en korak: da za~etek priznajo bogu. Intervencionisti pa so prepri~ani, da je seme ‘ivljenja pri{lo iz vesolja. Teorije o tem, kako se je to zgodilo, se delijo na tiste, ki zagovarjajo nehoten in posreden vnos panspermije (prasemena) iz vesolja na asteroidih ali meteoritih, in na bolj revolucionarne, ki »sejanje« ‘ivljenja na Zemlji pripisujejo programirani akciji neke vesoljske inteligence.

Za povpre~nega »antidarvinista« je bila vedno najbolj sporna trditev o opi~jih prednikih ~loveka v banalno grobi poenostavljeni obliki razumevanja. dejstva z dolo~eno te‘o, delno pa konstrukt, ki se 140 let kljub razvoju znanosti le malo spreminja.

LLOYD PYE STARTA PRI ZA^ETKU Zemlja naj bi nastala, ko se je pred pribli‘no 4,5 milijarde leti od nastajajo~ega oson~ja lo~il oblak prahu in plinov. Potem je bila 4 milijarde let vrela

ISKANJE ZA^ETKA Za povpre~nega »antidarvinista« je bila vedno najbolj sporna trditev o opi~jih prednikih ~loveka v banalno grobi poenostavljeni obliki razumevanja. Za bolj osve{~ene pa je zanimivej{i za~etek ‘ivljenja. Vse ostalo, boj za obstanek, prilagajanje okolju, evolucija itd. so delno lahko

krogla ohlajajo~e se magme. V zadnjih 500 milijonih let naj bi se razvilo ‘ivljenje. Darvinisti za~etek takega razvoja razlagajo z naravnim preskokom iz anorganskega v organsko. Znana je teorija o »toplih mlakah«, kjer naj bi pri{lo v ugodnih razmerah in ob pomo~i strele, torej elektrike, do preskoka anorganskih spojin elementov v organsko. Teorija je majava ‘e zato, ker bi tak{na organska snov, ~e naj bi bila pramati ‘ivljenja, morala takoj reagirati kot mati, torej se razmno‘evati, ali pa bi moralo biti po vsej zemeljski povr{ini veliko toplih mlak in sre~nih okoli{~in pri treskanju strel. Novo tori{~e raziskav in razmi{ljanj, pa tudi novih potresov za darvinizem, je prinesla identifikacija najstarej{ih ostankov ohlajene zemeljske skorje na ve~ koncih planeta. ^ude‘ je ‘e, da so se kamniti bloki, imenovani kraton, obdr‘ali v prvotni obliki 4 milijarde let, {e ve~ji ~ude‘ pa je, da vsebujejo fosile primitivne bakterije. In to na razli~nih koncih sveta! Gre za enoceli~ne bakterije brez jedra ali prokariote. Sredi 80-tih let je biolog Carl Woese presenetil kolege z novim odkritjem: za~etek ‘ivljenja ne predstavlja ena prokarioti~na bakterija, temve~ dve razli~ni, tako razli~ni kot hru{ke in jabolka, psi in ma~ke, konji in krave … Dve razli~ni obliki ‘ivljenja na Zemlji pred 4 milijardami let, v pogojih, ko bi peklu lahko rekli raj. Da bi tu zagovarjali ugodne pogoje tople lu‘e in elektri~ne strele? Intervencionisti raje verjamejo sejalcem iz vesolja.

SCENARIJ RAZVOJA Lloyd Pye

V svoji knjigi Vse na{e vedenje je napa~no (Everything You Know Is

Misteriji 41


SMO

PRINESENI ALI ZASEJANI ?

Wrong) Pye strne svoja spoznanja o ‘ivljenju, poslanem od drugje, v {tiri to~ke: 1. Najprej se pojavita dve razli~ni prokarioti~ni bakteriji, 2. pojavita se celotni in kompletni, 3. peklenske razmere na nastajajo~em planetu nikakor ne morejo biti inkubator za zametke ‘ivljenja, 4. zadnjih 500 milijonov let se zdi dale~ prekratka doba za postopen razvoj iz najni‘jih v najvi{je oblike ‘ivljenja na Zemlji, kot to razlagajo darvinisti. Ko se pojavijo fosili prvih bakterij s celi~nim jedrom (evkariotov), stari 2 milijardi let, darvinisti re{ujejo ugled svoje teorije z razlago, da so te bolj razvite evolvirale iz prvih manj razvitih. Kako, kdaj in kje, ostaja nedore~eno. Tudi to, da sta obe obliki nespremenjeni ‘iveli druga ob drugi 2 milijardi let. Potem se pred pribli‘no 600 milijoni let pojavijo prvi ve~celi~ni organizmi, tako imenovana ediakaranska favna, prav tako nenadno in nerazlo‘ljivo kot prej prokarioti~ni in evkarioti~ni organizmi. Ta ediakaranska favna ni kaj dosti raziskana, ne vemo, ali gre za favno ali floro ali kombinacijo obeh. Znano je le, da je ‘ivela ob prokariotih in evkariotih kakih 50 milijonov let, ko se je zgodila kambrijska eksplozija. Ta »dogodek« res lahko imenujemo eksplozija, saj se je po milijarde let dolgih stazah, obdobjih mirovanja, v vsega 10 milijonih let po vsem planetu razcvetelo ‘ivljenje v

42

Intervencionisti so prepri~ani, da je seme ‘ivljenja pri{lo iz vesolja.

neverjetnem {tevilu ve~celi~nih oblik, in za nobeno ni mogo~e najti prednikov po evolucijski teoriji. Vse se je zgodilo naenkrat. [e ve~; takrat je nastalo 26 {e danes obstoje~ih vrst tipov ‘ivalskega telesnega na~rta, animal phyla. @ivljenje ve~celi~nih organizmov je torej za~elo s kambrijsko eksplozijo pred kakimi 550 milijoni let. Sledila so obdobja mirovanja in ve~je ali manj{e evolucijske katastrofe. Te so uni~ile od 50 do 90 odstotkov vseh rastlin in ‘ivali. V obdobjih med takimi katastrofami so bila obdobja mirovanja, ko se v razvoju ‘ivljenja ni zgodilo ni~ ali

skoraj ni~. Po vsaki katastrofi pa se je ‘ivljenje spremenilo in na novo zacvetelo, zapolnilo je vsako prazno ni{o. Tu bi te‘ko govorili o postopnem razvoju, pre‘ivetju mo~nej{ega, prilagajanju okolju itd. La‘je razumemo izraz kaoti~ni red ali naravno ravnovesje v kaosu.

FLOTA OBLIKOVALCEV Intervencionisti v navidez nerazumljivih evolucijskih skokih i{~ejo globljo logiko. Pye je izdelal pravi scenarij razvoja ‘ivljenja na Zemlji na temelju znanstvenih spoznanj

in svojih lastnih prepri~anj. Po vesolju kro‘i flota intergalakti~nih oblikovalcev ‘ivljenja. Njihova naloga je, da najdejo nastajajo~i solarni sistem in ga »zasejejo« z ‘ivljenjem, s takim seveda, ki v dolo~eni fazi nastajanja planetov v dolo~enem okolju pre‘ivi. Potem se ti sejalci v rednih ~asovnih presledkih vra~ajo, da svoje delo dopolnjujejo, spet trenutnim razmeram primerno. To se je dogajalo tudi na Zemlji. Br‘ ko se je na na{em planetu za~elo zdru‘evanje prahu in plinov v trdo skorjo, je iz vesolja pri{lo prvo ‘ivljenje, prvi dve navidez neuni~ljivi bakteriji, kot da bi nekdo to~no vedel, kdaj je ~as in prilika za to. Ka‘e, da se je podobno zgodilo na drugih planetih, saj meteoriti z Marsa ka‘ejo sledi bakterij. Podobno bi se izkazalo tudi za druge planete, ~e bi bili raziskani. Te bakterije, zasejane na Zemljo (in druge planete) so imele posebno nalogo proizvajati kisik, ki bo omogo~il ‘ivljenje vi{je razvitim organizmom. Problem za ustvarjalce ‘ivljenja na planetih je predstavljalo ‘elezo. Planeti na{ega oson~ja so polni ‘eleza, ki je ob~utljivo na kisik, odtod rja. Nobeden od nastajajo~ih planetov ni bil primeren za vi{je oblike ‘ivljenja, dokler ni bilo v ozra~ju dovolj kisika, ki je oksidiral ve~ino prostega ‘eleza. To je bila naloga obeh vrst prvih bakterij v prvih 2 milijardah let razvoja zemlje. Verjetno je bilo v tem ~asu v na{em oson~ju ve~ inspekcijskih obiskov iz vesolja. Ta-


SMO ko so ugotavljali, da je na primer na Marsu ‘eleza {e ve~ in da je oksidacija veliko po~asnej{a. Ko se je zemeljska skorja dovolj ohladila, so oblikovalci ‘eleli oksidacijo pospe{iti. Zato so prinesli drug tip bakterij, evkariote. Prokarioti~ne in evkarioti~ne bakterije so s svojim presnavljanjem v ozra~ju ustvarile dovolj kisika, da so bile ‘ivljenjske razmere primerne za ediakaransko favno. Znanstveniki za te ‘ivljenjske oblike nimajo prave razlage, ker so pa~ izumrle, vendar domnevajo, da je bil

Nobeden od nastajajo~ih planetov ni bil primeren za vi{je oblike ‘ivljenja, dokler ni bilo v atmosferi dovolj kisika, ki je oksidiral ve~ino prostega ‘eleza. njihov namen {e pospe{iti nastajanje kisika. Pribli‘no 550 milijonov let nazaj so bile razmere na Zemlji (posebno v morju) o~itno primerne za veliko setev oziroma kambrijsko eksplozijo ‘ivljenja. Ko so potem Zemljo pestile velike naravne katastrofe, ki so uni~ile veliko oblik ‘ivljenja, so vesoljski sejalci ob~asno spet testirali razmere in dopolnili ‘ivljenje z novimi, razmeram primernimi organizmi. Intervencionisti svoja dognanja in prepri~anja opirajo

predvsem na dejstva, da fosili kot glavni vir za prou~evanje ‘ivljenja na Zemlji {e zdale~ niso tako ~asovno sistemati~no razvrstljivi, da bi potrjevali teorijo evolucije. Med njimi je preve~ »manjkajo~ih ~lenov«, da bi lahko dokazovali preskok iz ni‘je v vi{jo vrsto. Darvinistom o~itajo, da so v ‘elji potrditve svoje teorije potencirali podobnosti in spregledali razlike med vrstami.

RAZVOJ PRIMATOV Lloyd Pye in drugi intervencionisti tudi glede nastanka oziroma pojava ~loveka verjamejo v podoben postopek kot za druge oblike ‘ivljenja: ~love{tvo se ni razvilo v{tric z opicami iz skupnih prednikov, temve~ so ene in druge prinesli na Zemljo, ali pa se je ~love{tvo tukaj razvilo kot rezultat zunajzemeljskih posegov. Uradna znanost u~i, da se ~love{ka biolo{ka zgodovina za~ne s sesalci mi{je velikosti, ki so skakljali med nogami dinozavrov in se hranili z insekti (insektivori). Pred pribli‘no 65 milijoni let je sledilo veliko uni~enje velikih, ki je naredilo prostor razvoju malih sesalcev. Ti so v nekaj naslednjih milijonih let napredovali v prve primate, prosimiane, predopice. Kot pri ve~ini darvinisti~nih dogem tudi tu ni jasnih materialnih dokazov o prehodu iz ni‘jih v vi{je razvite vrste. Pojav prvih primatov je bil pa~ pojav kot {tevilni drugi. Ostaja vpra{anje, ali so se predprimati res razvili v predopice in te v ni‘je opice, vi{je

opice in ~loveka. Lahko da so se vsi trije na Zemlji pojavili (bili prineseni oziroma zasejani od drugod), ali pa so bili »ustvarjeni« z zunanjo intervencijo. Intervencionisti ne zanikajo v celoti evolucije, prilagajanja ‘ivljenjskim razmeram, pre‘ivetja mo~nej{ih in podobno; to omejujejo na spremembe telesnih delov in videza ‘ivalskih (in rastlinskih) tipov, ne priznavajo pa prehajanja iz ni‘jih v vi{je vrste. Zato tudi pri primatih ne povezujejo s ~lovekom cele palete hominidov, tudi tistih, ki so ‘e hodili vzravnano. [ele s pojavom kromanjoncev kakih 200.000 let nazaj govorijo o ~loveku. Vse pred tem so bili primati, ki so bli‘ji dana{njim brezrepim velikim opicam kot ~loveku.

RAZLIKE POMEMBNEJ[E OD PODOBNOSTI Fosili in danes ‘ive~i primati ka‘ejo nekaj splo{nih zna~ilnosti, ki jih razlikujejo od ~loveka: robustnej{e kosti, mo~nej{e mi{ice, pora{~enost, mo‘nost gledanja v temi, relativno manj{i in preprostej{i mo‘gani, spolna dejavnost v glavnem le v obdobju estrusa, nezmo‘nost oblikovanja glasov v govor ipd. Glavna razlika pa je brez dvoma {tevilo kromosomov. Ljudje jih imamo 46, vsi ostali primati pa 48. Kljub temu je na{ genom 90 ali celo 95 odstotkov enak drugim primatom. Se je nekdo ne tako dolgo nazaj v zgodovini poigral z genetiko? Kdorkoli in iz kakr{nih koli razlogov je posegel v

PRINESENI ALI ZASEJANI ?

nastanek ~loveka, je delal tudi napake, ali pa jih vsaj mi vidimo kot take. Gre za genetske napake oziroma okvare, ki jih ima ~love{tvo ve~ kot 4000. Nobeno ‘ivo bitje se niti dale~ ne pribli‘a tej {tevilki. ^e upo{tevamo dognanja, da po sledeh DNA kot vrsta obstajamo samo pribli‘no 200.000 let, je res ~udno, da smo si v relativno kratkem ~asu nabrali toliko genetskih napak. Bolj ka‘e na to, da so prvi na{i pravi predniki dobili genom s celotno dozo pomanjkljivosti, saj le tako razumemo, da imajo te pomanjkljivosti kar vsi, od Eskimov in

Po vsaki katastrofi se je ‘ivljenje spremenilo in na novo zacvetelo, zapolnilo je vsako prazno ni{o. afri{kih Watusov do avstralskih aborigenov, skratka celotno ~love{tvo. Morda {e zanimivost, da tudi pri doma~ih ‘ivalih in rastlinah ugotavljajo ve~je {tevilo genetskih defektov, ki jih divje vrste ne poznajo. Lloyd Pye je prepri~an, da ljudje izvorno nismo s planeta Zemlja. Po njegovem smo bili sem prineseni v sedanji obliki, ali pa smo se tukaj razvijali in ne evolvirali. Na{i geni ka‘ejo na to, da smo jih dobili od neke neprimatske, nezemeljske vrste. Ve~ o temi: http://www.lloydpye.com Al. Ju.

D

Misteriji 43


Kdaj so ljudje prvi~ opazili NLP?

Prvo videnje NLP A

kronim UFO ali po na{e NLP so prvi~ uporabili v petdesetih letih prej{njega stoletja v Project Blue Book, poro~ilu uradne preiskave o NLP, ki jo je naro~ilo Vojno letalstvo ZDA. Najrazli~nej{e predmete na nebu pa so ljudje opazovali ‘e mnogo stoletij prej. Nih~e ne ve, kdo in kdaj je prvi opazil NLP. Najbolj natan~no in najslavnej{e poro~ilo o zgodnjem opa‘anju se nana{a na dogodke na nebu nad Nürnbergom v Nem~iji dne 14. aprila 1561. Me{~ani Nürnberga so pripovedovali, da so ob zori opazovali »zra~no bit-

44

ko«, v katero je bilo vpletenih na stotine svetle~ih krogel, kri‘ev in cevi. Ti neznani predmeti so se sredi belega dne spopadali med seboj. Predstava se je kon~ala celo uro kasneje, ko se je na nebu prikazal okrogel predmet ~rne barve. V zgodovini obstaja ve~ zapisov o pomor{~akih, ki so po letu 1760 na nebu ve~krat opa‘ali neznane lete~e predmete, obi~ajno v obliki koles. Nekateri ufologi verjamejo, da je bilo Ezekielovo kolo, kot ga opisuje Stara zaveza, v resnici NLP. Ezekiel naj bi kar dvakrat naletel na skrivnostno »kolo«.

V napravi, ki se je na tleh vrtela okoli svoje osi, naj bi videl premikajo~e se podobe, za katere se je pozneje izkazalo, da so ljudje. Glede na to, da ne razpolagamo s trdnimi dokazi, je njegovo pri~evanje lahko predmet razli~nih interpretacij. Danes lahko pribli‘no 90 odstotkov poro~il o opa‘anjih NLP razlo‘imo z astronomskimi pojavi (lu~i pristajajo~ih letal, vra~anja satelitov v atmosfero, baloni in celo letala z reklamnimi napisi). Te enostavne razlage pa nikakor ne morejo pojasniti zgodnjih opa‘anj, kar jih dela {e toliko bolj vznemirljive.

D


SKRIVNO

Smo ljudje edina vrsta, ki govori ve~ kot en jezik?

Ve~jezi~nost ‘ivali L

judje so edina ‘iva bitja, ki lahko razpravljajo o abstraktnih pojmih, regionalno pogojene razlike v komuniciranju pa opa‘amo pri veliko ‘ivalih. Rumenoglavi amazonski papagaji se na primer vokalizacije (izgovarjave samoglasnikov) u~ijo prek ustnega izro~ila, ki ga predajajo iz roda v rod. Na splo{no velja, da se izolirane populacije s~asoma za~nejo razlikovati ne le po fizi~nih zna~ilnostih, pa~ pa tudi po kulturno podedovanih zna~ilnostih. Kon~no se te razlike lahko poglobijo do to~ke, ko samci iz ene populacije ne privla~ijo ve~ samic iz druge, zaradi ~esar postaneta skupini reproduktivno izolirani. Kon~ni rezultat je lahko razcepitev na dve razli~ni vrsti. Ali posamezne ‘ivali naravno razvijejo dvojezi~nost, je te‘ko re~i. Ve~ina ‘ivali se ne zbli‘a z ‘ivalmi iz drugih populacijskih skupin, nekatere pri-

Modri in rumeni makao (Ara ararauna) se nau~i opona{ati ~love{ke glasove.

mate pa so nau~ili uporabe ~love{kega znakovnega sporazumevanja. V tem pogledu je bil najve~je slave dele‘en {impanz Washoe, ki sta ga Beatrix in Allen Gardner z univerze v Nevadi v zgodnjih sedemdesetih letih nau~ila 132 besed v ameri{kem znakovnem jeziku. Ve~ina raziskovalcev pa meni, da gre v tem primeru bolj za opona{anje kot za resni~no razumevanje drugega jezika.

ZNANJE

(Nadaljevanje s 30. strani.)

in njihova imena so z zlatimi ~rkami vpisana v zgodovino svetovne umetnosti. Jean Cocteau je v francoski cerkvi v Londonu naslikal fresko s pomo~jo enakega orodja, {e bolj slavna pa je slika Nicolasa Poussina, Almanachovega sodobnika, ki je v Rimu naslikal danes ‘e zloglasno sliko Pastirji iz Arkadije, na podlagi katere je Berenger Sauniere bojda na{el »prekleti zaklad« v francoskih Pirenejih. (O tem smo pred ~asom v Misterijih ‘e ob{irno pisali.) Preve~ je {e imen, ki so poznala to skrivno orodje, da bi jih navajali v tem kratkem pisanju, je pa skoraj nujno omeniti, da so bili vsi po vrsti ~lani tajne dru{~ine, ki je to znanje prena{ala iz roda v rod, vse od starega Egipta naprej. Almanach je mednje za{el verjetno med svojim {tudijem v Rimu, kjer se ni nau~il le slikanja, temve~ tudi ve{~ine kodiranja

D

Lincolnova analiza slike Pastirji iz Arkadije, ki je sicer morda nekoliko posiljena, saj pentagram presega velikost platna.

sporo~il, ki jo je s pridom uporabil tudi pri svojem delu na na{ih tleh. Tista dvojka me~ev v njegovi desnici namre~ namiguje na dejstvo, da slika ni samo na{ najve~ji skupinski portret, kot trdi sodobna stroka, ampak za njo stoji tudi zgodba, ki si je slikar ni drznil javno povedati, ampak jo je po pravilih skrivne dru{~ine naslikal, upajo~, da jo bo nekdo neko~ prebral. Morda pa celo ni samo ena, temve~ dve. Karte so lahko zgovorne. A o tem ve~ v nadaljevanju. Ivan Mohori~

D

Misteriji 45


Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

N

imam ve~jih te‘av in mi gre kar dobro. Stara sem 26 let, imam fanta in slu‘bo, stanovanje … Pravzaprav sem kar sre~na. @e dalj ~asa pa imam te‘avo, ki je ne uspem razre{iti. To stanje traja sedaj ‘e skoraj leto in pol. Mo~no ~utim ljudi okoli sebe. ^utim njihove strahove in bole~ine. To mi je v breme in me v~asih tudi zmede in prestra{i. Ne vem, kaj naj storim; ali naj se posku{am zavarovati, morda za{~ititi avro, ali pa naj posku{am te ob~utke sprejeti in razumeti? Zakaj sploh nastajajo taki ob~utki? Ali je z mojo glavo kaj narobe? Tina

O~itno je, da ljudje za ~utenje uporabljamo kaj ve~ kot znanih pet ~util. ^e brez besed zaznamo, v kak{en stanju je ~lovek, potem to prepoznamo po mimiki, gestikulaciji, govorici telesa, po tem, ~esa ni povedal, po zvoku glasu, po drobnih, na videz nepomembnih znamenjih … V~asih pa se zdi, da niti tega ni treba; ~lovek stopi v prostor, nismo ga {e pogledali, toda v trenutku nas preplavi veselo razpolo‘enje, ki ga je prinesel s sabo ali pa na nas mrzlo pritisne njegova tesnoba, strahovi in zle slutnje, ki ga spremljajo. Nekateri to zaznavamo bolj, drugi manj, v tem smo si zelo razli~ni. ^e drugega ~loveka ne ~utimo, nas to lahko ovira v stikih z njim in izra‘a navsezadnje dolo~en egoizem, saj nam ni toliko zanj, da bi se potrudili, mu prisluhnili in ga posku{ali razumeti. Po drugi strani pa nekateri ljudje enostavno padejo v ob~utje so~loveka, ne da bi si za to prizadevali, ne da bi si to sploh ‘eleli. Zdi se, kot da so meje nji-

46

hove osebnosti prepustne in da vanje z lahkoto prodira vse. ^e ~utimo ~loveka in mu na primer ‘elimo pomagati, je to dobro, vendar pa mu lahko kaj malo pomagamo, ~e nas bodo njegove tegobe in bole~ine prizadele tako kot njega in bomo jokali skupaj z njim. Nasprotno, pomagali mu bomo lahko {ele tedaj, ko ga bomo sicer ~utili in razumeli, vendar ohranili dolo~eno distanco, trdnost, ki bo lahko v oporo tudi njemu, ki je morda svojo lastno trdnost in zaupanje za~asno izgubil. ^e nas ~love{ka beda prizadene in lahko kaj storimo v zvezi z njo, potem je prav, da to naredimo. Ob~utenje brezupa se umakne, ko postanemo aktivni. Moramo pa vedeti, da nismo vselej poklicani, da pomagamo so~loveku, {e zlasti, ~e si to pomo~ predstavljamo tako, da bomo namesto njega re{evali njegove probleme ali mu vsaj povedali, kako naj jih re{i. V psihi~ni bolezni lahko za~utimo, da ne znamo lo~iti, kaj je zares na{e, kaj pa prihaja od drugih ljudi. To lahko postane vir mnogih te‘av. Toda tudi veliki zdravilci pogosto razvijejo senzibilnost do te mere, da te‘ave ali bole~ine drugih ljudi ~utijo na svojem telesu in jim tako la‘je pomagajo. Seveda pa ta stanja kljub temu zanje niso prijetna. Dr. Edward Bach, avtor zdravljenja s cvetli~nimi esencami, je moVpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

ral mnoga te‘ka psihi~na stanja pretrpeti sam in je bil {ele takrat, ko je na{el cvet, ki je to stanje pomagal odpraviti in spremeniti v bolj konstruktivno, tudi sam odre{en mu~nega po~utja. Toda to zahteva veliko psihi~no mo~, kajti taka stanja nas kaj lahko tudi uni~ijo. Sama na sebi niso torej ne dobra ne slaba, ampak je samo od nas odvisno, kaj z njimi naredimo. V~asih so nam dana zato, da u~vrstimo svoje meje in razvijemo notranjo trdnost, v~asih zato, da bolje razumemo druge in jim po mo‘nosti lahko pomagamo. Seveda sku{ajte take ob~utke sprejeti in razumeti. Natan~no posku{ajte razlikovati, kaj je va{e, kaj pa prihaja od drugod. ^e ~utite, da vas te‘ijo in da jih komaj {e obvladujete, prosite za bo‘jo pomo~. Vso zmedo in mu~no ob~utje predajte v bo‘je roke, z zaupanjem, da ste jih predali v najbolj{e mo‘ne roke, ki bodo stvari postavile na pravo mesto, vam pa vrnile mir in ubranost. Lahko prosite tudi za razumevanje, zakaj se vam to dogaja. Seveda lahko vizualizirate belo svetlobo, ki vas {~iti, ali karkoli drugega, kar za vas pomeni varnost. V takem stanju vam lahko pomagajo tudi Bachove kapljice. Seveda pa niso samozadostne, temve~ je potrebno z njimi sodelovati, to pomeni sodelovati v procesu ozave{~anja, ki ga pomagajo spro‘iti. Predvsem pa odlo‘ite ves strah ter vse tisto, ~esar zaenkrat {e ne obvladate, predajte v bo‘je roke. Zavedajte se, da postavlja ‘ivljenje pred nas samo tiste izzive, ki smo jih sposobni obvladati.

D


Imena nebesnih teles Avtor: Marijan Prosen Zalo‘ba: Jutro (Ministrstvo za obrambo) Obseg: 87 strani Format: 17 × 22,5 cm Trda vezava Cena: 2.900 SIT Imena zvezd so ve~krat zagonetna in nerazumljiva, ker so pogosto povzeta brez prevoda iz arabskega, gr{kega ali latinskega jezika. Tako nam brez poznavanja teh jezikov ni mogo~a predstava, saj ima od velike mno‘ice lastno ime kakih tristo najsvetlej{ih zvezd, od tega je kar osemdeset odstotkov imen arabskega, petnajst gr{kega in pet odstotkov latinskega izvora. Avtor nam na prijazen na~in predstavlja nebo in imena njegovih stanovalcev: zvezd, planetov, satelitov, kometov … Imena nebesnih teles je prva slovenska strokovna publikacija o imenih nebesnih teles in je tako izhodi{~e za nadaljnje poglobljene raziskave in tudi navdih za druga ali druga~na podro~ja nebesnega imenoslovja. Knjiga je namenjena {irokemu krogu bralcev, predvsem ljubiteljem naravoslovja, pa seveda tudi jezikoslovja. Pisana je preprosto

in podaja snov prvinsko, je lahko tudi poljudno berilo. Nastanek in razvoj imen najrazli~nej{ih vesoljskih teles, od imen zvezd in planetov mimo imen planetoidov, satelitov in kometov do imen meteoritov in vseh vrst tvorb na Luninem povr{ju je zanimivo branje, ki nas pelje dale~ nazaj v zgodovino in nam na neobi~ajen na~in predstavi mnoga dogajanja v dneh, ko so ljudje ‘e zrli v nebo in so si ga tudi ~asu in razvoju znanosti primerno razlagali. Mimogrede, iz knjige izvemo tudi, da sta na Luni dva kraterja, poimenovana po Slovencih. To sta kraterja Vega in Stefan; prvi na vidnem, drugi pa na nam nevidnem delu Lune.

Mo~ osebne rasti Avtor: Franjo Trojnar Zalo‘ba: samozalo‘ba F. Trojnar Obseg: 220 strani Format: 16 × 23 cm Bro{irano Cena: 5.425 SIT Samo uspeti v poslu je premalo. To, kot meni avtor, zmore skoraj vsak, ki se odlo~i, da bo vse druge vrednote in aktivnosti ‘rtvoval za poslovni uspeh. Toda danes smo pri~a mnogim neuspehom v podjetni{tvu zato, ker mnogi podjetniki nimajo raz~i{~enega pojma osebne rasti. Podjetnik se znajde v za~aranem krogu, ki ga ‘eli prese~i s pove~ano aktivnostjo, kar pa najve~krat vodi do zgorevanja na poslu. Sodoben podjetnik ima na izbiro, ali da osebno raste skozi svoje delo ali pa da se uni~uje s samouni~evalnimi metodami, kot so deloholizem, alkohol, zasvojenost z odnosi … Avtor Franjo Trojnar je dolgoletni

in vztrajni povezovalec duhovnega in materialnega sveta in je napisal knjigo Mo~ osebne rasti na podlagi osebnih izku{enj, bodisi lastnih bodisi izku{enj svojih sodelavcev in ljudi, ki jim je nudil oporo pri njihovem razvoju. Knjiga je nepogre{ljiv priro~nik za vse tiste, ki bi radi v ‘ivljenju ob svojem delu tudi osebnostno rasli in tako ‘eli sadove na delu, v dru‘ini in hkrati naredili nekaj ~isto zase. Franjo Trojnar vas ob primerih in z natan~nimi navodili popelje do znanja, kako v sebi prebudite svoje mo~i in razvijete svoje talente, kako dobite mo~ za uresni~evanje ciljev v osebnem, dru‘inskem in poslovnem ‘ivljenju. Knjiga

MO^ OSEBNE RASTI 5.425 SIT + PTT stro{ki

HOJA PO @ERJAVICI Ljubljana, 7. junij Maribor, 21. junij Naro~ilo knjige in prijava na `erjavico: 041-695-171,

www.hoja-po-zerjavici.com Trojnar Franjo s.p., Maribor

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1. Kako zdravimo z barvami Ted Andrews

2. Telo kli~e po vodi Tdr. F. Batmanghelidj

3. Anastazija – Zvene~e cedre tajge Vladimir Megre

4. Zdravilna energija dreves Patrice Bouchardon

5. Potovanje du{ Michael Newton

6. Priro~nik za zdravilce Ted Andrews

7. Jabol~ni kis Tatjana in Alois Angerer

8. Najmanj kar bi morali vedeti o stresu Aleksander Schmidt

9. Vodnik prakti~ne aromaterapije W. H. Lee

10. ^ude` olj~nega olja Jean Barilla

Misteriji 47


Nenavadna do`ivetja Hudi~a pre`ene le molitev

N

a{ dom je bil na [tajerskem; v dru‘ini je bilo sedem otrok, mati in o~e. Mati je bila gospodinja, o~e, ki je bil kova~, pa je bil ve~krat zdoma tudi po ves teden. K nam je rada prihajala Milka, s katero je mama rada klepetala, otroci pa smo vlekli na u{esa, kaj je novega na vasi in drugod. Nekega dne, ko je Milka spet pri{la k nam, je vpra{ala mamo: »Mimi, kaj te ni ni~ strah, ko Adija ni doma?« Mama ji odgovori: »Kaj me bo strah, jaz se {e hudi~a ne bojim!« Milka se je nasmejala in ostala pri nas {e kaki dve uri, nakar je od{la domov spat, mi pa tudi. Na{a mama je bila koraj‘na ‘enska. Vedno je {la pogledat okrog hi{e in ~e je kaj sli{ala, je rekla: »Ma~ke ska~ejo in psi se podijo!« Takrat smo bili doma {e {tirje otroci, ostali so ‘e od{li v svet. Ob dveh zjutraj nas je vse prebudilo – mo~no odklepanje in zaklepanje ve‘nih vrat. Mama je takoj vstala, pri‘gala lu~i in zaklicala: »Adi, si ti? Adi! Adi! …« Nih~e se ni oglasil in mama je od{la nazaj spat. Kmalu se je spet zasli{alo odklepanje in zaklepanje vrat. Sli{ati je bilo, kot da nekdo me~ka papir, in pihal je mo~an veter. [um je bil zelo nenavaden. Mama je zdaj prosila Anko, mojo starej{o sestro, naj

48

gre z njo v kuhinjo, da pri‘geta lu~i in skupaj pogledata, kaj se dogaja. Ko so bile lu~i pri‘gane, je bilo vse tiho. Tako je mama bedela z Anko v kuhinji in ji rekla: »U~i se, Anka, o~e mi nagaja, ker me ho~e prestra{iti!« Ta groza je trajala dve ali tri ure, nato je bil mir. Naslednjega jutra je ma-

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

ma od{la po Parklco. Vedela je, da bo edino ta verna ‘enska pripravljena prespati pri nas in da ne bo nikomur govorila, kaj je sli{ala. Skupaj sta vse pregledali, da ni bilo nikjer nobenega papir~ka, vso obutev pa sta odnesli s hodnika, da na njem ni bilo ni~esar. Obe sta bili pri~i, da

sta dvakrat zaklenili vrata in pustili pre~no obrnjen klju~, da ne bi mogel kdo odkleniti vrat. Mir je bil vse do druge ure zjutraj, takrat pa se je za~elo enako kot prej{nje jutro: odklepanje in zaklepanje vrat, {umel je papir in zavijal mo~an veter. [um je prestra{il Parklco, da je hotela v kuhinji sko~iti skozi okno. Mama jo je vlekla za noge in jo prosila, naj ostane. Skupaj sta povsod pri‘gali lu~i, nato pa sta v kuhinji naglas molili ro‘ni venec in o~ena{. Po tretji uri je bilo vse mirno in tiho in od{li sta spat. Parklca je rekla mami, naj gre po ‘upnika, da je to sam hudi~ pri{el nagajat, saj Adi ne bi nikoli po~el kaj takega. Mama je res od{la po ‘upnika, ki je pri{el to dopoldne, vse po‘egnal in ji naro~il, naj moli. Vsi smo molili, popoldne pa se je vrnil o~e. Mama mu je takoj povedala, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti, o~e pa je rekel: »Hudi~a pusti pri miru, z njim se ni za igrati!« To nas je otroke pou~ilo. ^lovek je le ~lovek in ne duhovno bitje, ki lahko na svoj na~in premaga vsakega ~loveka. Hudi~a pre‘ene le molitev! Draga


Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke in vr~e za izbolj{anje vode, telefonske za{~ite Norad, narejene po originalni tehnologiji Hydronic, zastopa in prodaja trgovina Aurea v BTC, hala A v Ljubljani, telefon in faks: 01/541 17 60; www.btc-city.com/aurea in naslednje trgovine v Sloveniji: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in Trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovini SANOLABOR in Galerija DARILA DON; Celje: Trgovina BIOTOP, Trgovina @ELEZNINAR; Dom‘ale: Trgovina SANOLABOR; Izola: Trgovina REVITA (Hotel Delfin); Idrija: Trgovina TIM-MLAKAR; Jesenice: Trgovini SANOLABOR; Koper: Trgovina MIA (Tr‘nica); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET-Zdravilna zeli{~a v pasa‘i in odd. steklo, Trgovine SANOLABOR - Cigaletova, Citypark, Koseze, Dravlje; Maribor: TC City - trgovini DARVEL in SANOLABOR, Prodajna gal. SKRINJA, Prodajalna SONCE; Moravske Toplice; Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Murska Sobota: Trgovina SANOLABOR, Boutique SIJAJ; Nova Gorica: Manufaktura-NARODNA UMETNOST, trgovina MEDIGO, trgovina SANOLABOR; Novo Mesto: Trgovini SANOLABOR in LEONARDO No1; Postojna: Trgovina SANOLABOR; Radovljica: Trgovina META-zdravo ‘ivljenje; Ravne na Koro{kem: Trgovina MEDI-KEM, Trg Ribnica: Trgovina SANOLABOR; Roga{ka Slatina: Industijska trgovina STEKLARSKE [OLE; Sevnica: Trgovina SANOLABOR; Se‘ana: Trgovini MEDIGO in KLASJE; Slovenj Gradec: Trgovina SANOLABOR; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; [entjur pri Celju: Trgovina SANIMA; [kofja Loka: Trgovina SANOLABOR-HLADNIK, Trgovina SIVKA; Trbovlje: Trgovina SANOLABOR; Velenje: Trgovini NITKA in SANOLABOR. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec

Mali oglasi [EPAT STJEPAN - bioterapevt - bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. / pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` / tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER / sre. - Maribor: Hotel GARNI, Tabor / ~et. - @alec: Hotel @ALEC / infor. po tel.: 041/726 084; [epat Stjepan s.p., Sevnica

VODIMO SEMINAR JASNOVIDNOSTI in duhovnega videnja. Seminar je prakti~ne narave. Vodi ga duhovni u~itelj, zdravilec in jasnovidec Miran. Tel.: 090-43-24 GJER-KAT. d.o.o., Dom‘ale

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 99 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Marjeta Vu~ki~, Talanjijeva 4, 9000 Murska Sobota. DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Helena Mir, Mekinje nad Sti~no 39, 1295 Ivan~na Gorica. 3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Alenka Puschner, Perkova 7, 1241 Kamnik, Levko Salesin, Regentova 4, 2000 Maribor, Vladimira Smole, Kidri~eva 4, 1330 Ko~evje. Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri‘anke {t. 99: VODORAVNO: Kapar, poleno, cvetli~na, terapija, Na, Araks, vsota, Akan, transport, omen, Ru, romboeder, emerit, oko, opasa~, Racine, Gonars, Justin, mak, Ikar, Ines, okapi, rola, Ni, Pacino, Makso, irida, Heraklej, LS, Hidra, taktik, realka, rake, insekt, krat NAGRADNI POJMI: CVETLI^NA TERAPIJA, VRESJE, HERAKLEJ, HIDRA

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. junija 2003 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 100 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49


Nagradna kri`anka (100) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. teko~ega ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:


[e ena knjiga v zbirki KAKO ...

BARVE NAS ZDRAVIJO ^e smo energijsko ugla{eni, se veliko la‘je znebimo toksi~nih snovi in negativnih vzorcev, ki v na{e ‘ivljenje prina{ajo bolezen in neizpolnjenost. Zelo u~inkovit na~in energijskega uravnove{anja je barvna zdravilna terapija, ki nas uglasi na vseh ravneh: fizi~ni, ~ustveni, mentalni in duhovni. S knjigo KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI je barvna terapija kon~no dostopna vsakomur. V priro~niku se pou~imo, kako:

• razvijemo psihi~no ob~utljivost za barvne vibracije • uporabimo dobrodejne barve za ve~ kot 50 razli~nih obolenj • dolo~amo zdravilne barve s preprostim mi{i~nim testom • z mo~jo barv in misli odstranimo glavobol • z barvnim dihanjem obnovimo zdravje in dobro po~utje • zdravimo z barvastimi sve~ami in tkaninami ter obarvano svetlobo in vodo • z barvami uravnove{amo ~akre Knjiga KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMI ima 168 strani in jo je mogo~e kupiti v knjigarnah po 2.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25


Revija-Misteriji-119_junij-2003  

Dokaz obstoja du{e? Je Kristus ‘ivel med kumranskimi Eseni? Predsmrtna do‘ivetja ni mogo~e pripisati procesom mo‘ganske smrti. Teslova dokum...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you