Revija-Misteriji-115_februar-2003

LETNIK 10. - [T. 115 - FEBRUAR 2003 - 660 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Vrata v druge dimenzije ^udna pokopali{~a

Mo~ Luninih vplivov Bo toplota

raznesla Zemljo?

V pri~akovanju Nezemljanov

ZDRAVILNA NIHALA

Knjiga za vso dru`ino

POMAGAJTE SI SAMI V knjigi so opisane preproste tehnike, za katere ne potrebujemo nobenega posebnega daru, saj jih nosimo v sebi. Z njimi se zdravimo in si laj{amo bole~ine ter dopolnjujemo zdravljenje, ki nam ga predpi{e zdravnik.

Ob uporabi teh zdravilskih tehnik sprevidimo, kaj lahko pri sebi obvladujemo, ~esa se moramo o sebi {e nau~iti in kaj naj spremenimo, da bi postali bolj zdravi na vseh ravneh: ~ustveni, duhovni in fizi~ni.

Ameri{ki avtor je zasnoval priro~nik na podmeni, da ve~ino fizi~nih obolenj povzro~ajo blokirana ~ustva in ~ustva, ki nas iz~rpavajo in tako ustvarjajo pogoje, da smo za bolezni dovzetnej{i.

Priro~nik za zdravilce je natisnjen v formatu 14 x 21 cm, ima 256 strani in ga je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 3.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431 20 25; 051/307 777

Misteriji LETNIK 10. - [T. 115

februar 2003

7

29

Vrata v druge dimenzije

Skrivnost Pi{o~ega kamna

Jezero, ki {e nikoli ali vsaj nekaj milijonov let ni videlo lu~i dneva

13 Na prtu nove podrobnosti Torinski Kristusov prt {e danes vzbuja dvome in je zavit v skrivnost

So kamni napovedovali prihodnost?

31 ^udna pokopali{~a Skrivnosti Malte (5)

39 15 Stiki z Nezemljani?

V pri~akovanju Nezemljanov

Starodavni astronavti iz centralne Azije

Za krinko apokalipse se skrivajo na{i najbolj trdovratni strahovi

19

43

Medicinsko nerazlo‘ljivo

Nevarno Zemljino jedro

Nominacija Francesca Forgioneja, znamenitega o~eta Pija, navdu{uje

Ali lahko Zemlja eksplodira zaradi globalnega segrevanja?

21

45

Svetlobna zdravilna nihala

Uporaba Luninih vplivov

Orgon pomeni energijo, ~emur bi po na{e rekli sveti duh

@epni Lunin koledar~ek nam olaj{a vsakodnevne izbire

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje dvakrat letno (3.564 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Ni ponaredek a bo‘i~no darilo sem Zdobila prstan, ki se ime-

nuje atlatski prstan. @elela sem atlantidskega. Po imenu in po obliki sta si nekako podobna, a ko ga primerjam z atlantidskim prstanom, ki ga videvam na rokah sodelavk in poslu{am, kaj vse se jim je spremenilo v ‘ivljenju, odkar ga nosijo, imam kup pomislekov.

Na listi~u, ki je prilo‘en prstanu, pi{e: Atlatski prstan prepre~uje negativne vplive. [~iti endokrine ‘leze, krepi energetski sistem. In v prstanu, ki je menda srebrn, je en sam ‘ig. Gre za ponaredek atlantidskega in so moje bli‘nje, pa seveda tudi mene, prevarali, ali gre za isti prstan?

Marija, Ljubljana Po prejetju Va{ega pisma smo preiskali ezoteri~ne trgovine in res na{li prstan, ki mu je prilo‘en listi~, na katerem pi{e atlatski prstan in {e vse, kar ste navedli v pismu, pa tudi to, da ga je izdelal bioenergetik Ludvik R. Prstan po na{em mnenju ni ponaredek, saj nima ni~esar skupnega z atlantidskim prstanom, ki ga nudimo v reviji Misteriji. Niti ni prstan, je nekak pol prstan, ki se razteguje.

Kaj vse je na njem povsem druga~e kot na originalnem atlantidskem prstanu niti nima smisla pisati, saj je razlika tako velika, da lahko re~emo, da nimata ni~ skupnega.

Kak{ne negativne vplive prepre~uje, ne vemo, niti nam ni znano delovanje na ‘leze …

Atlantidski prstani, ki jih reklamiramo v reviji Misteriji, so na voljo v kakih desetih trgovinah in so vedno naprodaj v originalni embala‘i Zlatarne Celje. Vsak je zavit v aluminijasto folijo, da se po tem, ko je o~i{~en vseh informacij, ki se jih navzame med izdelavo, in ko je informiran s pozitivnimi informacijami z orgonskimi sevalniki, ne bi navzel ne‘elenih informacij.

Atlantidskih prstanov zato ne bi smeli pomerjati na prstu, velikost je treba pomeriti z obro~ki za merjenje velikosti prstov. Ve~ina ljudi, ki nosi prstan, se zaveda, da se informacije prena{ajo tudi ob rokovanju in jih redno spirajo pod mrzlo teko~o vodo, nekateri pa si jih ob polni Luni napolnijo tako, da jih ~ez no~ izpostavijo Luni ali pa jih celo nataknejo na gorski kristal.

Kar zadeva ‘igosanje, je vse zapisano v Zakonu o izdelkih iz plemenitih kovin in je mogo~e iz ‘igov preveriti pristnost izdelka. Poglejte si prstan sami ali pa ga poka‘ite kakemu zlatarju in vam bo {e bolj jasno, kaj ste dobili.

Knjiga o Nezemljanih prebiram knjige, {e Radposebej va{e prevode.

Prebral sem Prikrito zgodovino ~love{ke rase, Poto-

ALI

ara@zalozba-ara.si

vanje du{ in knjigo Usoda du{. Ob~asno tudi kupujem revijo Misteriji. Knjige od pisatelja Dänikena so mi prav tako poznane, med drugim pa sem prebral {e {tiri uspe{nice pisatelja g.

Ivana Mohori~a iz Idrije.

Pi{em vam zato, ker si ‘elim, da bi prevedli knjigo, ki je bila lani uspe{nica v Ameriki. Naslov knjige sem zasledil v reviji Misteriji.

Pisec knjige je Elliot Hughes, naslov pa je Ufos and Extraterrestrials: Why They Are Here, the Darkest, Longest Kept Secret in Human History. Knjigo sem ‘e iskal v univerzitetni knji‘nici v Mariboru, vendar je v Sloveniji ni dobiti, ker je {e nih~e ni prevedel. Zavedam se, da vi kot zalo‘ba radi prisluhnete bralcem in prevedete kak{no knjigo. ^e bo knjiga pri{la na tr‘i{~e, jo bom z veseljem kupil. G. Ivan Mohori~ mi je svetoval, naj se obrnem na vas kot zalo‘bo. Verjetno nisem edini, ki bi ga ta knjiga zanimala. ^e je mo‘no, bi lahko prevedli tudi kak{no knjigo od pisatelja Zecharie Sitchina.

Sprejmite lep pozdrav od va{ega bralca knjig.

Rajko iz Javnika (Nadaljuje se na 6. strani.)

ZANIMIVE INTERNETNE POVEZAVE http://www.zalozba-ara.si http://www.hydrovital.com Son~na obvestila Dnevna obvestila o dogajanju za osebno in duhovno rast, zdravo ‘ivljenje in skrb za naravo. http://www.soncnaobvestila.cjb.net

ZANIMIVOSTI

SOLARNI STOLP

@

elite poceni, zeleno elektriko? Avstralci imajo preprost odgovor: najprej na povr{ini 8.000 hektarjev postavite rastlinjak s kolektorji za prestrezanje in segrevanje zraka. Sredi tega zgradite orja{ki, en kilometer visok stolp.

Topel zrak iz rastlinjaka se bo dvigal skozi stolp kakor skozi dimnik, obra~al turbine in proizvajal dovolj elektrike za oskrbo 200.000 avstralskih domov.

Morda zveni kot znanstvena fantastika, vendar je projekt na dobri poti, da ga odobri avstralska vlada. Solarni stolp bo predvidoma stal 800 milijonov dolarjev in bo najvi{ja ~lovekova konstrukcija na svetu.

D

VESOLJSKI TURIZEM

RDE^ELASKE BOLJ BOLI

@

enske z rde~imi lasmi trpijo bolj kot blondinke in temnolaske. Potrebujejo namre~ za celo petino ve~ anestetika proti bole~inam, pravi raziskovalec Edwin Liem iz Kentuckyja. Zakaj? Ko‘ne in lasne celice imajo povr{inske receptorje, ki uravnavajo pigmentacijo. Ti receptorji so pri rde~elaskah manj ob~utljivi, zato proizvajajo ve~ hormona za lastno aktiviranje. Isti hormon pa aktivira tudi mo‘ganske receptorje, ki pove~ajo D ob~utljivost za bole~ino.

V

ideti je, da bomo tudi navadni smrtniki lahko ‘e kmalu, in to za spodobno ceno, poleteli v vesolje. Jeff Greason pri kalifornijski tvrdki Xcor Aerospace je izdelal prvo generacijo raketnih motorjev, ki niso zgolj za enkratno uporabo in tudi niso astronomsko dragi. Greasonov prototip »EZ-rakete« poganjata motorja – dvoj~ka, ki izgorevata izopropilni alkohol in teko~i kisik, njun potisk pa je 180 kg.

Plovilo bo lahko poneslo pot-

PRILAGODLJIVE @ABE

N

a [ri Lanki so na{li ve~ kot sto novih vrst ‘ab v majhnem de‘evnem gozdu, za katerega so biologi mislili, da je ‘e temeljito raziskan. Nove vrste imajo razli~ne, zelo posebne telesne oblike – od drobnih prebivalk v listju na gozdnih tleh do velikih, na drevesih ‘ive~ih vrst. @abe so se ohranile kljub mno‘i~nemu izumiranju dvo‘ivk po vsem svetu zaradi pesticidov, bolezni, klimatskih sprememb ter premo~nega sevanja ultravijoli~nih ‘arkov. D

nike ve~ kot 100 kilometrov nad Zemljo, kar je dovolj, da vesoljskim turistom omogo~i spektakularen pogled zelenega planeta. Izumitelj ocenjuje, da bodo letala z njegovimi motorji nekega dne redno letela za vsega 900 dolarjev na let.

D

Misteriji 5

PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

Stotine novih bioenergetikov

V

Kranjski Gori v hotelu Larix zdravilec Zdenko Doman~i}, o katerem smo v na{i reviji ‘e pisali, vsak mesec pripravi te~aj ali dva za vse tiste, ki ‘elijo postati bioenergetiki ali o tem vsaj ~im ve~ vedeti. »Kakih tristo do {tiristo jih je ‘e obiskalo moj prvi te~aj,« pravi zdravilec, ki mu pomagata sin in {e eden izmed izrazito nadarjenih bioenergetikov, ki se je ‘e pred ~asom iz{olal pri njem. Kljub temu, da vsi trije delajo hkrati dopoldne in popoldne, je treba za sprejem na zdravilsko obravnavo ali na bioenergijsko sre~anje z Doman~i}em oziroma z njegovima sodelavcema ~akati kar nekaj dolgih tednov; dvajset do trideset bioenergetikov, ki po njegovi metodi ‘e delujejo po vsej Sloveniji, {e vedno ne zmanj{uje ~akalnega ~asa v Kranjski Gori. Ljudi, ki si ‘elijo z bioenergijo popraviti zdravje, odpraviti ali olaj{ati bole~ino in kroni~no bolezen, je vse ve~ in ve~. »Zelo veliko ljudi pride na prvi te~aj, pa tudi na drugega (na

MAVRI^NE SOBOTE V osnovni {oli Mirana Jarca za Be‘igradom v Ljubljani je vsako drugo soboto Mavri~na sobota, prireditev oziroma mini sejem, na katerem se sre~ujejo ljubitelji duhovnosti, ezoterike, astrologije, alternativne medicine, zdrave prehrane in podobnih podro~ij. Na zadnji Mavri~ni soboti je bilo kakih 300 obiskovalcev, ki so se lahko brezpla~no udele‘ili {tevilnih delavnic in predavanj.

Prihodnja Mavri~na sobota bo spet 15. februarja. Tisti, ki bi radi predstavili svoje izdelke in jih ponudili v nakup obiskovalcem ali organizirali delavnico oziroma predavanje, lahko pokli~ejo Olgo Jure~i~ na telefon 01/366 38 01.

6

zgornji fotografiji so nekateri lanski te~ajniki prve in druge stopnje med pogovorom z mojstrom), tretjega {e nisem organiziral, da pomagajo predvsem hudo ali kroni~no bolnim najbli‘jim svojcem in prijateljem, manj{i del pa je ‘e za~el delati javno,« pravi Zdenko in razlaga, da ~ez no~ pa~ nih~e ne more postati vrhunski strokovnjak in da je skoraj dvesto ljudi obiskalo ‘e tudi njegov drugi te~aj: »Veliko je mojih prijateljev, ki jih vabim, da pridejo na te~aj brezpla~no. Trenutno pa pripravljamo te~aj za prvo skupino Avstrijcev, ki bi se radi poglobili v biozdravljenje na prvi stopnji,« pravi po zimskih po~itnicah, ki jih je pre‘ivel v rodni Dalmaciji, in se ‘e pripravlja za mednarodno {olanje bioenergetikov. Tako kot {olanje Slovencev in Avstrijcev naj bi potekalo {olanje z mednarodno udele‘bo v Kranjski Gori, ki svojemu {portnemu slovesu dodaja {e mo‘nost, da postane center za {olanje bioenergetikov.

J. V.

Teden Misterijev Bralce Misterijev obve{~amo, da bomo med predprvomajskimi po~itnicami organizirali sre~anje bralcev na{e revije v enem izmed istrskih hotelov, kjer se boste lahko udele‘ili nekaterih zanimivih delavnic; zaenkrat smo v dogovorih za skupinsko regresijo, skupinsko zvijanje ‘lic in postavljanje jajc, za prvi in drugi te~aj prani~nega zdravljenja in za slikanje avre z moderno GDV kamero. Izkoristite pomladne po~itnice za zanimiva do‘ivetja in se nam pridru‘ite na zanimivem sre~anju »Teden Misterijev«. Sre~anje organizira v sodelovanju z Misteriji turisti~na agencija Quo Vadis. Ve~ informacij po telefonu: 01/519 74 59, 01/507 18 03 in po elektronski po{ti: quo.vadis@siol.net ter na spletni strani www.quovadis.si.

Jezero, ki {e nikoli ali vsaj nekaj milijonov let ni videlo lu~i dneva

Vrata v druge dimenzije P

ovod za ta ~lanek je bila vrsta elektronskih sporo~il, ki so za~ela prihajati avgusta 1996 in so govorila o mo‘nosti, da »nekdo« ali »nekaj« na skrivaj odstranjuje vse novej{e zemljevide Antarktike. @e sama ideja o tem je bila tako nezasli{ana, da so celo najvztrajnej{i prista{i teorije zarote imeli za potrebno, da pojasnijo problem: ni {lo za to, da Veliki brat in njegovi podrepniki trgajo zemljevide iz vseh Svetovnih almanahov, ampak je preprosto postalo te‘ko priti do novej{ih zemljevidov Antarktike. »In res, le malo preverjanja je bilo potrebno, da smo odkrili dejansko stanje,« so zapisali v reviji Fate, od koder povzemamo zapis.

Prodajalci tovrstnega materiala ‘e dolgo niso dobivali novih zalog, za kar so krivili slu‘be Geolo{kega urada ZDA. Prav te slu‘be namre~ izdajajo najpod-

Nekaj kilometrov pod ve~nim polarnim ledom naj bi le‘alo jezero, ki {e nikoli ali vsaj nekaj milijonov let ni videlo lu~i dneva. Jezero je dobilo ime po ruski eksperimentalni postaji Vostok, ki le‘i to~no nad njim. robnej{e zemljevide, kar jih je mo‘no dobiti, na primer topografske mape v merilu 1:20.000. Pomislili smo, da morda ni v tem ni~ ~udnega, saj se na sedmem kontinentu zgodi tako malo sprememb, da bi te‘ko opravi~ili izdelavo

novih zemljevidov. ^e bi si nekdo prav mo~no ‘elel zemljevid Ju‘nega pola, bi lahko uporabil zemljevid iz revije National Geographic ali tistega v McNallyjevem atlasu. Kaj pa ~e teoretiki zarote no~ejo vsega povedati?

Ker ni bilo novih podatkov, so na zadevo pozabili. Do leta 1999, ko se je v medijih pojavila novica o senzacionalnem odkritju. Nekaj kilometrov pod ve~nim polarnim ledom naj bi le‘alo jezero, ki {e nikoli ali vsaj nekaj milijonov let ni videlo lu~i dneva. Jezero je dobilo ime po ruski eksperimentalni postaji Vostok, ki le‘i to~no nad njim.

JEZERO, KI SPOMINJA NA REKO STIKS Za novoodkrito jezero so se takoj za~eli zanimati tudi pri ameri{kem vesoljskem programu, saj so tamkaj{nji znanstveniki zaslutili mo‘nosti ekspe-

Misteriji 7

V RATA

V DRUGE DIMENZIJE

rimentiranja v okolju, ki je zelo podoben razmeram na Evropi, Jupitrovi luni, pod katere ledeno povr{ino se skrivajo jezera in usedline, podobne tistim na Antarktiki. Ameri~ani namre~ nameravajo v prihodnosti poslati na Evropo vesoljsko plovilo brez posadke.

Septembra 1999 se je na Lucy Cavendish College v Cambridgu sre~alo 80 znanstvenikov iz ve~ kot ducata dr‘av, da bi sprejeli sklepe o na~inu raziskovanja domnevnih oblik ‘ivljenja v jezeru z najtemnej{o vodo na svetu.

Zbrani znanstveniki so predstavnikom medijev razkrili svoja pri~akovanja, da bi lahko mikroorganizmi iz jezera, ki so bili milijone let lo~eni od preostanka sveta, predstavljali potencialni vir novih antibiotikov in encimov.

Po mnenju britanskega mikrobiologa Cynana Ellisa Evansa ni veliko mo‘nosti, da bi na{li razvite oblike ‘ivljenja v globinah podzemskega jezera, kjer vlada popolna tema ob zelo mo~nem pritisku in kjer skoraj ni virov hrane.

Njegove ugotovitve so takoj postavile na trdna tla vse tiste, ki so upali, da se pod antarkti~no ledeno kapo skriva izgubljeni svet Arthurja Conana Doyla.

Znanstvenike, zbrane v Cambridgu, pa besede njihovega kolega niso zmedle, saj so s skupnimi mo~mi izdelali ambiciozen program raziskav jezera Vostok. Dogovorili so se tudi za za{~itne ukrepe, da bi izklju~ili mo‘nost onesna‘enja prvobitnih voda skritega polarnega jezera. Predlagali so uporabo »kriobota«, okoli tri metre

8

dolge in pisalu podobne naprave z radioaktivno konico.

Kriobot naj bi premagal razdaljo dobrih {estih kilometrov, ki lo~uje povr{je Ju‘nega pola od jezera Vostok. Ko bi pri{el do cilja, naj bi izstrelil s sonarjem in kamero opremljenega »hidrobota«, katerega naloga bi bila raziskovanje vode v jezeru. V sedemdesetih letih je ruskim znanstvenikom uspelo zvrtati 3.600 metrov globoko vrtino in se zelo pribli‘ati jezeru, za katerega takrat {e niso vedeli. Vzorci ledu z omenjene globine ka‘ejo na prisotnost metana – plina, ki prevladuje v atmosferi Jupitrovega satelita.

Tako znanstveniki kot laiki so se zelo razveselili odkritja in njegovega pomena za raziskovanje vesolja. Res pa je, da se po teh dogodkih o jezeru Vostok ni ve~ govorilo, vsaj v lai~nih krogih ne …

Vse do sedaj.

CELINA MAGIJE IN STRAHU Antarktika ‘e dolgo navdihuje avtorje fantasti~nih in pustolovskih knjig. V enem najbolj znanih odlomkov iz

Logo tretjerajhovske antarkti~ne odprave »Richter«, na katerem je Neuschwabenland ozna~en z nacisti~no zastavo.

romana Julesa Verna »Dvajset tiso~ milj pod morjem« avtorjev antijunak, kapitan Nemo, razvije svojo veliko ~rno zastavo na Ju‘nem te~aju, prepri~an, da je prvi dosegel ‘eleni cilj. Resni~ne pustolovske zgodbe o Antarktiki pa so pisali ljudje iz mesa in krvi. Spomnimo se Shacklestonovih juna{kih naporov, da dose‘e Ju‘ni pol v nizu odprav, od katerih pa nobena ni bila uspe{na; pomislimo na tragi~no smrt Roberta Falcona Scotta, ki je sledila grenkemu odkritju, da je Amundsen dosegel Ju‘ni te~aj le nekaj dni pred njim; in ne nazadnje ne pozabimo omeniti truda viceadmirala Roberta Byrda, ki je na Antarktiki ustanovil stalno bazo z raziskovalno postajo.

Antarktiki pa se je vedno uspelo izmuzniti iz omejujo~ega okvira u~benikov, kar ka‘e na to, da ji veliko bolj odgovarja vznemirljivi svet fantasti~nih romanov.

Pustolovski mornar iz Coleridgeve »Pesmi starega mornarja« se znajde na Antarktiki, kraljestvu duhov. [e en primer je roman »V gorah blaznosti« (At the Mountains of Madness), ki ga je napisal sloviti avtor grozljivk H. P. Lovecraft. Avtor opisuje znanstveno odpravo na Ju‘ni te~aj, ki se zaklju~i z odkritjem dotlej neznanega gorovja, sredi katerega se skriva anti~no mesto, ki so ga zgradili »stari«. Pripadniki te prvobitne, ne~love{ke vrste so izumrli zahvaljujo~ kreaturam, ki so jih sami ustvarili, po{astnim »{ogotom«. (Prav ti so menda pozneje navdihnili ustvarjalce kultnega filma Alien.) Zgodba je tako prepri~ljiva, da ~loveka med branjem

mrazi po hrbtu, kot da bi ga resni~no oplazil ledeni pi{ z Antarktike.

V Lovecraftovih delih se ~ista fantastika neprijetno pome{a z resni~nostjo, da se soo~imo z drugimi, ni~ manj kontroverznimi polarnimi skrivnostmi. Pri tem imamo seveda v mislih nacisti~no odpravo s ciljem zavojevanja »Neuschwabenlanda«, ozemlja, ki je bilo poprej v ve~ini zemljevidov imenovano »de‘ela kraljice Maud«. Odprava in njeni cilji so spro‘ili {tevilne teorije, eno bolj pretirano od druge, od kraljestev v notranjosti Zemlje pa do nacisti~nih lete~ih kro‘nikov in ustvarjanjem »nadljudi« v tajnih polarnih bazah. Teoretiki zarote v podporo svojim spekulacijam navajajo dejstvo, da so na Ju‘ni te~aj takoj po koncu druge svetovne vojne pri{le ameri{ke oboro‘ene sile, ki naj bi imele nalogo obra~unati z nem{kimi vojaki, ki so varovali zadnjo nacisti~no trdnjavo.

V novej{em ~asu so si beli kontinent sposodili za znanstvenofantasti~ne filme, kot sta bila Carpenterjev Stvor in epizoda Dosjejev X Izzovi prihodnost. Obakrat je Ju‘ni te~aj dajal zato~i{~e Nezemljanom, ki so pri{li na Zemljo bodisi po naklju~ju ali pa v okviru tema~ne zavojevalne operacije, ljudje pa so si prizadevali obvarovati svet pred groze~o nevarnostjo.

JE BILA ATLANTIDA NA ANTARKTIKI? Tudi mit o Atlantidi je po vseh teh interpretacijah dobil nove razse‘nosti in se »preselil« na nov kontinent. Gra-

V RATA

»V gorah blaznosti«

ham Hancock, avtor knjige »The Fingerprints of Gods« (New York: Crown, 1995), tako kot {e nekateri drugi avtorji podpira kontroverzno znanstveno teorijo o premikanju tektonskih plo{~. Glede Antarktike ta teorija trdi, da je najju‘nej{a celina le‘ala severno od dana{njega antarkti~nega kroga in je bila verjetno naseljena, saj so bili »njena klima in naravni viri primerni za razvoj civilizacije«. So ti raziskovalci morda razre{ili uganko materinske kulture, ki so jo ljudje kasneje izena~ili s Platonovo Atlantido?

Ne glede na to, ali je bila Atlantida na Antarktiki ali ne, ne smemo pozabiti na napovedi, ki jih je izrekel »spe~i prerok« Edgar Cayce. Cayce, ki je znan po tem, da je zdravil v stanju transa, je imel tudi niz predavanj o Atlantidi, ki so za raziskovalce {e zmeraj aktualna. Cayce je na enem od teh predavanj omenil velikanski kristal, ki naj bi ga Atlantidi uporabljali kot vir energije, in napovedal, da bo omenjeni kristal pri{el na dan ob koncu dvajsetega stoletja. Kje, pa ni povedal. ^e se napovedi spe~ega preroka ujemajo s teorijo Grahama Hancocka in drugih, potem je mogo~e, da je anomalija jezera Vostok povezana z izgubljenim virom energije starih Atlantidov.

MAGNETNA ANOMALIJA Za~etne raziskave jezera Vostok so pokazale, da je njegova globina kar 609 metrov, s ~imer dale~ presega globino vseh Velikih jezer v Kanadi, ne dosega pa globine Bajkalskega jezera, ki je globoko 1524 metrov. V nasprotju s pri~akovanji se je izkazalo, da nekaj svetlobe pronica vse do jezera. Nadaljnje raziskave so pokazale na obstoj geotermalnih virov, ki ogrevajo vodo na presenetljivih 10 °C, na nekaterih to~kah celo do 18 °C! Glede na novi informaciji o svetlobi in temperaturi znanstveniki dopu{~ajo mo‘nost, da se je zrak, ujet v jezersko vodo, o~i{~eval v kompleksni interakciji z vodo, zaradi ~esar so se po vsej verjetnosti lahko razvile rastlinske oblike ‘ivljenja.

Tudi raziskave o »geotermalnem kipenju«, ki jih je vodil ruski znanstvenik Ivan Toskovoj (ki je marca 2000 nepojasnjeno izginil v bli‘ini postaje Vostok), ka‘ejo na alternativne na~ine o~i{~evanja in oskrbovanja atmosfere podzemnega jezera. Do geotermalnega kipenja naj bi pri{lo v »ledenih sipinah«.

To so tvorbe velikosti od nekaj metrov do ve~ desetin in stotin metrov, ki jih

V DRUGE DIMENZIJE

sestavlja na tiso~e zra~nih mehur~kov.

Najbolj vznemirljiva vest, ki je pri{la iz Antarktike, pa je povezana z domnevno, izjemno mo~no »magnetno anomalijo« na severni obali jezera. To odkritje, ki je spro‘ilo celo vrsto hipotez, so nekateri primerjali s TMA-1 (Tycho Magnetic Anomaly-1) iz filma 2001: Odiseja v vesolju.

Glavni vir informacij o magnetni anomaliji jezera Vostok je kmalu postal elektronski ~asopis Antarctic Sun (www. polar.org). Ta je pisal, da je na za~etnih letih letal Urada za aerofizikalne raziskave, ki so na omenjenem obmo~ju bele‘ila magnetno resonanco, magnetometer pokazal, da se je vrednost 60.000 nT (nanotesel), ki so jo izmerili ob postaji Vostok, pove~ala {e za 1000 nT. Znanstvenike, ki so na podro~jih s snovmi vulkanskega izvora pri~akovali magnetne anomalije od 500 do 600 nT, so veliko ve~je vrednosti mo~no presenetile. »Ta anomalija je tako velika, da ne more biti posledica obi~ajnih sprememb magnetnega polja,« ugotavlja Michael Studinger, ki je sodeloval pri risanju zemljevidov.

Pomembna je ‘e sama obse‘nost anomalije, ki je pribli‘no 104 × 74 km2.

Po mnenju ~lanov geolo{ke ekipe, ki so pri tem sodelovali, obse‘nost in stopnja anomalije ka‘eta na dejstvo, da so se na obmo~ju pod jezerom zgodile geolo{ke spremembe. Znanstveniki zato dopu{~ajo mo‘nost, da je na tem mestu zemeljska skorja tanj{a.

Avstralski geolog Harry Mason je takole povzel svoja predvidevanja: »Sam obseg magnetne anomalije in njena intenziteta ka‘eta na prisotnost velike ultrabazne komponente pod tem delom jezera na povr{ju kontinentalne skalnate skorje, se pravi na starem povr{ju pred formacijo ledu.« Drugi so v manj strokovnem jeziku povedali, da se Masonova razlaga ujema s hipotezo profesorja Thomasa Golda, objavljeno v avstralski reviji Nexus.

Po mnenju profesorja Golda lahko koli~ina metana in eksoti~nih plinov, kot sta

Misteriji 9

V RATA

V DRUGE DIMENZIJE

ksenon in argon, predstavlja neposredno gro‘njo globalni klimi. Ti plini naj bi namre~ prihajali neposredno iz zemeljskega pla{~a, geolo{ke tvorbe pod jezerom Vostok pa slu‘ijo kot »dimniki«.

Tudi ~e odmislimo nevarnost za klimo na{ega planeta, bi vrtanje luknje v metanov bazen neposredno ogrozilo tudi znanstvenike in tehnike, saj bi se taka operacija po vsej verjetnosti kon~ala s katastrofalno eksplozijo.

DVA MILIJONA NACISTOV V dogajanje okoli jezera Vostok so se naposled vpletli tudi razni fanatiki, ~eprav je treba priznati, da najbolj nezasli{ana natolcevanja tokrat niso pri{la iz ZDA, ampak iz Avstralije. Na neki avstralski spletni strani so pisali, da ‘ivi na Antarktiki {e ve~ kot 2 milijona nacijev. Mnogi med njimi naj bi si dali narediti plasti~no operacijo in se baje danes brez te‘av gibljejo po Ju‘ni Ameriki, kjer so menda vpleteni v vse mogo~e posle.

Teoretiki zarote so prilili olja na ogenj s trditvami, da so polarni naciji ukradli

matrice za tiskanje dolarjev, {e prej pa naj bi ponaredili angle{ki funt in to tako dobro, da ni~vrednih bankovcev ni mogo~e lo~iti od pravih.

Polarni naciji so baje svoje potrebe po denarju zadovoljevali tudi z zlatom, nakradenim med vojno, ter celo obvladovali tehniko spreminjanja ne‘lahtnih kovin v zlato. Po mnenju tvorcev omenjene spletne strani ni ni~ ~udnega, da je skrivnostno jezero Vostok neposredno povezano s sramotnimi dejavnostmi polarnih nacijev. Ponovno so se za~eli pojavljati tudi pisni prispevki avtorja, ki se predstavlja kot »Branton«, v katerih na primer dokumentira, da so nacisti zgradili lete~e kro‘nike in jih leta 1944 prenesli na Antarktiko, pa tudi, da so se v nacisti~nih bazah na Ju‘nem te~aju skrivale skupine odpadni{kih Plejadcev in mo‘ v ~rnem.

Verjetnost, da Plejadci in mo‘je v ~rnem ~akajo na svojo prilo‘nost v podzemni antarkti~ni bazi, je seveda zanemarljiva, zato pa je zanimanje nacisti~ne Nem~ije za Ju‘ni te~aj dokumentirano.

Leta 1938 je letalonosilka Schwabenland, nalo‘ena s hidroplani, zapustila

»Schwabenland«, legendarna nacisti~na ladja, ki naj bi jo uporabili za izgradnjo Hitlerjevega opori{~a na Ju‘nem polu.

10

pristani{~e v Hamburgu in odplula proti Antarktiki. Poveljeval ji je Albert Richter, veteran operacij v ekstremnih vremenskih razmerah. V odpravi udele‘eni znanstveniki so s hidroplani na dolgo in {iroko preiskali polarna prostranstva, podobno kot deset let prej admiral Richard Byrd. Odkrili so nepoledenela jezera s sledovi vegetacije in na njih celo pristali. Ker so prvi odpravi sledile {e druge, prou~evalci menijo, da so nacisti iskali primerno mesto za operacijsko bazo na belem kontinentu in ga tudi na{li ob vzno‘ju gorskega masiva Hlig-Hoffman, kjer naj bi izvotlili del gore in postavili opori{~e, znano kot Baza 211.

Leta 1947 je pod poveljstvom admirala Byrda v okviru operacije Highjump odplula na Antarktiko flota 13 ladij in 4.000 vojakov. Uradni namen operacije je bil testiranje voja{ke opreme v ekstremnih vremenskih razmerah, po mnenju mnogih pa naj bi v resnici to bila vojna operacija, v kateri so pregnali nacisti~ne sile iz njihove zadnje utrdbe.

Po elektronski po{ti so o jezeru Vostok prihajala {e druga, najrazli~nej{a sporo~ila. V skrivnostno dogajanje okoli jezera naj bi bili vpleteni lete~i kro‘niki in celo prva dama ZDA Laura Bush, ki je menda »vodila po{iljanje „neznanih artefaktov“ na Antarktiko«. K jezeru Vostok naj bi v okviru tajne misije odpotovali tudi {tirje alpinisti, specializirani za antarkti~no podro~je.

Marca 2001 je ameri{ka jasnovidka Lady Kadjina odgovorila na vrsto vpra{anj o jezeru Vostok. O magnetni anomaliji je dejala, da so ta predel Nezemljani uporabljali kot pristajali{~e ‘e veliko pred tem, ko ga je prekril led. Dobronamerni vesoljski pri{leki naj bi zgradili nekak{en observatorij, opremljen z napravo za signaliziranje, od koder so po{iljali kodirana sporo~ila. V naslednjih mesecih naj bi odkrili {e ve~ takih observatorijev, ki se jih bodo vlade poskusile polastiti. Jasnovidka je tudi povedala, da je magnetizem velikih kristalov, ki so bili v observatorijih, slu‘il za vodenje vesoljskih ladij, ki so tam pristajale.

V RATA

V DRUGE DIMENZIJE

To pa {e ni vse. Magnetna anomalija naj bi imela funkcijo vstopnih vrat v druge dimenzije. Admiral Byrd naj bi po naklju~ju naletel na taka vrata in po radiu sporo~il, da je pod svojim letalom zagledal popolnoma druga~no, zeleno pokrajino. »^e bi razvozlali delovanje te naprave, bi ljudje lahko potovali v ~asu in imeli dostop do informacij, ki so shranjene na oddaljenih mestih. To pa ne bo mo‘no tako dolgo, dokler bodo na{e vlade kopi~ile oro‘je in si ne bodo za~ele prizadevati za mirno so‘itje vseh ljudi.«

PREKINJENA TISKOVNA KONFERENCA Zagovorniki teorije zarote so kmalu dobili nov razlog za podkrepitev svojih sumni~enj. Na bizarni novinarski konferenci, ki so jo sklicali v glavnem {tabu NASE v Washingtonu, D. C., da bi pojasnili razloge za prekinitev sodelovanja NASE v projektu Vostok, je menda predstavnica za stike z javnostjo Debra Shingteller dejala, da je bilo zaradi »zadev, povezanih z dr‘avno varnostjo« potrebno prekiniti sodelovanje obeh agencij za raziskovanje vesolja v projektu jezera Vostok. ^im je izgovorila te besede, so Shingtellerjevo pospremili s

Cayce je na enem od svojih predavanj omenil velikanski kristal, ki naj bi ga Atlantidi uporabljali kot vir energije, in napovedal, da bo omenjeni kristal pri{el na dan ob koncu dvajsetega stoletja. prizori{~a. Na vpra{anja novinarjev, ki so se usula kot plaz, je njena asistentka odgovorila z rutinsko izjavo: »Projekt je bil ukinjen zaradi naravovarstvenih razlogov.«

Letalo admirala Byrda je nosilo ime Floyd Bennett.

Zakaj smo napisali, da je Shingtellerjeva to izjavila »menda«? Zato, ker sporo~ilo za javnost z omenjene tiskovne konference iz nepojasnjenih razlogov ni bilo objavljeno, kot so sicer objavljena vsa druga, na Nasini spletni strani.

Kmalu po teh dogodkih je F. D. Carsey z Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) posku{al zaustaviti govorice s pojasnilom, da jim je v izjavi za javnost zagodel tiskarski {krat; namesto kratice NSF (Dr‘avni sklad za znanost) naj bi tako pomotoma navedli kratico NSA (Urad za dr‘avno varnost), projekt pa naj bi bil ukinjen preprosto zato, ker je zmanjkalo denarja. Razlaga ni prepri~ala nikogar.

Na internetu se je raz{irila vest, da so znanstveniki v norve{ki bazi Amundsen, ki le‘i pribli‘no 240 km vzhodno od Vostoka, videli prihajati velike koli~ine opreme in osebja na to podro~je.

Avstralski viri so sporo~ili, da sta bili s podro~ja na silo odstranjeni dve ‘enski,

ki sta nameravali presmu~ati Antarktiko. @enski naj bi elitna enota ameri{kih marincev najprej odpeljala v avstralsko polarno bazo, od tam pa kljub protestom avstralskega osebja na oto~je Samoa. Spet drugi so govorili, da so ~lani posebne enote ameri{ke mornarice nasilno pregnali ruske znanstvenike iz baze Vostok, vse ve~ osebja pa naj bi zapu{~alo tudi ameri{ko bazo. Sedem ljudi naj bi evakuirali iz zdravstvenih razlogov, {tirje pa so menda bazo zapustili prostovoljno. Pozneje so v televizijski oddaji sporo~ili, da sta dva od evakuiranih dobila bolezen, o kateri nista ‘elela dajati izjav. Zelo veliko ugibanj je spro‘il komentar zdravnika, ki je zapu{~al ameri{ko bazo. Svojemu nasledniku je namre~ rekel: »Napolni si ‘epe s soljo.« Ta stavek je bojda vzet iz ‘argona jedrske industrije in se nana{a na jemanje jodovih tablet, ki prepre~ujejo obolenja ‘leze {~itnice ob radioaktivni krizi.

Misteriji 11

V RATA

V DRUGE DIMENZIJE

avtosugestivni program

NE KADIM VE^

Kaseta je namenjena ljudem vseh starosti. Nikomur ne more {kodovati, svetujemo pa, da vsaj uro po njenem poslu{anju ne vozite avtomobila.

Tabla, ki ozna~uje Ju‘ni te~aj.

Na internetu se je pojavila presenetljiva vest, da je na Antarktiki konec poletja kljub rednem sezonskem obnavljanju zalog primanjkovalo soli. Dobro obve{~eni so seveda sklepali, da zaposleni v bazah na Ju‘nem te~aju porabijo ve~ soli zaradi visoke stopnje radioaktivnosti, iz ~esar je mo‘no sklepati, da gre morda visoko temperaturo vode v jezeru Vostok pripisati radioaktivnim virom.

KAJ JE POD POVR[JEM? Da bralec ne bi dobil predstave, da je misteriozna zgolj Antarktika, dovolite {e nekaj besed o ozemlju okoli arkti~nega kroga.

V knjigi »Atlantis Rising« (Dell, 1976) priznani raziskovalec paranormalnih in ufolo{kih pojavov Brad Steiger omenja referat kanadskega geofizika Johna M. DeLauriera iz leta 1965. DeLaurier, ki je delal v observatoriju na severu Kanade, je v poro~ilu omenjal pusti in neobljudeni otok Ellsmere, ki da je ve~ino ~asa prekrit z ledom in na katerega po nesre~i

12

zatava le kak{en osamel karibu ali izgubljen mo{usov bivol, toda pod povr{jem otoka naj bi se dogajale ~udne re~i.

V referatu De Laurier govori o zgradbi, ki je tako obse‘na, da si je v resnici ne moremo predstavljati: objektu skoraj cilindri~ne oblike, ki meri ve~ kot 100 km v dol‘ino in prav toliko v {irino, visok pa naj bi bil skoraj 130 km. Orja{ko strukturo naj bi odkrili z aparaturami za merjenje potresov, ki jih imajo v eni izmed ameri{ko-kanadskih postaj »Alert« za pravo~asno opozarjanje v arkti~ni divjini. Objekt, ki sega iz zemeljskega pla{~a v skorjo, je oddajal motnje, podobne tistim, s katerimi so se sre~ali ve~ kot 30 let pozneje pri jezeru Vostok. Na postaji Alert je prav tako prihajalo do motenj magnetnega polja in »induciranja mo~nega elektri~nega toka«.

Uradni viri niso izdali nobenih dodatnih informacij v zvezi s skrivnostnim antarkti~nim jezerom, zato se na internetu {e vedno kre{ejo mnenja in hipoteze o naravi nenavadnih dogodkov na tej oddaljeni lokaciji.

Ra. Pu.

D

Kako kaseto uporabljamo Najbolje je, da kaseto poslu{amo v zatemnjenem prostoru, kjer nas med poslu{anjem ni~ ne moti. Ulezimo se in pod kolena podstavimo blazino, da so noge rahlo privzdignjene in stopala blago razmaknjena.

Glavo si podprimo z mehkej{im vzglavnikom.

Jakost zvoka iz kasetofona naravnajmo tako, da besede razlo~no sli{imo, paziti pa moramo, da niso preglasne. Ustvarimo ob~utek, kot da nam nekdo nekaj zaupno pripoveduje, {epeta.

Sprostimo se in se dobro pokrijmo, da nas ne bo zeblo. Ogrnimo se z doma~o haljo ali oblecimo ohlapna obla~ila; obleko, ki nas ve‘e, odpnimo. Ko se namestimo tako udobno, da nas ne mika ve~ nikakr{no premikanje, vklju~imo kasetofon.

U~inkovanje kasete Kaseta nam najprej pomaga, da se sprostimo. Ko nam pripoveduje, kako {kodljiv in nevaren je tobak, nas zaradi sugestij, ki v podzavesti razvijejo odpor do tobaka, polagoma mineva potreba po kajenju.

Hud kadilec se razvade re{i {ele takrat, ko se telo znebi snovi, ki so se v njem nakopi~ile zaradi kajenja. ^ude‘ne, nekajdnevne kure so neu~inkovite, saj po njih kmalu spet zapademo v stare navade. Na{a metoda je u~inkovitej{a zato, ker zahteva, da se ji posve~amo najmanj {tiri do pet tednov.

ARA zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana

tel. 01/431-20-25

Torinski Kristusov prt {e danes vzbuja dvome in je zavit v skrivnost

Na prtu nove podrobnosti [

e danes nih~e ne ve, ali je tako imenovani torinski prt najve~ja in najpomembnej{a sveta relikvija vseh ~asov, ali pa gre za religijsko potegav{~ino brez primere. Nadvse natan~no raziskan in opisan ro~ni izdelek, ki je prav gotovo slaven in razvpit kot noben drug pred njim, predstavlja religijsko enigmo, ki je pre‘ivela stoletja ~love{ke zgodovine in je {e danes povod za {tevilne razprave.

Kot je vsem dobro znano, naj bi bil torinski prt Kristusov mrtva{ki prt, imenovan tudi sindon, v katerega je bilo zavito Kristusovo telo po njegovi smrti.

Prt meri pribli‘no 4,34 metrov v dol‘ino in 1,09 metrov v {irino, na njem pa je v naravni velikosti odtisnjena podoba vitkega, bradatega, kri‘anega mo{kega, starega od 30 do 40 let, ki je najla‘je razpoznavna z negativnih filmov prta.

Negativi poka‘ejo tudi znake ‘ebljev na njegovih krvave~ih zapestjih, podobni rani na stopalih, gnojne otekline na hrbtu (ki se ujemajo z verzijo, da naj bi Kristusa bi~ali rimljanski vojaki), rane od trnove krone na ~elu in zarezo na boku, ki jo je lahko povzro~ilo ostro rezilo.

V stoletjih po Kristusovi smrti so kro‘ile mnoge govorice o domnevnih ~ude‘nih artefaktih z vtisnjenim Kristusovim obrazom oziroma njegovim krvave~im telesom. Torinski prt pa je bil prvi~ dokazano omenjen leta 1353. Takrat ga je namre~ njegov lastnik, vitez po imenu Sir Geoffrey de Charnay, javno razstavil v francoskem mestu Lirey.

Pozneje je prt pri{el v last neke savojske dru‘ine, ki ga je imela shranjenega v dru‘inski kapeli. Ta je pogorela, vendar so prt re{ili in ga leta 1587 predstavili v torinski katedrali. Tam je relikvija ostala vse do danes. Nazadnje je bila razstavljena za javnost leta 2000.

PRED KAKIMI 700 LETI Po desetletjih prepirov, ali gre resni~no za Kristusov sindon ali ne, je Vatikan v 80. letih kon~no odobril poskus datiranja prta z metodo radioaktivnega ogljika C 14, s katero naj bi dolo~ili starost te edinstvene relikvije. Vzorce prta so pregledali v treh lo~enih znanstvenih laboratorijih v Oxfordu, Zürichu in Tucsonu. Po dolgem ~akanju je svet 16. februarja 1989 do~akal njihove ugotovitve, ki so bile objavljene v ugledni britanski znanstveni reviji Nature.

Raziskovalci so obelodanili, da se rezultati testov, ki so jih neodvisno opravili v treh laboratorijih, skoraj popolnoma ujemajo: prt je bil izdelan v letih 1260-1390 na{ega {tetja. Z drugimi

besedami, prt izvira iz srednjega veka.

V ~asu njegovega nastanka je od Kristusove smrti minilo ‘e 1200 let!

Torinski prt naj bi bil torej prevara, vsaj kar zadeva trditev, da gre za Jezusov sindon. Nimamo pa {e odgovora na vpra{anje, kako je bila ustvarjena podoba kri‘anega mo{kega in kako so to lahko naredili v srednjem veku, najtemnej{em obdobju evropske zgodovine.

Gotovo je le, da podobe niso preprosto naslikali na laneno rjuho, saj je vtisnjena le v zgornji sloj vlaken, medtem ko

Gotovo je, da podobe niso preprosto naslikali na laneno rjuho, saj je vtisnjena le v zgornji sloj vlaken, medtem ko bi ob slikanju uporabljena teko~ina prodrla skozi platno. bi ob slikanju uporabljena teko~ina prodrla skozi platno. Izvedence pa bega {e dejstvo, da je podoba komaj zaznavna in postane razlo~na {ele na negativnem filmu.

LEONARDOV AVTOPORTRET? Raziskovalca Lynn Picknett in Clive Prince sta se odlo~ila ugotoviti, ali ni podoba na torinskem prtu morda delo Leonarda da Vincija. Umetnik naj bi pri svojem na~rtu uporabil primitivno fotografsko tehniko in truplo mrtvega mo{kega, na katerem je s skrajno potrpe‘ljivostjo ustvaril znamenja, kakr{na nastanejo ob kri‘anju. Najbolj {okantna in

Misteriji 13

NA

PRTU NOVE PODROBNOSTI

provokativna pa je bila trditev, ki sta jo ponovila tudi v knjigi »Turin Shroud: In Whose Image?« (Torinski prt: po ~igavi podobi?), namre~ da je mo{ko obli~je v resnici Leonardov obraz, ki ga je umetnik mojstrsko prenesel na podobo kri‘anega trupla, da bi premi{ljeno naredil bogokletno prevaro in se tako ponor~eval iz kr{~anskega verovanja v Kristusovo vstajenje. ^e obraz na prtu primerjamo s {tevilnimi Leonardovimi avtoportreti, bi lahko celo verjeli, da gre res za istega ~loveka.

NOVI DOKAZI V zadnjih letih smo pri~a poskusom, da bi z novimi raziskavami in hipotezami dokazali pristnost torinskega prta.

Skupina znanstvenikov z univerze v Teksasu je maja 1996 objavila nova dognanja v zvezi s prtom. Po njihovem mnenju naj bi bili rezultati zgoraj omenjenega datiranja popa~eni zaradi plasti mikrobov (bioplasti~ne prevleke) na povr{ini prta, iz ~esar izhaja, da je prt v resnici precej starej{i.

Oktobra 1997 je {vicarska arheologinja Maria Grazia Siliato, ki je torinski prt prou~evala 16 let, posku{ala v knjigi

Avtoportret Leonarda da Vincija

14

»Shroud« (Mrtva{ki prt) dokazati, da rezultati datiranja z metodo radioaktivnega ogljika, ki nastanek prta postavljajo v srednji vek, niso to~ni, ~e{ da znanstveniki niso vzeli vzorca iz ve~jega, originalnega dela prta, temve~ iz njegovega obrobnega dela, ki je bil ve~krat zakrpan.

Del prta, iz katerega je bil vzorec, naj bi torej vseboval ko{~ke blaga, ki so bili novej{ega datuma kot preostanek prta.

Arheologinja je omenila tudi nove raziskave, ki potekajo na opti~nem in{titutu Orsay v Parizu. Ra~unalni{ka analiza fotografij prta naj bi namre~ razkrila ve~ manj{ih napisov, nevidnih s prostim o~esom, v latinskem in gr{kem jeziku. Eden od teh naj bi se po avtori~inih navedbah glasil »Jezus iz Nazareta« in naj bi bil izpisan na prt kmalu po tem, ko so vanj zavili Kristusovo telo, za identifikacijo.

RIMLJANSKI KOVANEC Nad levo obrvjo obraza na prtu naj bi bil celo viden odtis bakrenega novca leptona, z napisom »16. leto vladavine cesarja Tiberija«, kar naj bi po mnenju strokovnjakov odgovarjalo letu 29 na{ega {tetja. Zgodovinski viri namre~ postavljajo Kristusovo kri‘anje prav blizu tega datuma. V starih ~asih so imeli ljudje navado polo‘iti kovance na o~i mrtvih, kar ponekod po~no {e danes. Najbolj presenetljiva novica v zvezi s torinskim prtom pa je pri{la v javnost marca 1998. Znanstveniki s teksa{ke univerze so zatrdili, da so izolirali DNK iz vzorcev krvi s torinskega prta. Kri naj bi bila ~love{ka, pripadala pa naj bi mo{kemu z redko krvno skupino. Dva meseca pozneje je pape‘ Janez Pavel II. izdal dovoljenje za nadaljnje preiskave torinskega prta in s tem podprl pri~akovanja tistih, ki upajo, da bo napredek na podro~ju molekularne biologije omogo~il tudi razre{itev skrivnosti Kristusovega sindona, ki verne kristjane bega ‘e toliko let. Morda bo po tolikih stoletjih kontroverznosti in sporov kon~no odpravljena zmeda v zvezi z najbolj enigmati~no in najbolj ~a{~eno relikvijo vseh ~asov.

Ra. Pu.

D

Program

TELESNA IN DU[EVNA

SPROSTITEV

Primeren je za vse starosti od 12. leta dalje.

• Brez nevarnosti jo lahko uporablja vsak! Posebno priporo~ljiva je za tiste, ki so nekoliko bolj ob~utljivi za zunanje pritiske in tiste, ki so izpostavljeni raznim kratkotrajnim, a mo~nim du{evnim pritiskom.

• [portniki jo lahko s pridom uporabljajo kot koncentracijsko vajo pred tekmovanjem.

• [tudenti jo prav tako lahko uporabljajo kot koncentracijsko vajo ob intenzivnem {tudiju. Posebej primerna pa je za odpravljanje treme, ki se pojavlja pred izpitom.

• Ob enkratnem hudem vznemirjenju, ki ga na primer lahko povzro~i prepir, neprijetno presene~enje ali dogodek.

• U~inkovita zna biti pri glavobolih, nespe~nosti, ob~asnem hitrem razbijanju srca in vseh podobnih znakih, ki so du{evnega izvora.

• Za odpravljanje ‘iv~ne razdra‘ljivosti ali blagega notranjega nemira, ki nima vzroka v telesnem obolenju ali potrebi.

• Za strokovnjake-psihoterapevte kot podporna terapija ali pa kot dodatek drugim vrstam psihoterapije. Ta tehnika je nepogre{ljiv pripomo~ek za tiste, ki se ukvarjajo z vedenjsko psihoterapijo v postopku tako imenovane sistemati~ne desenzitizacije.

Program lahko naro~ite na kaseti ali zgo{~enki po tel.: 01/231-93-60; 031/662-092 (ARA zalo`ba d.o.o.) in v trgovini Aurea, BTC, hala A v Ljubljani (01/541 17 60).

Starodavni astronavti iz centralne Azije

Stiki z Nezemljani? ^

e izhajamo iz dejstva, da so nekdanji ljudje slikali le to, kar so videli, potem so nekateri od petroglifov ali izrezbarjenih kamnov dokaz, da so stari prebivalci Uzbekistana opazovali pristajanje in vzletanje objektov, ki jim danes pravimo NLPji. Morda so bili ljudje celo v stiku s pri{leki, ki so najverjetneje tudi vplivali na na{o civilizacijo.

Pred desetimi leti so se ufologi iz Ta{kenta, zdru‘eni v organizaciji UFOTSENTR, odlo~ili pregledati osrednji pu{~avski del Uzbekistana. Povod so bila vsa pogostej{a poro~ila o anomalnih fenomenih, ki naj bi se kar vrstili v zaledju te nekdanje sovjetske dr‘ave.

Po razpadu Sovjetske zveze je Uzbekistan postal neodvisen. V dr‘avi, ki na jugu meji na Afganistan, na zahodu na Turkmenijo, na severu na Kazahstan, na severovzhodu na Kirgizijo in na vzhodu na Tad‘ikistan, je pokrajina zelo razgibana in raznolika. V severovzhodnem delu le‘i pu{~ava Kizilkum, na jugu in vzhodu pa kraljujeta gorstvi Tien [an in Pamir-Altaj.

Sovjetska zveza je zasedla Uzbekistan malo pred koncem 19. stoletja. Leta 1920 je vstajo proti sovjetski armiji krvavo zadu{il isti Gleb Bokij, ki je pozneje organiziral tajne KGB-jevske paranormalne raziskave. Po vojni je intenzivna proizvodnja bomba‘a spro‘ila pretirano uporabo kemikalij v kmetijstvu in izrabo vodnih virov, zaradi katere je presahnilo ve~ rek in ve~ji del Aralskega jezera, kjer naj bi Sovjeti celo izvedli tajni jedrski poskus. Uzbekistan, ki je neodvisen od leta 1991, posku{a zmanj{ati svojo odvisnost od kmetijstva ter pove~ati izkori{~anje mineralnih in naftnih virov.

So se nezemeljske civilizacije ‘e v pradavnini zanimale za tektonsko prelomnico pri Zaraf{anu, ki naj bi bil vir proste kvantne mehani~ne energije za njihove ladje?

Centralna Azija je ena od najstarej{ih zibelk ~love{tva, o ~emer pri~ajo {tevilne najdbe.

KRI@I[^E DVEH CELIN Ozemlje dana{njega Uzbekistana je neko~ pre~kala svilna pot, ki je povezovala Kitajsko z Evropo. V antiki so ljudstva iz centralne Azije vzdr‘evala trgovinske in kulturne vezi z zahodno Evropo, zlasti z mediteranskimi de‘elami, Bli‘njim in Daljnim vzhodom, Kavkazom ter Sibirijo. Na obmo~ju Samarkanda so arheologi na{li ostanke ljudi, ki so tu ‘iveli pred 10.000 leti.

Pred desetimi leti je uzbe{ki raziskovalec Sergej Asadov veljal za enega izmed bolj pou~enih o paranormalnem dogajanju v Sovjetski zvezi. Sam je zbral sredstva za odpravo v pu{~avo Kizilkum in jo tudi vodil. Ker ni imel stikov z zahodnimi raziskovalci, se moramo zanesti le na njegov ~lanek v reviji Anomalija iz leta 1992. Namen odprave je bil preveriti verodostojnost hipoteze o paleokontaktu (kot jo imenujejo Rusi) oziroma o starodavnih astronavtih. Po tej teoriji naj bi se nezemeljske civilizacije ‘e v pradavnini zanimale za tektonsko prelomnico pri Zaraf{anu, ki naj bi

bil vir proste kvantne mehani~ne energije za njihove ladje. Po mnenju ruskega znanstvenika in akademika R. F. Avramenka, specialista na podro~ju kvantne mehani~ne energije, je potencial omenjene energije v razli~nih prostorskih regijah neenakomeren. Najve~ji je v krajih, kot je na primer Bermudski trikotnik, pa tudi ob gorskih tektonskih prelomnicah.

ODPRAVA UFOTSENTR Odprava, na katero so se pripravljali celo leto, je imela na razpolago skoraj novo voja{ko terensko vozilo. Sestavljalo jo je 10 ~lanov: astronom, fizik, geolog, {tirje raziskovalci paranormalnega, novinar, {ofer in avtomehanik. V obubo‘ani de‘eli je bila najve~ja te‘ava preskrba s hrano, ki so jim jo morali dova‘ati s helikopterjem. ^lani odprave so poznali poro~ila geologov, ki so v preteklosti delali v starem in izsu{enem pogorju Bukantau v osrednjem delu pu{~ave Kizilkum.

Geologi so tam opazili {tevilne petroglife, ki naj bi bili po mnenju arheologov stari 4000 let. [tevilni petroglifi, ki jih arheologi {e niso preu~ili, naj bi bili tudi na obronku masiva Bukantau po imenu Altintau.

Odprava se je najprej ustavila v bli‘ini Uhuduka, kjer le‘ijo rudniki zlata in rudnik urana. Avgustovsko sonce je neusmiljeno ‘galo, a ni zaustavilo raziskovalcev. Naposled so ugledali petroglife, ki so jih fotografirali in skicirali.

Ve~ina je predstavljala kamele, en petroglif pa je bil popolnoma druga~en od ostalih: lik na njem je spominjal na letalo. Naslednja postaja ekspedicije je bil izvir Bokhali. Tu so odkrili petroglife iz

Misteriji 15

STIKI

Z

NEZEMLJANI ?

bronaste dobe. Naleteli so tudi na druge »spominke«, ki so jih tu pustili naklju~ni popotniki: srednjeve{ke arabske ~rke ter grafite ruskih vojakov, ki so tod jezdili ob koncu 19. stoletja, ko so zavzeli de‘elo. Veliko starih petroglifov je bilo prekritih s sodobnimi grafiti, sledovi pozabljenih ljudstev pa za vedno uni~eni.

NENAVADNI PETROGLIFI Odprava je na tem kraju ostala teden dni in naletela na nekatere zanimive primerke petroglifov. Eden je na primer spominjal na sodobno raketo, drugi na napravo s krili, stabilizatorji in {tirimi odprtinami na zadnjem delu. Pod njo sta bila izklesana dva podolgovata predmeta, ki sta se premikala od desne proti levi. Oba sta pu{~ala sled, ki je bila videti iz plina in ognja.

Odprava je nadaljevala pot proti izviru Arkar in soteski ^ilisaj. Tudi tam so odkrili nadvse nenavadne petroglife.

Eden je prikazoval predmet v obliki cigare, v katerem je ti~ala ‘ival. Iz zgornjega dela cigare je bilo vanjo usmerjenih ~etvero ‘arkov. Na drugem petroglifu so videli predmet, ki je mo~no spominjal na sodobno voja{ko letalo. Na tretjem pa je bil narisan zemljevid.

Nedale~ od izvira Arkar so naleteli na sledove starodavne kovinarske dejavnosti. [e bolj pa je bil zanimiv petroglif, ki so ga tam na{li: prikazoval je kroglo s plo{~atim dnom, ki je stala na {tirih nogah. V krogli je bilo antropomorfno bitje z razkre~enimi rokami in nogami.

Naslednji cilj ~lanov odprave je bil Zaraf{an, kjer naj bi po njihovih informacijah stal edinstveni spomenik, ki ga arheologi {e niso raziskali. @e na poti tja so naleteli na dobro ohranjene petroglife, med drugim tudi na enega s klasi~nim lete~im kro‘nikom. Njihov kon~ni cilj je bila Sarmi{ka soteska v bli‘ini mesta Navoj. Tu so bili glavna te‘ava {tevilni tabori mladih pionirjev, ki so na

16

najdi{~ih pustili razne sledove. Nedotaknjeni so bili le petroglifi, ki so bili tako visoko, da jih otroci niso mogli dose~i. Ve~ina teh petroglifov je predstavljala ‘ivali.

VESOLJ^EK KOT JETI? Slika, ki je posebej pritegnila pozornost ~lanov odprave, je prikazovala humanoidno bitje z za{iljeno glavo, kratkim in ~okatim telesom, dolgimi rokami in kratkimi, zavaljenimi nogami. ^lane odprave je opi~ja podoba spomnila na sne‘nega mo‘a jetija. Poseben vtis je nanje naredila tudi risba, ki je spominjala na tehnolo{ko strukturo v obliki narobe obrnjene kaplje. Njen zo‘en spodnji del sta podpirala dva predmeta v obliki poloble. »Kaplja« je bila z vodoravno ~rto razdeljena na dve

Izkopavanja so pokazala, da je nekdaj najve~je azijsko mesto Mohend‘odaro uni~ila jedrska eksplozija. Najdeni skeleti ka‘ejo na radioaktivnost, ki je petdesetkrat ve~ja od normalne. polovici. V zgornjem delu je bil lik ~loveka. Struktura je oddajala ‘arke v razli~ne smeri. V bli‘ini naprave in pod njo so stali ~udni liki.

Vi{je v soteski pa so ~lani odprave naleteli na najpomembnej{o najdbo. Na plo{~atem kamnu je bil naslikan res nenavaden antropomorfen lik. Imel je veliko, nekoliko splo{~eno glavo, ki je spominjala na ~elado. Izrastka iz glave sta bila videti kot anteni. Znotraj ~elade so bili jasno vidni nos in velikanske o~i, ki so bolj spominjale na za{~itna o~ala.

Telo bitja je bilo ~okato in krepko, prav tako roke in noge. V njegovi bli‘ini je stala humanoidna figura, morda ‘enska, ki je bila dvakrat manj{a od njega. Tri-

kotna struktura na levi strani kamna je bila s ~rto povezana s ~elado bitja. Prizor je vklju~eval {e eno antropomorfno figuro, ki je bila videti visoka in mo~na, a je bila brez glave. Tudi ti petroglifi so bili zelo stari. V bli‘ini najdi{~a so odkrili starodaven plav‘, podoben tistemu pri izviru Arkar.

ZAKLJU^KI Odprava je prepotovala ve~ kot 3000 km dolgo gorato in pu{~avsko obmo~je centralne Azije. Dve od {estih najdi{~, ki so jih pregledali, arheologi do tistega ~asa {e niso raziskali. Preu~ili so skoraj 6000 petroglifov. Kon~na ugotovitev je bila, da je bilo 20 petroglifov nemogo~e identificirati. Nekateri so predstavljali nenavadne tehnolo{ke strukture in lete~e naprave, drugi pa humanoidna bitja v opravi, ki je spominjala na sodobne vesoljske kombinezone. V poro~ilih arheologov ni bilo omembe teh risb, morda zato, ker jih je bilo te‘ko opredeliti oziroma primerjati ali pa preprosto zato, ker so bili na te‘ko dostopnih krajih. Ve~ina petroglifov izvira iz 4. do 2. stoletja pred na{im {tetjem. Nekateri so podobni starodavnim petroglifom, kipcem in freskam, ki so jih odkrili na Japonskem, v Italiji (Val Camonica), Sahari (Tassili), Mehiki (Palenque), Armeniji in drugod. ^e izhajamo iz dejstva, da so nekdanji ljudje slikali le to, kar so videli, potem so nekateri od teh petroglifov dokaz, da so stari prebivalci Uzbekistana opazovali pristajanje in vzletanje objektov, ki jim danes pravimo NLP-ji. Morda so bili ljudje celo v stiku s pri{leki, ki so najverjetneje tudi vplivali na na{o civilizacijo.

KAZAHSTAN Tudi v Kazahstanu je {e ogromno neodkritih sledi nekdanjih ljudstev.

Najve~ petroglifov je v soteski Tamgali in na obmo~ju Almati. V soteski Tamgali v gorovju ^u-ili so ostanki ve~ naselbin iz bronaste dobe. Tam je tudi

STIKI

najstarej{i petroglifni park v Kazahstanu, kjer ljudje opravljajo obrede in ~a{~enja ‘e od 14. stoletja pred na{im {tetjem. [e danes je to spo{tovan kraj, kjer prirejajo spomladanska in jesenska praznovanja.

Petroglifi so posejani na obmo~ju 30 kvadratnih kilometrov. Najlep{i in najpomembnej{i so zbrani na petih formacijah pe{~enjaka ob vhodu v sotesko.

Petroglifi so iz razli~nih zgodovinskih obdobij. Najpomembnej{i so iz obdobja 1400-1200 pred na{im {tetjem, ko so se poleg ‘ivalskih podob na centralnoazijskih petroglifih za~ele pojavljati delno antropomorfne podobe. Najbolj izstopa ~etrta formacija pe{~enjaka, na ka-

teri je naslikanih {est do sedem son~nih bo‘anstev ter 11 do 12 ple{o~ih figur. V bronasti dobi je bil kult sonca v Kazahstanu zelo pomemben.

SKRIVNOSTNA MESTA V DOLINI REKE IND V raznoliki pokrajini, ki daje centralni Aziji svojstven pe~at, so tudi rodovitne oaze, ki jih napajata reki Sir Darja in Amu Darja. Sovjetski arheologi so vedeli, da so se ljudje v osrednji Aziji naselili ‘e na samem za~etku zgodovine.

Na jugozahodu se je tako ‘e v 6. tiso~letju pred na{im {tetjem razvila neolitska kultura Jeitun. Na~ini gradnje in izdelovanja lon~ene posode ka‘ejo, da

Z

NEZEMLJANI ?

so imeli pripadniki te kulture stike z iranskimi in mezopotamskimi ljudstvi.

V naslednjih tiso~letjih je civilizacija Altin-depe zgradila tudi prva mesta, ki so bila podobna mezopotamskim. V mestu Alti-depe je stala zelo zanimiva zgradba, monumentalno sveti{~e s stopni~astim stolpom, podobnim ziguratom anti~nih Sumercev in Babiloncev. V kompleksu sveti{~a so bila skladi{~a, grobovi pomembnih sve~enikov in domovanje glavnega sve~enika. Sveti{~e, v katerem so arheologi odkrili zlato bikovo glavo z vdelanim turkizom v obliki polmeseca na ~elu, je bilo posve~eno bogu Meseca, ki so ga v mezopotamski mitologiji opisovali kot bika ognjene barve.

Misteriji 17

S TIKI

ZGODOVINA, KI JE NI V U^BENIKIH

Knjiga odgovarja na vpra{anja o izvoru ~love{ke rase tako, da opisuje in razlaga stotine izkopanih predmetov, ki so jih v zadnjih dvesto letih izlo~ili iz znanstvenega gradiva, ker se niso ujemali s prevladujo~imi znanstvenimi predpostavkami. Knjiga je sijajno znanstveno delo in hkrati detektivka, je dokazni material o nevednosti znanstvenikov; sodba pa je seveda prepu{~ena Vam, dragi bralec, ki 256 strani debelo knjigo (3.900 SIT) lahko najdete v knjigarni ali pa si jo naro~ite na dom.

Naro~ila po telefonu: 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si 18

Z

NEZEMLJANI ?

Najdbe arheologov dokazujejo, da je bila civilizacija Altin-depe povezana s civilizacijo Harappa, ki se je razvila v dolini reke Ind. Skrivnostna civilizacija Harappa je cvetela ve~ stoletij, nato pa naglo in nepojasnjeno izumrla. Izkopavanja v mestih Harappa in Mohend‘odaro so prinesla na dan ornamente iz {koljk in biserov, ki so jih verjetno prinesli iz Indije ali Perzijskega zaliva.

Zgodovinarji menijo, da je ljudstvo Harappa pri{lo iz dana{njega Jamnagarja v Kambajski zaliv (oboje v Indiji). V kraju Lothal v indijskem okraju Ahmedabad so odkrili ostanke ladjedelnice, kjer so gradili velike ladje. Vse namre~ ka‘e na ‘ivahne trgovinske stike med mesti v dolini Ind in Egiptom, centralno Azijo in Perzijo.

Na za~etku 20. stoletja so arheologi izkopali ostanke dveh najpomembnej{ih mest, Mohend‘o-daro in Harappa, ki sta bili med seboj oddaljeni pribli‘no 600 km. Starodavni Mohend‘o-daro ob reki Ind v ju‘nem delu dana{njega Pakistana je bil v 3. in 2. tiso~letju pred na{im {tetjem najve~je mesto v tem delu Azije, najbr‘ pa tudi glavno mesto velike dr‘ave. Izkopavanja so namre~ pokazala, da ga je uni~ila jedrska eksplozija. Najdeni skeleti ka‘ejo na radioaktivnost, ki je 50 krat ve~ja od normalne.

AMERI[KE ODPRAVE NA LOVU ZA EKSOTI^NIM Raphael Pumpelly (1837-1923) je bil ameri{ki geolog, raziskovalec in pisec.

Zanimala so ga potovanja in spoznavanje eksoti~nih de‘el. Pumpelly se je odlo~il za {tudij v Evropi, kjer je obiskoval Kraljevo rudarsko {olo v Freiburgu na Sa{kem in tam leta 1859 tudi diplomiral. Slu‘boval je najprej v Arizoni, kjer je nadziral rudnike srebra. Pozneje je za Japonsko imperialno vlado vodil raziskave mineralnih virov na Japonskem.

Raziskal je nahajali{~a premoga na Kitajskem ter pu{~avo Gobi. Na Kitajskem je plul po reki Jang-ce. Prepotoval je Sibirijo na saneh. Po dr‘avljanski vojni se je vrnil v ZDA ter nekaj ~asa pou~eval

na Harvardski univerzi. Po njem je celo dobil ime mineral pumpelit.

Leta 1903 je Pumpelly vodil odpravo v centralno Azijo. Odkril je nekatere ro~ne izdelke tamkaj{njih ljudstev, ki so bili prav toliko stari kot najzgodnej{i fosili na Kreti, v Egiptu, Mezopotamiji in Indiji. V kraju Anau v ju‘ni Turkmeniji je odkril ostanke naselbin iz 3. tiso~letja pred na{im {tetjem. Skrivnostni starodavni ljudje so ‘iveli v oazah, pre‘ivljali so se z obdelovanjem in namakanjem polj, znali so obdelovati kovine, izdelovali so kipe iz marmorja in lon~enino z umetelnimi okrasi.

DR. FREDERIK HIEBER Leta 1998 je dr. Frederik Hieber, arheolog z Antropolo{kega muzeja univerze v Pensilvaniji, prou~eval ostanke nekdanje naselbine v bli‘ini turkmenske prestolnice A{habad. Med raziskovanjem je naletel na nadvse zanimiv predmet: pe~atnik s {tirimi ~rkami, ki ne pripadajo nobenemu doslej znanemu jeziku in je izhajal iz leta 2300 pred na{im {tetjem. Hieber je bil po Pumpellyju prvi Ameri~an, ki je raziskoval na tem podro~ju. Civilizacija, katere ostanke je odkril, je bila morda povezana s tisto, ki jo je odkril Pumpelly, ali pa je morda celo {lo za isto ljudstvo. Hieber je pregledal Pumpellyjevo zapu{~ino in s svojimi odkritji rehabilitiral Pumpellyja, ki so ga njegovi stanovski kolegi izob~ili iz znanstvene skupnosti, ker niso mogli sprejeti, da so lahko v centralni Aziji obstajale stare civilizacije. Verodostojnost Pumpellyjevih odkritij so zanikali tudi Rusi, ki niso radi videli tujih raziskovalcev na svojih tleh. Leta 1999 je Hieber razstavil svoje in Pumpellyjeve dokumente ter tako dokon~no opral ime preminulega znanstvenika in raziskovalca.

Zaradi zelo nemirne politi~ne situacije v predelu centralne Azije je velika nevarnost, da bodo spomeniki, ki so nam jih zapustile nekdanje civilizacije, za vedno uni~eni. Tudi tisti, ki pri~ajo o stikih tedanjih ljudstev z Nezemljani.

Ar. Up.

D

Nominacija Francesca Forgioneja, znamenitega o~eta Pija, navdu{uje

Medicinsko nerazlo‘ljivo M

ugotovitev je rimskokatoli{ka univered vladanjem sedanjega paRimskokatoli{ka zitetna bolni{nica v Rimu sprejela stalipe‘a je bilo progla{eno ali nominirano za bla‘ene in univerzitetna bolni{nica {~e, da je menih nor, obseden od hudi~a in da si rane sam povzro~a z ‘vepleno svetnike ve~ mo‘, pa nekaj malega v Rimu je sprejela kislino. Di{ave, ki so jih zaznavali ver‘ena, kot prej v nekaj stoletjih skupaj.

V katoli{kem svetu je bilo tudi precej stali{~e, da je menih nor, niki, naj bi bile posledica polivanja ran s kolonjsko vodo. negativnih reakcij na nekatere predlaobseden od hudi~a in da gane, saj velja mnenje, da so bili arguVatikan mu je hotel {e dodatno omasi rane sam povzro~a menti ve~krat politi~ne narave: svojejati ugled, zato so ga osumili gre{nih ga svetnika naj bi dobile tudi doslej dejanj z vernicami in celo postavili miz ‘vepleno kislino. zapostavljene de‘ele, pa tiste, ki so trpekrofone v spovednico. le pod komunizmom, tiste, kjer posta- obvezami in rokavicami. Od ran se je Vse to pa ni prepre~ilo velike Pijeve ja vera premla~na itd. Zanimivo pa je {iril prijeten vonj. Ljudje so se za~eli k popularnosti. Imel je ob~udovalce tudi enoglasno navdu{enje ob nominaciji njemu obra~ati za duhovno tola‘bo in med znanimi ljudmi. Ko je leta 1947 seFrancesca Forgioneja, znamenitega v primerih bolezni. Ko so nekateri ne- danji pape‘, takrat neznani poljski duo~eta Pija, ~igar priljubljenost je ‘e za razlo‘ljivo ozdraveli, se je to hitro razve- hovnik, pri{el v Italijo, je obiskal o~eta njegovega ‘ivljenja presegla italijan- delo in o~eta Pija so za~eli verniki kar Pija. Njegova skromnost in pobo‘nost oblegati. ske meje. je Woytilo tako pretresla, da je Pija zaKatoli{ka cerkev, ki je ob nenavad- prosil, naj se v molitvi spomni neke njePadre Pio, pod tem imenom je znan vernikom, se je rodil 1887 na jugu Itali- nih primerih ozdravitev in drugih neo- gove poljske znanke, ki je imela neoje. @e kot otrok naj bi bil nenavaden, saj bi~ajnih dogodkih upravi~eno previdna, zdravljivega raka na po‘iralniku. Gospa je komaj petnajstleten na lastno ‘eljo je s prou~evanjem dogajanja ob skrom- je ‘ivela {e tako dolgo, da je prisostvovstopil v samostan. Sli{al je glas, ki mu nem menihu o~itno pretiravala. V {est- vala kanonizaciji o~eta Pija v Rimu. je napovedal podobno usodo, kot jo je desetih letih so ga pregledovale cele Torej ni ni~ ~udnega, da se je Pijeva redo‘ivel sveti Fran~i{ek Asi{ki, prvi ~lo- vrste zdravnikov. Na podlagi njihovih habilitacija za~ela takoj, ko je 1978 zasevek, ki naj bi se mu pojavidel pape{ki prestol sedanji le stigme, znamenja Kristupape‘, to je deset let po mesovih ran od kri‘anja. ^ez nihovi smrti. Na novo so dobro desetletje je med glopre{tudirali celotno obstoboko molitvijo do‘ivel vije~o zdravni{ko dokumendenje; obiskal ga je Kristus tacijo. in dobro vidne so bile njegove rane od kri‘anja. Ko je STIGME pojava izginila, je o~e Pij PSIHI^NO za~util bole~ine in opazil POGOJEN POJAV kri na rokah, nogah in prsih. Stigme so ga spremljale Stigme, ki niso tako repetdeset let, vse do smrti v dek pojav, so po mnenju letu 1968. nekaterih zdravnikov posledica avtosugestije v staV svoji skromnosti in nju ekstaze, hipnoze, avtohiresni~ni veri je menil, da si tak{ne bo‘je pozornosti ne Posterji v Vatikanu junija lani ob ceremoniji kanonizacije Francesca pnoze, histerije ipd. Zdravzaslu‘i in se je stigem sra- Forgioneja, znamenitega o~eta Pija, ~igar priljubljenost je ‘e za njegovega niki so ugotovili, da se Padre Pio ni ranjeval sam in moval. Skrival jih je pod ‘ivljenja presegla italijanske meje.

Misteriji 19

M EDICINSKO

Aditivi in hrana Kaj se skriva za E oznakami?

Alzheimerjeva bolezen Zapleti s spominom Socialna fobija Adijo pla{nost ...

Hrana postaja manj ‘iva Encimi omogo~ajo ‘ivljenje Ribe in ‘ivo srebro Sardele so varna hrana Juhe za vse letne ~ase Kvartet, ki predrami na{e ~ute Aromaterapija S cvetovi do lepote in zdravja Kozmetika Lepa in zdrava stopala Klub mama Zelena stran Lapuh pomirja ka{elj Resni~na zgodba „O`ivel“ s hrano

NARO^ITE SI ZDRAVJE POKLONITE GA PRIJATELJEM 01/231-93-60 ; 031/662-092

20

NERAZLO ‘ LJIVO

da se rane niso nikoli ognojile niti zarasle. Ko so menihu neko~ operirali kilo, se mu je rana zacelila ~isto normalno. Na splo{no pa ni bil dobrega zdravja. Ve~krat je imel vro~ice, ko se mu je temperatura dvignila do neverjetnih 48 stopinj, in je pogosto to‘il zaradi hudih bole~in neznanega izvora. Nikoli pa ga ni zapustila vedrina duha in globoka vera, kot izjavljajo ljudje, ki so mu bili blizu. O~itno je bil ve~krat v stanju verske ekstaze, imel pa je tudi privide sku{njave. Tako naj bi v njegovih sanjah zaplesala gola ‘enska.

Kon~na diagnoza zdravni{ke komisije, v kateri so sodelovali tudi psihiatri, je bila, da so pojavljanja, ki so jih ugotovili pri o~etu Piju, medicinsko nerazlo‘ljiva.

^UDE@I SE VRSTIJO …

Poleg ozdravitev, ki jih je bilo za menihovega ‘ivljenja precej, vrstijo pa se {e po njegovi smrti, gre o njem tudi glas, da je bil lahko hkrati na dveh mestih.

Neka pri~a je ‘e leta 1925 izjavljala, da je videla o~eta Pija kle~ati ob pape‘u Piju XI. v ~asu, ko je dokazano ma{eval v ~isto drugem kraju.

Znana je tudi zgodba iz druge svetovne vojne, ko naj bi nad krajem San Giovanni Rotondo, kjer je menih ‘ivel, med bombardiranjem po okolici piloti opazili na nebu njegovo podobo z raz{irjenimi rokami, kot da varuje svojo vas.

Ta privid ni bil le trenuten, saj so zavezni{ki piloti o njem kar nekaj ~asa poro~ali svoji bazi v Bariju. Neki ameri{ki general, ki je bil med vojno pilot na tem podro~ju, se je menda po vojni vrnil v Italijo. Ko je vstopil v cerkev, kjer je bil Pij v gru~i drugih menihov, ga je takoj spoznal, ne da bi mu ga kdo pokazal, pa tudi Pij je takoj pristopil k njemu.

General je potem baje prestopil v katoli{ko vero.

Menihovo podobo na nebu naj bi opazovalo tudi ve~ tiso~ ljudi v San Damianu, kjer je bila ozdravljena bolnica s trebu{nim tumorjem; obiskala jo je neka nuna po nalogu o~eta Pija, ki je le nekaj dni prej umrl. Med verniki, zlasti

Italija slavi novega svetnika.

na italijanskem jugu, je zaupanje v njihovega svetnika neizmerno. Dobro gredo v denar tudi razne relikvije, stare obveze, ko{~ki njegove kute itd. Vse, ~esar se je dotaknil, je posve~eno.

Zadnji ~ude‘ je iz leta 2000, ko je sedemletnemu de~ku v bolni{nici, ki jo je ustanovil Pij, zaradi meningitisa odpovedalo delovanje ‘ivljenjsko pomembnih organov in so zdravniki ‘e obupali nad njim. De~kova mama je z nekaj menihi celo no~ premolila. Zjutraj se je mali bolnik zbudil iz kome in povedal, da ga je v sanjah obiskal belobradi menih in ga potola‘il, da bo kmalu zdrav. To je bil tudi eden zadnjih dokazov za Pijevo kanonizacijo. ^eprav so opisani pojavi v glavnem domena rimskokatoli{ke cerkve, vsaj po obeh velikih lo~itvah na pravoslavne in protestante, je vendar zanimivo omeniti, da to le ni njena ekskluzivnost.

Tudi med muslimani poznajo pojave ljudi, ki imajo rane neznanega izvora na mestih, kjer je bil Mohamed ranjen v bojih; nekateri se z njimi ‘e rodijo, drugi pa jih dobijo pozneje.

Al. Ju.

D

Orgon pomeni energijo, ~emur bi po na{e rekli sveti duh

Svetlobna zdravilna nihala ^

asi, ko je Marjan Turn{ek iz Kicarja pri Ptuju gojil, ob~udoval in raziskoval ‘ivljenje rastlin, predvsem kaktusov in orhidej, so ‘e zdavnaj mimo. Sedaj ure in ure pre‘ivi pred ra~unalni{kim zaslonom ob radioni~nem informatorju. Ta informacije iz mrtvega stroja o‘ivi v fotone, s katerimi Marjan informira nihala ter druge naprave in njihove dele, ki oddajajo vibracije oziroma kode, ki ljudem koristijo, jih zdravijo …

Ob rastlinah, ki so mu bile prvi ka‘ipot v naravo – ta je zanj mnogo obse‘nej{a in bolj raznolika kot za druge, tudi tiste, ki se imajo za poznavalce, in ima zanj povsem druge in ve~ini ljudi zastrte razse‘nosti – ga je spremljala glasba: »Vedno me je zanimala geometrija, ter umirjena resna glasba, Mozart, Bach.

Glasba, ki je bila primerna tudi za rast rastlin, katere sem gojil. [ele kasneje sem se spoznal z radiestezijo, v katero me je popeljalo spoznanje, da se mi leskova {iba upogne tam, kjer so mo~ni vodni tokovi. Tako se je pri~elo … Potem sem pri{el do informacij o orgonski energiji, s katero se je ukvarjal Wilheim Reich, prou~eval sem dela Nikole Tesle in kmalu za~el izdelovati orgonska nihala …« Mo‘, ki se ukvarja s subtilnimi energijami oziroma kodami, takole pojasnjuje orgonsko energijo: »Orgon pomeni energijo, ki pre‘ema makro in mikro kozmos, ~emur bi po na{e rekli sveti duh.« Marjana Turn{ka tudi kristali niso pustili ravnodu{nega: »Za~el sem delati tudi s kristali. S kristaloterapijo sem pomagal ljudem pri boleznih, ki so ‘e na fizisu; to pomeni, da so bolezenske posledice ‘e vidne.

Vsak bioenergetik, ki govori o svoji mo~i, zavaja ljudi, saj imamo to mo~ vsi, vendar v nas latentno po~iva.

Odpreti moramo le kanal, preko katerega prevajamo tok kozmi~ne energije od nas na drugo osebo, na kateri potem odpiramo blokade.

Kmalu sem spoznal, da je potrebno odpravljati vzroke bolezni na vi{jih energetskih nivojih. Tako sem pri{el do svetlobne pu{~ice - svetlobnega nihala, pri katerem lahko ljudje sami vklju~ijo zdravilno frekvenco, ki obstaja v vsakomur.« Svet subtilnih energij in razmi{ljanje o naravi sta ga pripeljala do ugotovitve, da morajo ob bolezenskih frekvencah obstajati tudi nasprotne, torej zdravilne frekvence:

»Vsak bioenergetik, ki govori o svoji mo~i, zavaja ljudi, saj imamo to mo~ vsi, vendar v nas latentno po~iva. Odpreti moramo le kanal, preko katerega prevajamo tok kozmi~ne energije od nas na drugo osebo, na kateri potem odpiramo blokade. Ker ljudje o tem niso osve{~eni, nekatere to zanima, druge ne,

Marjan Turn{ek ‘e vse ‘ivljenje razvija nihala in se ukvarja s prenosom informacij.

Misteriji 21

SVETLOBNA

ZDRAVILNA NIHALA

sem se odlo~il, da bom naredil orodje, s katerim si bodo lahko vsi pomagali.« Ob {tevilnih ‘e znanih nihalih je Marjan Turn{ek ustvaril tako imenovana svetlobna nihala, ki jih informira s pomo~jo fotonov. Svetlobna nihala niso orodje za radiestezijo, temve~ so namenjena terapiji, imajo du{o in delajo sama: »Svetlobno nihalo postavimo nad pomo‘no ~akro na levi dlani, ~e pa je ~lovek levi~ar, ga postavimo nad desno dlan. Nihalo se sámo zavrti in odvzema ali dodaja energijo. Vrti se dvajset do trideset sekund, potem se ustavi.

Lahko pa se spet zavrti. Ker ima polarizacijo minus-plus, dela enkrat z odvzemanjem, V ra~unalniku ima informacije spremenjene v kode, te pa preko radioni~nega informatorja seva v kvar~ni drugi~ z dodajanjem, lahko pesek, v jedra svetlobnih zdravilnih nihal in v globule. pa tudi obratno. Vseeno je, v katero smer se vrti, saj je vsak ~lovek edinstven. Ni univerzalnega recepta in ne more delovati za vse Tistim, enako. Nekomu se vrti v levo, drugemu v desno. ki niso dovolj Ko se vrti, se prena{ajo informacije iz jedra na radiestezijsko pomo‘no ~akro v dlani ali v glavi, kjer pa~ delamo. odprti, je namenil svetlobno pu{~ico, ki prav tako Radioni~ni informator spremeni vsebuje {tevila v fotone, svetlobne masne informiran kvar~ni pesek delce, ti potujejo po opti~nem in jedro ter oddaja izbrane kablu v kristalno plo{~o, kjer informacije utripajo modre LED diode, prek ali kode.

njih pa se informirajo pesek in globulohomeopatska zdravila.

Zbirka svetlobnih nihal, ki jih je mogo~e naro~iti po telefonu 02/745 82 01.

22

Vsakemu nihalu dodam natan~na navodila, da ga lahko vsakdo sam uporablja in se zdravi. Za ve~je te‘ave so dodana {e navodila za kristaloterapijo. Na no‘no ~akro, med gle‘nje, postavimo ~rni turmalin, na son~ni plete‘ polo‘imo jantar in na kronsko ~akro ametist,« razlaga zdravljenje z nihali in kristali, ki jih je seveda pri njem mogo~e kupiti.

Cene so razli~ne, od 17.000 tolarjev za enostavnej{a, za bolj komplicirana 22.000 tolarjev, koli-

SVETLOBNA

ZDRAVILNA NIHALA

Bolj kot orgonski sekor velja tudi svetlobvalniki, ki so omenjeni na pu{~ica, pa vse do ‘e v Svetem pismu, so 30.000 tolarjev, kolikor zanimive nove poti instane svetlobno nihalo formiranja, podprte s v obliki lete~ega kro‘sodobno tehnologijo: nika, ki je izdelano, kot pravi, na vi{jih ener»Z novo tehnologijo getskih nivojih. informiram pesek, SiO2 Svetlobnih nihal ima ali kremen~ev pesek, {est vrst. Za tiste, ki ne ker ta najbolje sprejema znajo delati s svetlobinformacije. Zaradi tega nim nihalom, oziroma se tudi uporablja v ~itiste, ki se ne znajo spropih … Naredili smo rastiti v alfa nivo in tako ~unalni{ki program. Najodpreti svoje radiesteprej smo numerolo{ko zijske sposobnosti, pa je obdelali {tevila od 0 do izdelal svetlobno pu{9 in izdelali zdravilne ~ico: kode za vsako posamezno bolezen, prav tako »Z njo je delo dokaj tudi kode za odpiranje preprosto. Ko njeno ko~aker in meridianov. Ponico usmerimo v akutem je bilo potrebno napunkturno to~ko, stimurediti napravo, ki {teliramo organizem … S vila pretvarja v svetlosvetlobno pu{~ico lahbo in vibracije. Imenuko bri{emo kodo s cijemo jo radioni~ni ingaret, pa z raznih ‘ivil, formator. Postopek je ki jih kupimo v trgovitak, da informator spreni. Preko mrtve vode, meni {tevila v fotone, ki prite~e iz vodovoda, svetlobne masne delce, potegnemo s pu{~ico v ti potujejo po opti~nem obliki spirale, s ~imer kablu v kristalno plo{vodo o‘ivimo, da se ob~o, kjer utripajo modre novi njena energetska LED diode, prek njih pa vrednost. Klor in vsi se informirajo pesek, drugi dodatki so {e veglobulohomeopatska dno v vodi, ampak ta zdravila in tako naprej. o‘ivi …« Najte‘je svetlobno nihalo, ki stane 30.000 SIT, ima obliko lete~ega kro‘nika in Tudi vsa orodja, torej vsa V njegovem delov- mo~no informirano jedro. nihala in vsako svetlobnem prostoru, kjer je no pu{~ico, ko jih naredimo, vse polno ezoteri~nih pripo- v Kairu, kjer so shranjene v je ‘e, da je nekdo v Ljubljani, podvr‘emo informiranju. mo~kov, stoji v sliko uperjen sefu. Te kode niso z na{ega ki sem mu dovolil pisati o Najprej seveda informiramali orgonski top oziroma planeta in niso ne {tevilke in mojem delu, kasneje za~el mo kvar~ni pesek, ker ga vsesevalnik: ne ~rke. Vse svoje naprave moja nihala tudi izdelovati. bujejo tudi vsa orodja. Temu »Orgonski sevalniki oziro- tudi zakodiram, tako da jih Vendar z njimi ni bilo nobe- sledi informiranje jedra v nama topovi zaenkrat {e niso na brez moje vednosti nih~e ne nih uspehov, ker niso imela pravi. Jedro je moj izum, in na trgu, ~eprav je nekaj ‘e pro- more uporabljati. Zgodilo se „du{e“.« koncu, ko je celotno orodje danih. Kupci morajo biti ossestavljeno, ga postavimo na Svetlobna nihala niso orodje za ve{~eni, da sploh vedo, za kaj kristalno plo{~o in ponovno pri tem gre. [koditi topovi ne radiestezijo, temve~ so namenjena celega utrdimo z informiramorejo, saj vsebujejo zdravilnjem.« terapiji, imajo du{o in delajo sama. ne kode, ki izvirajo iz muzeja Jo‘e Vetrovec

D

Misteriji 23

Ujeti {impanzi potrebujejo veliko ljubezni in stimulacije

Skrb za {impanze [

impanzom njihova presenetljiva inteligenca v divjini odli~no slu‘i v zapletenih socialnih interakcijah, pri re{evanju problemov, iskanju hrane in pre‘ivetju. Pri ujetih {impanzih pa je potrebno – da bi ohranili zdravje in dobro po~utje teh ~ute~ih bitij in na{ih najbli‘jih sorodnikov – njihovo inteligenco zaposliti z bogatim in raznovrstnim okoljem. Samo v Zdru‘enih dr‘avah ‘ivi v ujetni{tvu 2000 {impanzov, zato ta problematika zahteva resno pozornost.

Dr. Roger Fouts in Deborah Fouts, vodilna svetovna strokovnjaka za komuniciranje {impanzov, in dr. Mary Lee Jensvold (vsi z osrednje univerze v Washingtonu) si prizadevajo izbolj{ati ‘ivljenje ujetih {impanzov v posebej za to urejenih prostorih. Foutsova sta zelo Ta projekt je neobi~ajen, ker je v njem dobrobit {impanzov na prvem mestu, pred raziskovalnimi znana, ker ‘e 36 let eksperimentalno cilji ter pred na{imi ~love{kimi ‘eljami in potrebami. Biti del ‘ivljenja {impanzov je zelo raziskujeta komuniciranje s {impanzom koristna in bogata izku{nja. po imenu Washoe, ki se je prvi nau~il nje; tako na primer pred {impanzi ne go- Pri tem lahko uporabljamo vso svojo ameri{kega znakovnega jezika. Foutso- vorimo o njih, saj razumejo vsako bese- ustvarjalnost. Na{a opa‘anja bodo bistvima, Jensvoldovi in njihovim asisten- do, in se ne re‘imo, ker to pomeni, da veno pripomogla k bolj{i skrbi za {imtom bomo pomagali v najnovej{i fazi nas je strah. Spoznali bomo vsako pro- panze po vsem svetu. raziskave, v kateri eksperimentirajo z u~evano opico po njenem oziroma njeuporabo raznovrstnih orodij, igra~ in govem imenu, kaj ima rada in ~esa ne TERENSKI POGOJI pripomo~kov, s katerimi ‘elijo stimuli- mara, njena razpolo‘enja in grimase.

IN TERMINI rati inteligenco {impanzov in ohraniti Njihove ograjene prostore bomo opremnjihovo zdravje. ljali z razli~nimi predmeti ter opazovaPrebivali bomo v popolnoma opremV eksperimentalnem bivali{~u so se li, kako jih {impanzi uporabljajo, pri- ljenih sobah {tudentskega doma osredvsi, vklju~no s slavno opico Washoe, pravljali okusna jedila in ~istili ograde. nje univerze v Washingtonu, od koder je le kratek sprehod do {imnau~ili znakovnega jezika, in panzov. Za prehrano bomo ~eprav s {impanzi ne bomo V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri dobili kartico za {tudentsko imeli fizi~nega stika, se bomo katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna obedovalnico z bogato izbiro. lahko poskusili v sporazumeposebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terTermini 2003: vanju s {impanzi preko kazaenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Ekipa I: 2-15.3. • Ekipa II: Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: razisknja znakov z rokami. Prvi teovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

6-19.4.

• Ekipa III: 22.6.-5.7. • den se bomo nau~ili skrbeti za Stro{ke bivanja vsak poravna sam.

Evropski naslov orEkipa IV: 13-26.7. • Ekipa V: {impanze in njihovo okolje ter ganizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: 3-16.8.

• Ekipa VI: 17-30.8. • jih prou~evati v 15-minutnih Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: Ekipa VII: 5-18.10.

• Ekipa opazovanjih. Nau~ili se bomo ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org VIII: 2-15.11. tudi prilagoditi svoje obna{a-

D

24

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto 3.300 SIT poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije.

Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na 4.100 SITinovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in na mednasejmih rodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburghu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige 4.100 SIT Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

1.350 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em.

Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode.

Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena 4.900 SIT natan~na navodila.

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat.

To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna.

3.300 SIT

Misteriji 25

ZALO@BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: bro{irana 2.900 SIT trda vezava 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICA

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

V ‘ivljenju vsake ‘enske je porod najve~ji dogodek in nanj se je treba pripraviti. Vsaka nose~nica si ‘eli biti zdrava in roditi zdravega otroka. Knjiga opisuje, zakaj je telovadba med nose~nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.700 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Cena: bro{irana 4.900 SIT trda vezava 5.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok.

Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.900 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: EU KARANTA AMEX VISA s kartico {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka:

UGANKARSKI SLOVAR I. IN II. DEL Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena posamezne knjige: 2.490 SIT

SANJE

ZA

NA

RO

^

K NI

E

30

%

P PO

US

TA

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

26

PRIPORO^AMO: Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT) • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • V kraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava 2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)

ZALO@BA ARA

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

BIOHRANA

RECEPTI ZA BIOHRANO

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Je temelj zdrave prehrane. Vsebina te knjige so spoznanja, izku{nje in ugotovitve o pomenu prehrane, o zdravi prehrani, ki lahko izredno dobro vpliva na vsakogar. Knjiga opisuje na~ela in svetuje izbor bio‘ivil.

Ve~ kot 100 receptov za biohrano za {tiri letne ~ase. V knjigi boste lahko prebrali tudi o smernicah za prehrano starej{ih, o zdravi prehrani mladih, o vmesnih obrokih hrane in o kakovosti bio‘ivil.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti.

Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svo je zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, teles no vadbo in savnanje. Kako, ko liko in kdaj naj bi jedli, da bi spre menili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let. Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Vaje za trebuh in hrbet videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost.

(36 min.).

Vaje za noge in zadnjico videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.).

3.380 SIT

3.380 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani.

Naro~ila tudi po telefonu:

01/431 20 25.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

Vaje za raztezanje stretching. videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.).

3.380 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

kaseta 1.300 SIT zgo{~enka 1.900 SIT

DARILO Za knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju DO 20. DECEMBRA 2002 2002, bo po{tnino za vas pla~ala zalo•ba ARA.

SRE^NO 2003

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi 4.900 SIT smr~anje itd.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600 in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilograma lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici ...

9.800 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA ^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

28

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

a

b

c

So kamni napovedovali prihodnost?

Skrivnost Pi{o~ega kamna N

a gri~u, ki se sklanja nad valovito pokrajino severovzhodnega dela Severne Dakote v Zdru‘enih dr‘avah Amerike, v dr‘avnem parku Writing Rock, le‘i eden od dokaj nenavadnih kamnitih pomnikov: dva kamna, v katera so vklesani nenavadni simboli.

Domnevajo, da so dve osameli gmoti granita odkrili ‘e leta 1864, med odpravo generala Sullyja. Danes jima nudi zavetje sodobno zgrajen nadstre{ek. V kamna so vklesani skrivnostni simboli, ki so po mnenju izvedencev delo predzgodovinskega ~loveka ali pa zgodnjih raziskovalcev iz prej{njega tiso~letja. ^eprav so jih ob{irno prou~evali znanstveniki iz Smithsonovega in{tituta in z univerze Severna Dakota, simbolov niso uspeli niti ustrezno razlo‘iti niti jim dolo~iti ~as nastanka. Arheologi jih imenujejo petroglifni kamni, pri ameri{kih Indijancih pa veljajo za svete.

Ve~ji kamen je znan pod imenom Writing Rock (pi{o~i kamen) ali Hoi-Waukun (kamen duhov), kot mu pravita plemeni Siouxov in Assiniboinov. V vi{ino meri pribli‘no poldrugi meter, dolg je 110 centimetrov, {irok kakih 62 centimetrov, tehta pa okoli deset ton. Ledenik je kamnito gmoto odlo‘il na greben, ki se dviguje pribli‘no 90 metrov nad prerijo, kjer zdaj kraljuje kot pravcati spomenik, ali bolje kot naravni stra‘ni stolp, s katerega se odpira pogled 50 kilometrov dale~ proti jugu, zahodu (Montana) in severu (Kanada).

V kamen vklesani skrivnostni simboli so delo predzgodovinskega ~loveka ali zgodnjih raziskovalcev iz prej{njega tiso~letja. kakih 60 metrov stran od ve~jega. Izvedenci menijo, da je starej{i od ve~jega kamna. Tudi simboli na njem so nekoliko druga~ni in mo~no razjedeni.

Na obeh balvanih ali samovnjakih je vklesan velik lete~i pti~, ki morda predstavlja tako imenovano gromsko ptico, orja{ko mitolo{ko bitje, ki so ga ~astili prerijski Indijanci poznega predzgodovinskega obdobja. Lik ptice ima na obeh kamnih razprostrta krila, nad njim pa so vklesani abstraktni motivi. V mi-

MALI KAMEN Manj{i kamen je iz druge vrste granita in so ga na{li blizu izvira

Detajl z ve~jega Pi{o~ega kamna.

tologiji prerijskih Indijancev so se bitja, kot je gromska ptica, bojevala s ka~am podobnimi vodnimi po{astmi. Ker pa balvana le‘ita zelo dale~ od najbli‘jega omembe vrednega vodnega toka, lahko o pravem pomenu teh simbolov le ugibamo. Lik gromske ptice ni le zelo pogost, ampak tudi zelo star. Najdemo ga vsepovsod po severnih prerijah na obeskih iz kosti, lon~enini in {koljkah, ki izhajajo iz ~asov pred na{im {tetjem.

Najla‘je bi bilo pi{o~e kamne odmisliti kot {e en primer naklju~nega delovanja predzgodovinskih nomadov, vendar so strokovnjaki navrgli nekaj zanimivih teorij.

Prva posku{a potegniti vzporednico s starodavnim na~inom obdelovanja kamna, povezano z ljudstvi, ki so ~astila Sonce.

Predmete v obliki skledic ali skodelic najdemo na Irskem, Škotskem, v Angliji in Walesu, na Danskem, v Nem~iji, Bretaniji in na Švedskem.

Povezava je toliko bolj zanimiva, ker v zgodovini Walesa, napisani leta 1584, beremo, da je neki princ Madoc leta 1170 plul mimo Irske z desetimi ladjami in 120 potniki, ne le enkrat, temve~ dvakrat, ter se naselil v neznani de‘eli, o kateri lahko le domnevamo, da je bila vzhodna obala dana{njih ZDA. ^e to dr‘i, so se ti zgodnji naseljenci morali spoprijateljiti in pome{ati z lokalnimi Indijanci, ~e so hoteli pre‘iveti v sovra‘ni de‘eli.

Mo‘no je tudi, da so se napotili v notranjost celine, kjer jih je po prepri~anju nekaterih zgodovinarjev 72 kilometrov severno od dana{njega Bismarcka v Severni Dakoti leta 1738 odkrila odprava Verendrye.

Misteriji 29

SKRIVNOST PI {O ~ EGA

KAMNA

LJUDJE Z VZHODA V poro~ilu francoskemu kralju je Verendrye napisal, da je sre~al Mandane, indijansko pleme z vzdevkom »ljudstvo z vzhoda«. Poro~al je, da njihove »utrdbe niso v indijanskem slogu« in da »‘enske nimajo zna~ilne indijanske fiziognomije.« Zgodnji raziskovalci so bili presene~eni nad videzom bradatih, svetlopoltih Indijancev, ki so ‘iveli v velikih zgradbah znotraj utrjenih zidov z dvi‘nimi mostovi. Ne pozabimo, da se je to dogajalo pred ameri{ko revolucijo.

Lewis in Clark sta med letoma 1804 in 1805 pre‘ivela zimo med Mandani in povedala, da so »bolj civilizirani, izobra‘eni in odprti od vseh plemen, kar sta jih dotlej obiskala. Ne le, da ‘ivijo v hi{ah in skupnostih, ki niso indijanske, temve~ so tudi svetlopolti, svetlolasi in modrooki, njihov jezik pa vsebuje besede, ki so podobne nekaterim iz wale{kega jezika. Na ‘alost so pleme Mandanov skoraj iztrebile ~rne koze v poznem 19. stoletju, domala pa so izumrli, ko so se morali prisilno zdru‘iti s plemenom Arikara.

Na podlagi {tevilnih pokazateljev domnevajo, da so se Vikingi iz zaliva Hudson podali v notranjost ameri{ke celine veliko pred domnevnim prihodom princa Madoca. Sledi skandinavskih zgodnjih naselbin pa odkrivajo v vzhodnem delu Severne Dakote in v zahodnem delu Minnesote, v bli‘ini Severne Rde~e reke. ^eprav so liki vklesani v Pi{o~i kamen videti skandinavskega porekla, ni nobenih pravih dokazov, da so Vikingi prodrli tako dale~ na zahod.

Ne glede na izvor na{ih kamnov ostaja dejstvo, da niti lokalni ameri{ki Indijanci niti beli izvedenci niso uspeli razvozlati ~rt, pik, pti~jih likov in krogov s pikami, ki so vklesani v Pi{o~i kamen.

Indijanci jih kljub temu imajo za svete.

Za pripadnike plemen Mandan, Hidatsa, Assiniboine in Sioux je mesto, kjer le‘ita kamna, obredni kraj, nih~e pa ne zna povedati, kdo je like izklesal in kaj predstavljajo. Legende, povezane s temi

30

Ob pogledu na kamna se ne moremo izogniti vtisu, da vklesani liki niso severnoameri{kega izvora. Bolj so podobni runskim znakom iz 10. stoletja, ki jih najdemo v skandinavskih de‘elah, imajo pa tudi keltske primesi. kamni, pa imajo eno skupno to~ko: kamni naj bi napovedovali prihodnost.

LEGENDA O OSMIH BOJEVNIKIH Ena izmed teh legend pripoveduje o osmih bojevnikih, ki so se za no~ni po~itek ustavili ob kamnih in tik pred spanjem zasli{ali oddaljen glas. Ker so se bali napada sosednjih plemen, so pregledali okolico, a niso na{li ni~esar.

Naslednjega jutra so v daljavi zasli{ali ‘enski glas in ponovno pre~esali okolico, a brez uspeha. Medtem ko so iskali, so naleteli na velik balvan, na katerem je bila vklesana podoba osmih bojevnikov, katerih torbe so le‘ale na tleh. Takoj se jim je posvetilo, da so to oni sami. Ko so se pozneje vra~ali proti domu, so ponovno jezdili mimo skale in opazili, da se je vklesani motiv spremenil. Doma so sova{~anom pripovedovali o nenavadni skali in ker so vsi hoteli videti ~udo, se je k skali odpravila cela vas.

Liki na skali so se medtem ponovno spremenili; sedaj so prikazovali indijansko vas. Odslej so ljudje verjeli, da skala napoveduje prihodnost, zato je postala misterij in predmet ~a{~enja. K njej so romali indijanski {amani od vsepovsod, celo iz Kanade, ter tam izvajali obrede in spra{evali o prihodnosti. Kmalu so obmo~je zavzeli belci in preselili manj{o skalo drugam, s ~imer naj bi se mo~ skal izgubila.

Po ve~letnih pregovarjanjih je Zgodovinsko dru{tvo Severne Dakote kupilo Pi{o~i kamen in uredilo park na {tirih hektarjih zemlje, ki so jo odstopili lokalni kmetje. Leta 1956 so zgradili nadstre{ek, da bi za{~itili Pi{o~i kamen pred vremenskimi vplivi. Pozneje so uredili {e prostor z mizami in klopmi za izletnike. Leta 1965 se je velikemu kamnu pridru‘il {e mali, ki je pred tem 35 let ~akal na bolj{e ~ase na univerzi Severna Dakota.

Kamna, ki sta neko~ napovedovala prihodnost s spreminjanjem podob na njuni povr{ini, sta danes nema. Ameri{ki Indijanci sicer ne prihajajo ve~ sem izvajat obredov, a kljub temu mno‘i~no obiskujejo skrivnostna kamna, skupaj z ljudmi vseh ras in kultur, ki vsako leto obi{~ejo ta spomenik.

KOLIKOKRAT JE BILA ODKRITA AMERIKA? Ob pogledu na kamna se ne moremo izogniti vtisu, da vklesani liki niso severnoameri{kega izvora. Bolj so podobni runskim znakom iz 10. stoletja, ki jih najdemo v skandinavskih de‘elah, imajo pa tudi keltske primesi. Sodobni znanstveniki se strinjajo, da so Kelti ‘iveli na dobr{nem delu zahodne Evrope in da so mo~no vplivali na nordijske kulture. Še enkrat pa ponavljamo, da ni~ ne ka‘e na to, da bi Vikingi prodrli do obmo~ja, kjer sta bila odkrita kamna.

Vklesani simboli pa so po domnevah strokovnjakov veliko starej{i, zato se lahko ob njih le ~udimo, koliko ljudstev je odkrilo Ameriko in kolikokrat se je to zgodilo.

Ne glede na njihov izvor kamni obujajo dolgo zatajene spomine ne le pri staroselskih prebivalcih, pa~ pa tudi pri skandinavskih in nem{kih naseljencih.

Pi{o~a kamna pomagata ljudem navezati stik s prvobitno zavestjo, ki se skriva v vsakem izmed nas. Z njihovo pomo~jo je mogo~e prese~i neskon~na zgodovinska obdobja in se~i v roko na{im bratom iz davnih ~asov.

Ra. Pu.

D

Skrivnosti Malte (5)

^udna pokopali{~a S

toletje je minilo od odkritja verjetno najbolj nenavadnega pokopali{~a v Sredozemlju. Leta 1902 so v Paoli, mestu v bli‘ini malte{ke prestolnice, kopali vodnjak za stanovanjsko hi{o in naleteli na precej velik podzemni prostor. @e povr{en pregled tega in nekaj sosednjih prostorov je dal vedeti, da je tu na{lo ve~ni po~itek veliko {tevilo davnih prebivalcev otoka.

Stvar je terjala strokovno obdelavo, a na povr{ini so ravnokar zgradili precej{nje {tevilo novih stanovanjskih zgradb, kar je zadevo precej zapletlo. Kljub temu so ‘e naslednje leto podzemlje razglasili za javno lastnino in raziskovanje se je za~elo.

Vpra{ljivo je, ali gre zares za grobnico, saj je v tem podzemlju na{lo po~ivali{~e vsaj 7000 ljudi, a so na{li zanemarljivo malo grobnih pridatkov za pot in bivanje v onostranstvu.

Dela so zaupali patru Magriju, v tistem ~asu vodilnemu strokovnjaku za arheologijo Malte. Tri leta je prizadevni u~enjak raziskoval blodnjak prostorov, jih ~istil ter praznil iz njih kosti in druge

Nekateri prostori v srednjem nivoju so poslikani z okro. Najpogostej{i so spiralni motivi.

predmete. Nih~e ne ve, zakaj so ga leta 1906 nenadoma poslali kot misijonarja v Afriko, kjer je naslednje leto nepri~akovano umrl. Njegovih zapiskov o izkopavanjih v Paoli niso nikoli na{li. Za njim je ostalo le nekaj njegovih skopih izjav v spominu sodobnikov ter zanemarljivo malo izkopanin v muzejskih depojih.

NAROBE OBRNJENA LEPOTNA MERILA

Zaradi svoje edinstvenosti je kompleks pred desetletjem pri{el v kulturno dedi{~ino UNESCO, ki je prispeval znatna denarna sredstva za ureditev tako zunanjosti kot tudi notranjosti. Nad vhodom je lepo urejena vhodna stavba, kjer si lahko ogledate tudi kratek film, skozi steklene stene pa se z vrha odpira pogled na zgornji vhodni del grobnice. Kdor si bo ‘elel ogledati ta ~ude‘, naj pravo~asno rezervira vstopnice, ker je obisk zaradi vzdr‘evanja mikroklime omejen.

Pater Magri je ocenil, da je v tem podzemlju na{lo po~ivali{~e vsaj 7000 ljudi, kar je nedvomno spo{tljiva {tevilka. Ne glede na tak{no koli~ino pokopov pa je skoraj zanemarljivo malo tako imenovanih grobnih pridatkov, ~eprav je v obdobju, ko naj bi se pokopi dogajali, po izjavah strokovnjakov veljal obi~aj, da so preminulega opremili z vsem potrebnim za pot in bivanje v onostranstvu.

Eden izmed artefaktov, ki je postal svetovno znan, je tako imenovana »Spe~a gospa«, trinajst centimetrov dolg gli-

Misteriji 31

^UDNA

POKOPALI {~ A

NAROBE SVET

Kipec »Spe~e gospe«.

nast kipec le‘e~e ‘enske {irokih bokov.

Prav analiza predmetov iz ‘gane gline z metodo radioaktivnega ogljika je tudi postavila datum pokopov v obdobje med leti 4000 in 2000 pred na{im {tetjem. Prav zanimivo je, da se u~enja{ka srenja ni lotila podobne analize na kosteh umrlih, ki bi nedvomno dala bolj{e rezultate, saj je nekaj okostij {e dobro ohranjenih in prav ta so zdaj pod drobnogledom genetikov, ki si prizadevajo dognati, odkod so pri{li prvi naseljenci Malte.

Zanimanje je toliko ve~je, ker »Spe~a gospa« sploh ni edina upodobitev ‘ensk z, za dana{nje pojme seveda, nenormalno {irokimi boki. Skoraj v vsakem templju so kipi takih matron, ki so kar nekako sami po sebi silili strokovnjake v odlo~itev, da jih poimenujejo kot »boginje rodovitnosti«. Kaj pa ~e je bila taka oblika telesa pri davnih Malte‘anih nekaj povsem obi~ajnega? Morda je bila celo pogojena z dedno boleznijo, kakr{no so nedavno tega pripisali tudi Tutankamonovi rodbini, o ~emer smo pred letom pisali v na{i reviji? Morda celo ni {lo za bolezen, temve~ je cela rasa imela tako gensko zasnovo? Kdo pa pravi, da

32

so ravno bitja, ki ustrezajo razpredelnicam dana{nje zdravni{ke stroke, edina zdrava in primerna oblika ‘ivljenja v vesolju?

Kdorkoli so ‘e bili ti davni prebivalci malte{kega oto~ja – za sabo so pustili gradnje, ki postavljajo ne{teto vpra{anj.

Podzemni prostori pod dana{njo Paolo so zahtevali obilo truda, saj niso kar tako izkopane jame, kot bi ~lovek pri~akoval pri grobovih. Vsaj polovica prostorov ima zelo lepo obdelano povr{ino, in {e celo ve~, davni graditelji so se potrudili in sobane izklesali v kamen tako, da dajejo vtis, kot da bi bile sestavljene iz posameznih gradbenih elementov.

Zanimivo je, da se ta na~in obdelave pojavi {ele v srednjem nivoju kompleksa, medtem ko je zgornji relativno grobo vklesan v kamnino. Trenutna uradna verzija razlage trdi, da so bile to nekak{ne poslovilne mrli{ke ve‘ice, kjer so opravljali pokopne obrede, vendar nekoliko moti dejstvo, da je prav sredi teh »ve‘ic« ja{kast prostor, v katerem so na{li ve~ino kosti. So bili sve~eniki in ‘alujo~i ostali res tako neob~utljivih nosov, da jih pri vsaj nekaj ur trajajo~em

Tridimenzionalni presek grobnice v Paoli iz knjige Davida H. Trumpa: Malta - Prehistory and Temples.

^ UDNA

POKOPALI {~ A

obredu ni motil vonj razkrajajo~ih se trupel v neposredni bli‘ini?

In {e nekaj. V ozadju morda najlep{e obdelanega prostora, ki mu stroka pravi kar »najsvetej{e«, je »nedokon~ana sobana«, prostor, ki naj bi ga zaradi bog ve katerega vzroka zapustili v naglici sredi gradnje. ^e zaenkrat pustimo ob strani vzroke za nenadnih odhod takratnih prebivalcev otoka, se {e vedno lahko vpra{amo, kateri nos je bil dovolj neob~utljiv, da je dneve in dneve s preprostim kamnitim in ro‘evinastim orodjem, kot nas prepri~ujejo arheologi, ril v sicer ne ravno pretrd apnenec v neposredni bli‘ini razkrajajo~ih trupel? [e celo za su‘nje bi bilo tako delo prenaporno.

VSE PREVE^ TEMPLJEV [e ob eno malenkost se lahko spotaknemo. V dosedanjih razglabljanjih o povr{inskih templjih smo ugotovili, da imajo geometrijsko zelo pravilne tlorisne zasnove. Tega za podzemno grobi{~e v Paoli nikakor ne moremo trditi. Pri

Prostor, ki je tako natan~no obdelan, res zaslu‘i naziv »Najsvetej{e«.

najbolj{i volji ne odkrijemo neke urejenosti, prostori so kar nekako nametani naokoli, prehodi so v~asih o‘ji, drugi~ {ir{i, stene v~asih zglajene, naslednji~

Razmeroma grobo obdelani prostori srednjega nivoja kljub temu vzbujajo spo{tovanje do davnih graditeljev.

spet ne. So arhitekti, ki so povr{insko arhitekturo dognali do popolnosti zlatega reza, vse to pustili vnemar pri podzemni gradnji, za katero nas u~enjaki prepri~ujejo, da je »negativ zunanjih templjev«? Komaj verjetno.

Kot ‘e re~eno, je »najsvetej{e« na spodnjem nivoju grobnice, a na najvi{jem je ob vhodu prostor, ki bi ga z isto mero interpretacije prav lahko ozna~ili za sveti{~e.

Da je mera polna, je le streljaj dale~ stran mogo~en tempeljski kompleks Tarxien (izgovor: Tar{in), za katerega lahko v literaturi najdete podatek, da je sodil v isto celoto. So bile pogrebne sve~anosti v davnini Malte res tripartitne, sestavljene iz obreda na povr{ini, onega na prehodu v podzemlje ter tretjega v nedrjih planeta?

Morda pa le mi nekoliko pretiravamo, ko ho~emo v vsaki gradnji, katere namena si z dana{njo pametjo ne znamo (ali pa morda no~emo) razlo‘iti, videti nekaj obredno sakralnega? Prav zanimiva je namre~ ugotovitev arheologov, da je zelo verjetno, da je v bli‘ini vsakega povr{inskega templja tudi podzemno grobi{~e, na kar ka‘e nedavno odkritje v bli‘ini Ggantije na Gozu. Morda pa je resnica le nekoliko druga~na.

Ivan Mohori~

D

Misteriji 33

Drevesni horoskop (2)

Topol in cedra F

ebruarja v drevesnem horoskopu starih Keltov vladajo {tiri drevesa. Izmed njih tokrat predstavljamo topol in cedro, cipresa in bor pa bosta opisana v avgustovski {tevilki Misterijev, saj ve~ina dreves po druidskem horoskopu pride na vrsto dvakrat na leto.

TOPOL - DREVO Razlikujemo srebrno in temno zelenega, prav posebno lep pa je piramidni topol. Napoleon je iz doline reke Po prinesel topole in jih kot stoje~e vojake posadil ob cestah svojih zmagoslavnih pohodov, topolove aleje.

Trepetlika je prav posebne vrste topol, ki kakor da nenehno {epeta, saj tudi

Iz topolovih brsti~ev, ki vsebujejo eteri~na olja, ‘elezo, kalcij, smolo in vosek, lahko naredimo izvrsten balzam.

34

Topol z vsemi mo~mi k nebu hrepeni, dosegel pa ga, seveda, {e nikoli ni.

Vendar visoko nosi svoje o~i, gleda in gleda – na pokveko figo strmi.

Tudi na hrast in na lipo upira svoje o~i in tako nad domovi ~loveka kraljuje, ves bla‘en in samoten nas iz zraka opazuje!

T OPOL najrahlej{i sapici odgovarja s svojim {elestom. Je eno najstarej{ih dreves srednje Evrope, ki se je po ledeni dobi z mo~virsko brezo in jelko vrnilo v na{e kraje (srednjo Evropo).

Topol rad spremlja reke, kamor koli jih vodi njihova pot, in od vseh listnatih dreves raste najhitreje. Njegov mehak les je mogo~e lepo in natan~no cepiti, uporabljajo ga za izdelavo v‘igalic in celuloze. V~asih so iz njega izdelovali tudi lesene ~evlje.

Topolovi brsti~ki so ‘e jeseni pripravljeni za cvetenje in zimo prebijejo pod za{~itno plastjo topolove smole, ki jih dobro {~iti pred bakterijami, glivicami in {kodljivci. Brsti~no smolo rade li‘ejo ~ebele, ki z njo zapirajo {pranje in predelne stene svojega roja; tako postane dobro za{~iten in razku‘en.

To smolo so poznali ‘e v antiki, imenovala se je propolis (paznik mestnih vrat); kot znani ~ebelji propolis pa pomaga pri infekcijah in prehladih.

Topolov balzam: Topolove brsti~e, ki vsebujejo eteri~na olja, ‘elezo, kalcij, smolo in vosek, razdrobimo in polijemo z olj~nim oljem.

Za 2 do 3 tedne jih postavimo v topel prostor in ve~krat preme{amo. Potem brsti~e precedimo, zme{amo s ~ebeljim voskom in shranimo na hladnem mestu.

TOPOL (negotovost) Topol je dekorativna oseba, ki razveseli oko vsakega opazovalca, saj daje videz, kot da se sploh ne stara. Na splo{no nima samozavestnega nastopa in je pogumna le v posebno odlo~ilnih trenutkih, a tudi takrat daje ob~utek, kot da je izgubljena. ^as igra odlo~ilno vlogo v njenem ‘ivljenju in te‘ko pritiska na njena ple~a. Topol potrebuje prijaznost in prijetno okolico, ampak ker je zelo izbir~en, velikokrat ostane sam.

Njegovo nemirno srce je zmo‘no velikih in mo~nih ob~utkov, toda ‘al zanje le redko najde zado{~enje.

DREVESNI KOLEDAR ZA FEBRUAR 25.01. - 03.02. – cipresa (zvestoba) 04.02. - 08.02. – topol (negotovost) 09.02. - 18.02. – cedra (samozavest) 19.02. - 28.02. – bor (izbir~nost) (drevesni koledar za celo leto smo objavili v 114. {tevilki Misterijev) Zaradi topolove prevelike ob~utljivosti je ‘ivljenje z njim dokaj naporno.

Enkrat je ves vzhi~en in upapoln, takoj zatem pa ves pobit in ~rnogled. Kljub globoko ob~utenim razpolo‘enjskim spremembam pa izku{nje in pomembne dogodke svojega ‘ivljenja obdr‘i v sebi.

Topol ima umetni{ko naravo oziroma zna~aj, je dober organizator in rad filozofira. K njegovim najlep{im lastnostim {tejemo zanesljivost v odlo~ilnih trenutkih.

Partnerstvo jemlje zelo resno in se od svojega ‘ivljenjskega sopotnika ali partnerja le redko lo~i. Neodvisen zna~aj topola namre~ skozi ljubezen postane mehak, ne‘en in odvisen.

CEDRA - DREVO Prava cedra (Cedrus libani) je danes skoraj ‘e iztrebljena. @e v antiki je bila nadvse priljubljena. Egip~ani so cedrin les uporabljali za izdelavo pohi{tva, krst in ladij, cedrino olje pa je bilo ena izmed osnovnih sestavin v kozmeti~nih pripomo~kih in balzamu za mumificiranje umrlih. Uporabljali so ga tudi za impregniranje papirusovih listov.

Kakor velika ve~ina templjev in pala~ v Sredozemlju je bil tudi Salomonov tempelj v Jeruzalemu zgrajen iz cedrinega lesa. Tako je ~love{ka lakomnost po tem di{e~em lesu povzro~ila kra{ke tvorbe mnogih sredozemskih predelov.

Cedra uspeva tudi v orientu, kjer je zelo znana himalajska cedra, sveto drevo hindujcev.

IN CEDRA

Cedrin les, ki ga danes uporabljamo tudi za pridobivanje olja, ni ve~ les cedre libani. Sedaj v vse namene uporabljajo les rde~e cedre (Juniperus virginiana), ki je dokaj podoben lesu brinja.

Les rde~e cedre ima namre~ podobne lastnosti kot prava cedra in ga uporabljajo predvsem za svin~nike, v Ameriki pa za izdelavo zunanjih delov pohi{tva in hi{. Ker cedrin les in cedrino olje odganjata {kodljivce, kot so lesni ~rvi in molji (ne prena{ajo cedrinega vonja), je cedrina omara najbolj{e sredstvo proti moljem.

Cedrino olje deluje pomirjajo~e in na ko‘i antisepti~no.

CEDRA (samozavest) Oseba, rojena ob ~asu cedre, je najve~krat visoke postave in brhkega videza. Neudobnim situacijam se zna dobro prilagoditi, ~eprav nadvse ljubi prav udobnost.

Cedra se veseli dobrega zdravja in ni ravno pla{na oseba; rada se namre~ nagiba k vzvi{enosti. Je prepri~ana vase, odlo~na, v~asih nepotrpe‘ljiva in razdra‘ena. Ne glede na to, kak{ne volje je, vedno ‘eli narediti vtis na druge. Z njeno pridnostjo in raznovrstnimi talenti, predvsem na glasbenem podro~ju, ji to prav dobro uspeva.

Oseba, rojena v ~asu cedre, vedno verjame vase in je neuspehi ne morejo ustaviti. Za zastavljene cilje si dosledno prizadeva in jih tudi dose‘e, predvsem na ~ustvenem podro~ju. Cedrin partner najde v njunem razmerju mo~ in oporo; rad se son~i v njenem sijaju. Na pravega partnerja pa mora cedra v~asih zelo dolgo ~akati, saj je tudi precej izbir~na.

V poslovnosti cedra zelo hitro poka‘e vodstvene kvalitete. Sposobna je pravilnih in hkrati hitrih odlo~itev. ^eprav hrepeni po razgibanem poslovnem ‘ivljenju, najve~krat ‘ivi bolj umirjeno in »normalno« poslovno ‘ivljenje.

Nevenka Kette Gabrov{ek

D

Misteriji 35

Mit v astronomiji (2)

Prve kozmologije M

itolo{ko videnje vesolja je v bistvu antropologizem, to je, da so vsi opazovani objekti (sonce, zvezde, drevesa, reke, vetrovi …) in pojavi v naravi ‘iva bitja, ki ‘ivijo podobno kot ljudje, da prav tako kot ~lovek prepotujejo ~as rojstva, rasti, vrhunca, pojemanja mo~i in smrt. Zakaj ima zaznavanje sveta pri prvobitnem ~loveku prvenstveno mitolo{ki zna~aj? Zanj je bil mit pa~ edini dostopen na~in mi{ljenja zunaj splo{no rodbinskih odnosov. Razumevanje mita kot abstraktna posplo{itev ne~esa je nastalo precej pozneje.

Prvo sliko sveta oziroma vesolja, ki jo je mo‘no upo{tevati kot znanstveno, so formulirali v antiki. Prakti~ne potrebe v tistem ~asu ter relativna razvitost su‘enjskega dru‘benega sistema (glede na brezrazredno dru‘bo) so zahtevali re{itve {tevilnih znanstveno uporabnih nalog: razvoj geografije, zvezdne navigacije, izpopolnjevanje koledarja, merjenje ~asa in tako naprej.

Pitagora, avtor izraza kozmos, je predlagal pirocentri~ni sistem zgradbe sveta, v katerem Sonce in planeti pod nebesnimi sferami kro‘ijo okrog sredi{~nega ognja. Po sholasti~nem u~enju nih~e ne more spreminjati vesolja. Popolnost in nespremenljivost anti~nega znanja o vesolju so se odra‘ali v nespremenljivosti in popolnosti same zgradbe vesolja. Tak svetovni nazor - pogled na svet oziroma vesolje - je bil stati~en.

Homer se z vpra{anjem sveta, to je vesolja, ne ukvarja. Naslanja se na mitologijo. Nebo je iz dveh delov: zgornji del je eter, spodnji pa zrak. V zgornjem delu je izvor svetlobe, v spodnjem megle. Zemlja je obdana z ogromno koli~ino vode, je plo{~ata in negibna, je v sredi{~u med zgornjim nebom in spod-

36

Pitagora, avtor izraza kozmos, je predlagal pirocentri~ni sistem zgradbe sveta, v katerem Sonce in planeti pod nebesnimi sferami kro‘ijo okrog sredi{~nega ognja.

Pet planetov

Luna

Sonce Protizemlja in Zemlja

Zunanja sfera nepremi~nih zvezd

Pirocentri~ni svetovni sestav po pitagorejski {oli v 5 stol. pr. n. {. Pitagora je v {tevilu videl bistvo vseh stvari v naravi. [tevilo 10 je imel za najpopolnej{e, predstavljalo mu je kar bo‘anstvo. Tudi v vesolju pozna 10 teles, ki kro‘ijo okrog ve~nega sredi{~nega ognja. To so Sonce, Luna, Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Rimska cesta ter Zemlja in Protizemlja – da se izpolni {tevilo 10, je seveda Protizemlja izmi{ljena. Ko ta telesa kro‘ijo okrog sredi{~nega ognja, povzro~ajo razne zvoke. Tako nastaja svojevrstna glasba - harmonija sfer(e), ki mu pomeni najvi{ji zakon in se mu pokorava vse v vesolju. Pitagorova ‘e bolj zahtevna filozofska teza pa je, da taka harmonija vlada tudi v ‘ivljenju na Zemlji.

P RVE

KOZMOLOGIJE

njim svetom, ki ga predstavlja no~ in ve~ni hlad - had ali pekel.

Morda nekoliko jasneje pojasnjuje pojmovanje nastanka Zemlje in ~loveka pesnik Heziod v rodoslovnem delu Teogonija (Nastanek bogov). Tu prika‘e nastanek sveta in celo poda poreklo gr{kih bogov. Na kratko: v za~etku je bil Kaos. Iz njega je nastala Gea ali Zemlja in skupaj z njo Eros, simbol ljubezni oziroma ‘elja po razmno‘evanju. Iz Kaosa sta se rodila Ereb, simbol mraka, in No~. Poro~ila sta se in iz ljubezni se jima je rodila Eter (nebesna lu~, sicer simbol svetlobe na splo{no) in Dan (zemeljska lu~). Gea je nato sama rodila Urana (Nebo), se nato poro~ila z njim in rodili so se jima Okean in Tetida, potem pa {e Kiklopi, Titani in Giganti (poosebitve posameznih naravnih sil).

Najpomembnej{i Titan je bil najmlaj{i – Kronos, ki je postal vodja gr{kih bogov.

Proti Kronosu se je postavil njegov sin Zevs. Uspelo mu je premagati o~eta in tako je postal vrhovni poglavar vseh gr{kih bogov na Olimpu.

Tales iz Mileta (624 do 547 pr. n. {.) je na splo{no menil, da je Zemlja nastala iz vode, da je plo{~ata in plava na vodi. Ne priznava bo‘anskega vpliva na svet!

Talesov u~enec Anaksimander je menil, da ima Zemlja obliko valja, ki lebdi v zraku in je enako oddaljen od vseh nebesnih teles, Anaksimandrov u~enec Anaksimen pa, da Zemlja ne visi v zraku, temve~ da je negibna in tudi ne plo{~ata. Menil je, da se Sonce ne giblje okrog Zemlje, temve~ se pono~i skriva za visokimi hribi in se pojavi {ele naslednji dan, vsa nebesna telesa pa da so se razvila iz Zemlje. Od Zemlje naj bi se oddelil kos, ki je hitro kro‘il in tako naj bi se oblikovalo svetlo Sonce. Vse naj bi nastalo iz snovi, zraka. ^e se snov razred~i, nastane ogenj, ~e se zgosti, veter, ~e se {e bolj zgosti, nastane voda. S {e mo~nej{im zgo{~evanjem pa nastane zemlja, kamenje in skale. Procesi v vesolju se po njem odvijajo periodi~no.

Po sholastiki je vesolje ve~no. No,

periodi~no se lahko poru{i, da bi se ponovno sestavilo v naslednjem kozmi~nem ciklu. Razru{i se lahko le spremenljivi podlunski svet, predeli vi{e oziroma dlje od Lune pa so ve~ni. Zvezde so iz bo‘anske snovi (kvintesence), zato imajo v oblasti vse, kar je in nastaja v podlunskem svetu.

Kozmologije antike nosijo zelo ‘iv Sfere nepremi~nih zvezd

Jupiter

Venera Luna Zemlja Merkur Sonce Mars Saturn

Zgradba vesolja po Evdoksu iz Knida (408 355 pr. n. {.)

oziroma razumski zna~aj. Vesolje je nespremenljivo, ve~no in popolno, zato ga upravlja bo‘anstvo. Anti~ni bogovi so posplo{ene ideje o vesolju ali, druga~e povedano, zakoni, ki jih upravljajo bogovi, kar je neke vrste panteizem.

Kozmogonije srednjega veka so se napajale v glavnem iz dveh virov: biblije in Aristotelovega u~enja. Okolni svet (= vesolje) so si predstavljali kot ogromen simboli~ni sistem. V vseh nastajajo~ih in obdajajo~ih pojavih so videli bo‘je delo.

Anti~ni svet ni poznal absolutnega monoteizma, absolutne oblasti ustvarjalca nad svetom, torej vesoljem. Kozmologija srednjeve{kega kr{~anstva in drugih monoteizmov pa ne temelji na primatu ~utno materializirane narave, ampak na priznavanju absolutnega duha (misli, mnenja) neke osebe. Ta oseba bog tu izstopa kot sila, ki brezpogojno vlada nad vesoljem, torej nad vsem, in ga celo zgradi po lastni volji. V tem ve-

solju je deloval tudi hudi~ ~love{kega rodu; od njega pride vse slabo. Temu negativcu je ime Lucifer.

V primerjavi z anti~nim je srednjeve{ko vesolje odlikovalo ena splo{na, vendar zelo zna~ilna lastnost - skrajni pesimizem v pogledu na ‘ivljenje, pa~ v skladu s katoli{kim razpolo‘enjem, razpolo‘enjem ~akanja na konec sveta.

To duhovno ozra~je apokalipse se je posebno zgostilo v ~asu pred reformacijo.

Vrhunec srednjeve{ke kozmogonije je bila podoba sveta, ki jo je zgradil s silno pesni{ko domi{ljijo Dante Alighieri (1265 - 1321) v epu Bo‘anska komedija.

S svojo slikovito shemo Dante predstavi vesolje v celoti tako, da slu‘i razlagam in potrebam dolo~enih dru‘benih struktur srednjega veka. Nebesa - raj odkriva kot harmonijo in enovitost ~loveka in kozmosa, kot nekak{en misterij tiste ljubezni, ki »poganja sonce in ostale zvezde«. Ep, ki je v celoti zares renesan~no delo, pa je glede ocene vloge in mesta ~loveka v vesolju humanisti~no usmerjen.

Antropocentrizem je zna~ilna kulturna lastnost preporoda. Usoda velikanov duha tega obdobja pa je tragi~na. Novo se rojeva z veliko muko, po trdem boju s staro, ‘e utrjeno miselnostjo. Sredi{~na ideja vesoljske naravne filozofije preporoda je bila samodejno gibanje snovi.

Bo‘je resnice, osnove oblikovanja pogleda na svet itn. so nenadoma postale dostopne ~love{kemu razumu. Pot do spoznanja teh resnic je {la mimo domi{ljijske zmesi idej anti~ne filozofije, kr{~anske mistike, magije in kabalistike pa vse do eksperimentalnih metod raziskovanja osnovnih fizikalnih zakonitosti in njihovega teoreti~nega pojasnjevanja in posplo{evanja.

Omenimo samo nekaj najpomembnej{ih idej. @e v 12. stoletju je Averroes predlagal koncept dvojne resnice: teolo{ke oziroma verske in znanstvene.

Cerkev (kr{~anska sholastika) je to idejo seveda takoj ovrgla, vseeno pa je zamisel odigrala pomembno vlogo pri poznavanju vesolja. V traktatih {kofa in

Misteriji 37

P RVE

KOZMOLOGIJE

pape‘a Nikolaja Kuzanskega iz 15. stoletja je ‘e nakazan prehod od srednjeve{ke sholastike k eksperimentalni raziskovalni metodi, saj vsebujejo vrsto na~elno pomembnih kozmogoni~nih idej, kot na primer zanikanje absolutnega sredi{~a vesolja, argument proti geocentrizmu, poglobljena analiza problema neskon~nosti in podobno.

Spreminjanje kozmogoni~nih predstav na prelomu srednjega veka v novi vek (16. stoletje) se nadaljuje v knjigah antiaristotelovca Italijana B. Telezija in hrva{kega filozofa s Cresa F. Petri{evi}a (Patricija). Slednji v svojem delu Nova filozofija vesolja radikalno predela koncepcijo neoplatonikov: vesolje je bo‘ji blagoslov in hkrati prostorsko bistvo, ki oblikuje snov.

Petri{i}evo vesolje je neskon~no (ne)naseljen prostor. Kon~ni korak v razvoju te ideje je naredil Giordano Bruno, leta 1600 zaradi krivoverstva za‘gan na grmadi, ki je napolnil

neskon~no vesolje z naseljenimi telesi, podobnimi Zemlji, torej planeti.

Leta 1543 sta iz{li dve pomembni knjigi, Kopernikova O kro‘enju nebesnih sfer in Vesalijeva O zgradbi ~love{kega telesa. Ozna~ili sta totalni prelom s srednjeve{kimi pogledi na makro in mikro kozmos na vesolje in ~loveka – ter nakazali prehod k vzro~nemu pojasnjevanju naravnih pojavov na podlagi obstoje~ih (objektivnih) mehanskih zakonitosti.

Kopernikov heliocentri~ni sistem zgradbe vesolja je med drugim desakraliziral kategorije prostora in ~asa, njihovo tolma~enje skozi razumevanje mehani~nega gibanja.

Revizija oziroma nova interpretacija prej{njega nazora, Ptolemejevega geocentri~nega sistema, je bila mukotrpna in dolgotrajna. Pascal je pribli‘no takole izjavil: »Nismo zmo‘ni niti vsrkati vsestranskega znanja, niti ne moremo biti popolni nevedne‘i.

Nenavaden prikaz popolnega in delnega Son~evega mrka iz 16. stoletja.

Son~evi mrki so bili pri starih narodih velika uganka. Stari Kitajci so bili prepri~ani, da ob mrku Sonce izginja zato, ker ga po‘ira zmaj.

38

Plavamo v brezmejnosti, ne vemo kam gremo, kaj nas ‘ene in premetava z ene strani (skrajnosti) na drugo …

Okrog nas ni ni~ dolo~enega.« Seveda se v tem ~asu {e vedno pojavljajo novi misti~ni pogledi na »videnje« oziroma nastanek in zgradbo vesolja. Tak{na je denimo Okultna filozofija zdravnika in alkimista Agrippe von Nettesheima iz 16. stoletja, pa tudi nauk o tajnih naravnih silah in mis-

ti~nih konceptih kozmosa, ki ga je razvil filozof in jasnovidec Jakob Boehme v 17. stoletju. Ti misti~ni sistemi - pogledi na vesolje so imeli nadaljevalce v 18. stoletju na primer v mistiku E. Swedenborgu, ki je zagovarjal teozofske teze glede medsebojnih povezav (odvisnosti) nebesnih in zemeljskih pojavov.

Izdelal je celo kozmogoni~no hierarhijo dobrih in zlih sil, s katerimi je mo‘no priti v stik.

Marijan Prosen - Majo

D

Za krinko apokalipse se skrivajo na{i najbolj trdovratni strahovi

V pri~akovanju Nezemljanov V

• uvedbi nove kulture, ki bo sama ob{irni in kompleksni pojavVeliko {tevilo skupin in odlo~ala o na~inu akulturacije preostanosti NLP-jev razlo~imo nekalih zemeljskih prebivalcev. tere antropolo{ko-dru‘bene elesekt z izra‘enim mente, na podlagi katerih lahko pote^e natan~no pregledamo vsebine milenaristi~nim gnemo vzporednico med tematiko o najbolj raz{irjenih verskih tradicij o Nezemljanih in nekaterimi religijskiposlanstvom pred letom pri~akovanju Nezemljanov, ne moremo mi vzorci. To je seveda mo‘no le, ~e zgre{iti apokalipti~nega vzorca, v katetematiko obravnavamo s simbolnega 2000 je jasno pokazalo na rem bitja iz drugih svetov pridobijo lastin ne z obrednega stali{~a; tako lahko nosti miti~nih bogov. potrebo po moralni v prevladujo~em odnosu med ~love{ko S prihodom Nezemljanov in vzpostapreobrazbi duhovnosti. vitvijo kulturo in domnevno nezemeljsko entipogojev za poslednjo sodbo se na teto odkrijemo dokaj problemati~ne podlagi lai~nih postavk ustvari dihoto• vnovi~ni vzpostavitvi izgubljenega povezave in mote~e elemente. mija med dobrim in zlom, kar pomeni, ravnote‘ja, da eshatolo{ke in moralne vsebine naviPosebno pozornost zaslu‘i pri~ako• uni~enju sodobnega sveta, v katedezno prevladajo nad versko doktrino. vanje vnaprej napovedanega ponovnerem so se ljudje pregre{ili zoper veljavPri~akovanje Nezemljanov z vsemi njega prihoda nezemeljskih bitij, prihoda, govimi skritimi pomeni torej v kulturi ki ima lahko zna~ilnosti antikristove ne dogme, • lo~itvi pravi~nih ljudi od gre{nikov, nekega ljudstva odra‘a sekularizirana revan{e, vrnitve prednikov ali pa po(posvetna) apokalipti~na verovanovne vzpostavitve zlate dobe z nja, ki jim pravimo tudi krizni vrnitvijo junaka dane kulture. Ti kulti. Ti kulti temeljijo na milevzorci so razli~nega izvora in naristi~nem modelu, predvsem segajo nazaj v preteklost v obpa na podedovanem prepri~anju dobje misterijskih poganskih o neizbe‘nosti konca sveta. Ko~a{~enj. nec sveta bo po prepri~anju veTa naravnanost, ki jo lahko rujo~ih prej ko slej nastopil. Kaopazujemo v zelo razli~nih retere rezultate oziroma u~inke pa ligijah in ki se v judokr{~anskih bo prinesel s seboj, je odvisno od veroizpovedih izkristalizira v kulturnih vplivov sredine, v kapri~akovanju apokalipse, predteri se je eshatolo{ki model obpostavlja pri verniku zavest o likoval. tem, da se bo »nekega dne« bo‘anstvo oziroma najvi{je bitje KONEC SVETA vrnilo med ljudi, vzpostavilo moralno in duhovno ravnovesje Konec sveta je vzorec, ki se v ter tako zgradilo nepremostljivo ~love{ki kulturi kar naprej popregrado med dobrim in zlom. javlja in je trdno zasidran v najrazli~nej{ih lai~nih in religijskih Ta raz{irjena eshatolo{ka trakulturah. Ta vzorec je skoraj dicija ima, ne glede na religijsko vedno tesno povezan s pojmom kulturo, v kateri se uveljavi, bo‘je jeze, zaradi katere bo na nekatere skupne elemente, ki se koncu pri{lo do velikega uni~evseskozi ponavljajo. Bitje, ki bo pri{lo »od zunaj«, bo odlo~ilno Pri~akovanje »stika«, ki je vedno zdru‘eno z religioznimi nja, v katerem bodo pomrli ljuprispevalo k naslednjim usod- motivi, sodobna teologija sprejema, saj gleda na ~loveka in na dje in ‘ivali. Konec sveta torej pridobi zna~ilnosti kolektivne nezemljana kot na otroka istega boga. nim premikom:

Misteriji 39

V

PRI ~ AKOVANJU

N EZEMLJANOV

sodbe, tej pa sledijo kazni za ljudi, ki niso spo{tovali bo‘jih zapovedi, ter nagrade za tiste, ki so ‘iveli v skladu z vero. ^eprav je povezanost z religijo vseskozi prisotna, se omenjene vsebine ne ka‘ejo izklju~no v tem kontekstu.

Konec sveta in konec ~asa (podobna, a ne istovetna pojma) bi lahko bila predmet sociolo{ke {tudije. ^e so si nekdanji ljudje konec sveta predstavljali kot vesoljni potop ali kot ognjeno to~o, ki jo bo poslal sam bog, se v modernem ~asu simbolizmi uni~enja, povezani z geolo{kimi in atmosferskimi pretresi, vra~ajo na prero{ko raven in se pogosto tolma~ijo z ekolo{kega zornega kota. Kaj se v resnici dogaja? ^lovekov prastrah, da se je pregre{il zoper zakone, teolo{ke ali naravne,

Pri~akovanje skoraj{njega dogajanja, povezanega z Nezemljani, izra‘ajo tudi nekatere skupine, ki v tej edinstveni izku{nji i{~ejo prilo‘nost za izpolnitev svoje potrebe po prenovi. se ponovno pojavlja v obliki kontinuirane napetosti, ki naposled postavi pod vpra{aj antropocentri~ne te‘nje in zru{i vse podedovane gotovosti.

Stra{ilo apokalipse ima najve~jo mo~ v temnih ob-

40

dobjih ~love{ke zgodovine, ko ljudje trpijo zaradi vojn, epidemij, pa tudi strahu, da se ne bodo vpisali v zgodovino. Takrat se pogosto pojavljajo vizije in prerokbe, stare in nove, ki gredo v{tric s podedovanim prastrahom pred skoraj{njim koncem sveta.

Prastara eshatolo{ka stra{ila in apokalipti~ni kli{eji se vra~ajo v rednih presledkih, strah pred prihodnostjo pa vse te‘je pritiska na ljudi.

Napoved prihoda antikrista v takih situacijah trenutno stanje le {e poslab{a, vra‘e in kolektivni strahovi pa paradoksalno pridobijo na zgodovinski vrednosti. V vseh zgodovinskih obdobjih so ljudje uspeli identificirati zna~ilne skrajnosti, na podlagi katerih so lahko verovanja o koncu sveta opremili s pe~atom verodostojnosti. Predvsem pa so z interpretacijo, ki se nam morda zdi iracionalna, v svojem ~asu prepoznavali zna~ilnosti, ki naj bi nakazovale na skoraj{njo apokalipso. V opisanih situacijah, pre‘etih s strahom in tesnobo, ~lovek zagotovo vsepovsod odkriva znamenja, ki mu dajejo vedeti, da bo vsak ~as konec sveta.

Za krinko apokalipse se skrivajo na{i najbolj trdovratni strahovi. ^e bi krinko odstranili, bi pri{la na dan na{a neizmerna krhkost. Zavest o lastni krhkosti pa je stara kot svet in nas nenehno sili, da podvomimo v ustaljene oblike obna{anja in cilje, za katere si prizadevamo v ‘ivljenju.

Strah pred apokalipso nas nenehno opozarja na na{o minljivost. Obsojeni smo na negotovost, ki na{emu antropocentrizmu nenehno zadaja hude udarce.

Razmi{ljati in razpravljati o koncu sveta ob koncu dvajsetega stoletja ni bilo ni~ la‘je in ni~ te‘je kot v zadnjih letih desetega stoletja. Vsako obdobje ima svoje lastne destruktivne elemente. Ko popustijo vrednote in referen~ne to~ke, se iz imaginarnega univerzuma prikrade in utrdi podoba apokalipse ter oblikujejo nove religijske, ponavadi mo~no sinkretisti~ne smernice, za katere je zna~ilna prisotnost raznih karizmati~nih prerokov.

Veliko {tevilo skupin in sekt z izra‘enim milenaristi~nim poslanstvom pred letom 2000 je jasno pokazalo na potrebo po moralni preobrazbi duhovnosti. Vsem kulturam, pri katerih je eshatolo{ka vsebina z vsemi simbolnimi valencami nasilno vkomponirana v zgodovino, je skupno iskanje smernic za razkritje prihodnosti Zemlje po katastrofalnih dogodkih, ki bodo dodobra izpostavili dihotomijo med tistim, kar je bilo prej, in tistim, kar bo sledilo. Hipoteza zunajzemeljske sile, ki bo zavladala na Zemlji v obdobju med dana{njim in jutri{-

njim dnem (in torej odigrala neke vrste tamponsko vlogo), se ujema z izku{njo milenaristi~nega modela, v katerega so se stekle razli~ne tradicije.

Pri~akovanje skoraj{njega dogajanja, povezanega z Nezemljani, izra‘ajo tudi nekatere skupine, ki v tej edinstveni izku{nji i{~ejo prilo‘nost za izpolnitev svoje potrebe po prenovi. V tem okviru lahko razlo‘imo vse poskuse dokazovanja nezemeljskih kultur.

Z iskanjem sledi teh kultur v ~love{ki preteklosti si prizadevajo zgraditi znanstvene temelje, na katerih bi vzpostavili verodostojnost teorij o morebitni vrnitvi prebivalcev drugih svetov. Te skupine zanikajo sedanjost ter zagovarjajo posredni{ko vlogo prerokov in tolma~ev nezemeljskih znamenj. Zavzemajo se za vrnitev miti~nih bitij, kulturnih junakov, prednikov, bo‘anstev in zgodovinskih vodij (ali vam je te‘ko v teh simboli~nih bitjih prepoznati Nezemljane?), ki bodo nedvomno pripomogli k preporodu sveta. V novonastalem polo‘aju pa ne bodo nastopali le pozitivni liki, temve~ tudi stra{ljiva bitja, katerih prihod bo povzro~il velike bitke.

Naj kon~amo z ugotovitvijo, da pri~akovanje Nezemljanov, pa ~eprav ga nekateri sku{ajo razlo‘iti s kompleksnimi in izdelanimi kulturnimi navedbami, v resnici pomeni vra~anje k najstarej{i eshatolo{ki tradiciji. Na temeljih te tradicije cvetijo milenaristi~ne te‘nje, ki se pojavljajo v zelo razli~nih religijah in kulturah, tudi takih, ki nimajo nobenih lastnih izku{enj z Nezemljani.

Ra. Pu.

D

Umetna pojava majhnega kraterja povod za presenetljive ugotovitve

Krater ali zajemalka? @

e daljnega leta 1982, ko sem {ele Znane so obto‘be, ki so za~enjal z opazovanjem Mese~eve povr{ine, sem imel ob~u- letele na vodje vesoljskih tek, da je bil krater A videti preve~ programov, ~e{ da mehani~en, da bi bil lahko naraven.

Poleg kovinskega leska je imel tudi prikrivajo prisotnost popolnoma okrogle, tanke stene, ki so gigantskih odslu‘enih se dvigovale pribli‘no poldrugi kilometer nad povr{ino ter ukrivljeno dno; strojev, ki naj bi jih tuje skratka, bolj kot kraterju je bil podocivilizacije pustile na ben zajemalki. Imel je celo par rok, dolgih pribli‘no 9,5 km, ki sta se razraznih »odlagali{~ih tezali proti severu in jugu in sta bili smeti« na Luni. podobni ro~ajema za premikanje ali prevra~anje.

Te stavke je v svoj dnevnik zapisal amaterski astronom iz Pensilvanije Felix A. Bach.

Ko opazovalci Meseca prvi~ zagledajo Karpatsko gorovje ob 10. ali 11. no~nem terminatorju (terminator je prehod med osvetljenim in temnim delom Lune), si najbr‘ mislijo, da na tem podro~ju ni kaj dosti videti, z izjemo dveh majhnih kraterjev, ki le‘ita na severnem robu.

Ve~ji se imenuje T. (Tobias) Mayer in je dokaj nezanimiva tvorba s pretrganimi in robatimi stenami, ki je v geografskem leksikonu ozna~ena kot »zelo star« krater. Njegov premer je nekje med 32 in Krater T. Mayer A z umetno napravo in njeno senco, kot je bil 35 km, globok pa je 1987 z objektivom (s prizmo) s pove~avo 333x. okrog 1600 metrov.

KRATER T. MAYER A Manj{i krater le‘i vzhodno od ve~jega in ima izrazito umeten videz. Na luninih zemljevidih je ponavadi brez imena. Po vsej verjetnosti so kartografi {e v Herschelovih ~asih (1789) opazili nenavadne spremembe, ki se tam ob~asno dogajajo in si zaradi tega kraterju niso upali dolo~iti imena. Krater pa je zelo lepo viden na fotografiji v Luninem priro~niku iz leta 1984 (Moon handbook), kjer je preprosto ozna~en s ~rko A. V dodatku na koncu geografskega leksikona najdemo njegovo polno ime: krater T. Mayer A, mladi krater, premer 17,6 km, globina cca 2400 metrov.

Da tu nekaj smrdi, je jasno tudi tistim, ki niso uslu‘benci NASE. Znane so obto‘be, ki so letele na vodje vesoljskih programov, ~e{ da prikrivajo prisotnost gigantskih odslu‘enih strojev, ki naj bi jih tuje civilizacije pustile na raznih »odlagali{~ih smeti« na Luni. Pogosto se je sli{alo o uradnih prikrivanjih resnice pred navadnimi zemljani, in ljubiteljski astronom Felix Bach je mislil, da je krater A v resnici kos odpadnega materiala.

Njegova radovednost pa je kmalu usahnila, saj s svojim 60 milimetrskim teleskopom na obse‘nem podro~ju, kjer le‘ita kraterja, ni videl ni~ omembe vrednega. viden 6. junija Krater je sem pa tja po-

Misteriji 41

KRATER

ALI ZAJEMALKA ?

gledal le, kadar so bili vremenski pogoji idealni.

DE@NIKI Iz svojega dnevnika pa povzema: »Stvari so se ~isto spremenile, ko sem si leta 1985 nabavil nov teleskop SPC8.

Da bo moja pripoved jasnej{a, naj omenim, da sem {e leta 1982 ob svojem ~etrtem opazovanju Lunine povr{ine v okolici kraterja Ukert slu~ajno opazil polje s pribli‘no 20 tvorbami v obliki de‘nikov, ki so bile visoke skoraj 10.000 metrov.

Takrat sem bil {e za~etnik in se mi niti sanjalo ni, kaj naj bi ti objekti bili. ^ez poldrugo leto sem jih skiciral na list papirja in poslal znancu, ki je bil prav tako amaterski opazovalec Lune. ^ez kak{en teden sem dobil njegov odgovor, v katerem se mi je zahvaljeval in mi sporo~il, da je po zaslugi mojega odkritja sam na{el {e tri polja z de‘niki ob kraterjih Schickard, Schiller in Grimaldi. To me je spodbudilo k nadaljnjemu opazovanju in res sem leta 1985 tudi sam odkril {e tri taka polja pri kraterjih Gassendi, Kopernik in (29. aprila) pri kraterju T. Mayer.

Na ‘alost moram poro~ati, da po tem kar celih devet let nisem ve~ videl de‘nikov pri kraterju T. Mayer. @e pred 6. junijem 1987 se je moje zanimanje za Karpate ponovno prebudilo, na omenjeni dan pa sem opazoval krater A, ki je bil ob desetem no~nem terminatorju posebej osvetljen. Pozabite na globino 2400 metrov, ki jo navaja geografski leksikon!

Krater je v resnici visok vsaj 19.000 metrov in njegova gromozanska senca, po obliki podobna {portnemu pokalu, skoraj v celoti zasen~i bli‘nji krater T. Mayer. Ni~ ~udnega, da ga niso poimenovali kot druge kraterje, saj sploh ni krater, pa tudi odpadna ma{inerija ne. Je delujo~ stroj z nekak{no podporno pripravo na zahodnem delu, ki pa~ opravlja delo, kateremu je namenjen.

OMEJENE MO@NOSTI OPAZOVANJA Jugovzhodni del Pensilvanije, kjer ‘ivim, je znan po slabih klimatskih razmerah. V povpre~ju je opazovanje

42

neba mo‘no le vsako ~etrto no~. V enem letu imamo, kot vemo, le dvanajstkrat prilo‘nost opazovanja ob desetem no~nem terminatorju. Polovico teh lahko odmislimo zaradi zimskih razmer, trem ali {tirim pa po navadi zagode poletno vreme. Kot torej vidite, sem presre~en, ~e si lahko vsako leto trikrat dodobra ogledam Karpate. To seveda tudi pomeni, da zamudim vse, kar se na tem podro~ju dogaja v preostalih dneh leta. Zato ne morem vedeti, ali je bila ta naprava skozi vsa prej{nja leta v rezervi in so jo reaktivirali le malo prej, ali pa je v redni oziroma ob~asni uporabi. ^e na hitro preletim svoje bele‘ke, vidim, da je objekt ob vseh mojih opazovanjih, ki jih je bilo v naslednjih desetih letih ve~ kot ducat, najmanj petkrat v opisani dvignjeni poziciji zasen~eval tako obse‘no podro~je ob njem.

KAKO OPAZUJEMO DE@NIKE Od leta 1985 sem odkril {e tri nova polja de‘nikov, tako da jih zdaj poznam skupaj deset. Na podlagi lastnih izku{enj lahko ponudim kak{en koristen nasvet tistim, ki bi radi tudi sami opazovali lunarne de‘nike. Prvi~, ne smete pri~akovati, da jih boste opa‘ali pogosto ali redno. Pri~akujete lahko le, da se bodo ob primernem lunarnem letnem ~asu polja prikazovala izmenoma drugo za drugim.

Drugi~, ~e boste zagledali polje pribli‘no 20 zrcalastih pik, ki lebdi nad robom terminatorja, jih ob nara{~anju svetlobe ~im dlje opazujte, saj za~nejo praviloma ‘e po dveh urah izginjati v povr{je in se nato tudi po ve~ let ne prika‘ejo ve~. @e naslednjo no~ je namre~ te‘ko razlo~iti njihova »zakloni{~a« (ki spominjajo na podro~ja enako oblikovanih skalnih gmot), ki so naklju~no posejana po povr{ini kakih 50 kilometrov. In tretji~, bodite pozorni na to, da ta zakloni{~a ob pravilni osvetljenosti tvorijo prav poseben povr{inski vzorec, ki spominja na kurjo polt.

Lokacijo si zabele‘ite in se nanjo vrnite ob prihodnjih terminatorjih, ko lahko pri~akujete, da se bodo de‘niki ponovno prikazali.

^eprav sam v~asih dobesedno moledujem ljudi, naj gredo na prosto in si z (najmanj) 60mm astronomskim teleskopom sami pogledajo ta fantasti~na nezemeljska ~udesa, sem prepri~an, da to le malokdo naredi. Mnogi se podzavestno bojijo, da se bodo ob pogledu na te nebesne objekte spremenili v pregovorni steber soli. Drugim se zdi, da bi bilo krivoverno ali nelojalno postaviti pod vpra{aj 45 let pobo‘nih zagotovil na{ih velespo{tovanih gurujev za vesolje, ~e{ da je Luna »pusta in brez ‘ivljenja«. Veli-

Krater T. Mayer A je visok vsaj 19 kilometrov, osemkrat ve~ kot navaja geografski leksikon. Ni~ ~udnega, da ga niso poimenovali kot druge kraterje, saj sploh ni krater, pa tudi odpadna ma{inerija ne. Je delujo~ stroj z nekak{no podporno pripravo na zahodnem delu, ki pa~ opravlja delo, kateremu je namenjen. ko nadobudnih amaterjev odvrnejo nasveti profesorjev astronomije in razni »znanstveni« argumenti, ki so zreli za smeti{~e zgodovine. Mnogi nikoli ne opazijo, da so jih taki in podobni ljudje prepeljali ‘ejne ~ez vodo.

BREZBRI@NOST IN PREVARA Ljudje, ki nikoli ne poskusijo sami pogledati Luninega povr{ja, zamujajo najve~je odkritje vseh ~asov. Tisti med nami, ki se ne zmenimo za nekoristne nasvete dozdevnih strokovnjakov, pa se ni~ ve~ ne spra{ujemo, ali so v vesolju druga inteligentna bitja, saj vidimo znake njihove prisotnosti vsepovsod po Luninem povr{ju, pravi Felix A. Bach.

Ra. Pu.

D

Ali lahko Zemlja eksplodira zaradi globalnega segrevanja?

Nevarno Zemljino jedro P

osledice globalnega segrevanja so veliko resnej{e, kot smo dosedaj mislili. Glede na novoodkrite lastnosti notranjega jedra na{ega planeta, ki jih je ugotovil dr. Tom J. Chalko, vodja oddelka za geofiziko na Scientific E Research v Melbournu avtor svetovne uspe{nice Svoboda izbire, ki je pred kratkim iz{la pri nas, ter avtor u~inkovite ~akrine majice, nam preti kolosalna jedrska eksplozija …

Desetletna seizmi~na merjenja so pokazala, da je Zemljino notranje jedro, ki ima radij kakih 1220 km in le‘i v sredi{~u na{ega planeta, skoraj okroglo in trdno. Danes je na splo{no sprejeto znanstveno stali{~e, po katerem je trdno sredi{~e po~asi naraslo do dana{nje velikosti zaradi »kristalizacije« teko~ine okoli njega. »Latentna toplota« te kristalizacije naj bi razlo‘ila, zakaj notranja skorja ustvarja toploto.

Dr. Tom Chalko pa je ugotovil, da trdno jedro Zemlje ne more biti nikoli manj{e ali la‘je od dolo~enega minimuma, saj druga~e ne bi moglo ostati v sredi{~u planeta. Po njegovem je bilo lahko Zemljino notranje jedro v preteklosti edinole {e ve~je in te‘je, kot je danes, zato nikakor ne more biti posledica dozdevne kristalizacije.

Ta enostaven zaklju~ek ima presenetljive posledice: »Predstavljajte si ogromen objekt s polmerom 1220 km, ki se po~asi zmanj{uje, postaja la‘ji in oddaja toploto ‘e milijone let. Kaj bi lahko bil? Lahko je edinole predmet, ki ustvarja toploto z razpadanjem atomskih jeder!« zatrjuje Chalko.

Skratka, vso toploto, ki se ustvarja znotraj Zemlje, proizvaja jedrsko sevanje. Zemlja je kakor ogromen jedrski

U~inek tople grede, ki zadr‘uje vedno ve~ Son~eve toplote, zmanj{uje kapaciteto Zemljine atmosfere za njeno hlajenje, kar lahko pripelje do taljenja notranjega jedra in jedrske katastrofe.

reaktor, ki se napaja s spontanim cepljenjem razli~nih jedrskih izotopov v superte‘kem notranjem jedru, pa tudi s stranskimi produkti razpadanj v zemeljskem pla{~u in njeni skorji. @ivljenje na Zemlji je mogo~e samo zaradi u~inkovitega hlajenja tega reaktorja, procesa, ki ga uravnote‘a predvsem Zemljina atmosfera. To hlajenje vzdr‘uje ob~utljivo termalno ravnovesje med toploto reaktorja v Zemljinem jedru, toploto Sonca in sevanja Zemljine

Zemlja je kakor ogromen jedrski reaktor, ki se napaja s spontanim cepljenjem razli~nih jedrskih izotopov v superte‘kem notranjem jedru, pa tudi s stranskimi produkti razpadanj v zemeljskem pla{~u in njeni skorji.

Misteriji 43

N EVARNO ZEMLJINO

JEDRO

toplote v vesolje, tako da je povpre~na temperatura na povr{ini zelenega planeta okoli 13 stopinj.

Te‘ava je v tem, da u~inek tople grede, ki zadr‘uje vedno ve~ Son~eve toplote, spremlja pa ga {e pove~ana aktivnost Sonca, vedno bolj zmanj{uje kapaciteto Zemljine atmosfere za njeno hlajenje, kar lahko naposled pripelje do taljenja njenega notranjega jedra.

To nikakor ni nemogo~e, saj nam premislek o elementarnem toku toplote pove naslednje: ~e se povpre~na temperatura na povr{ini Zemlje pove~a za eno stopinjo, se v jedru pove~a kar za okoli 15 stopinj!

Najva‘nej{a mo‘na posledica taljenja Zemljinega jedra je, da bi se zaradi gravitacijskega vzgona oddvojili nestabilni izotopi v staljenem notranjem jedru.

Taka delitev lahko povzro~i »oplemenitenje« jedrskega goriva in ustvarjanje pogojev za veri‘no reakcijo in gigantsko atomsko eksplozijo. Ali lahko Zemlja postane novi »asteroidni pas« v na{em son~nem sistemu?!

Vsi vemo (saj to ob~utimo ob menjavanju letnih ~asov), da Son~eva toplota odlo~ilno vpliva na temperaturo na

Nedaven izbruh vulkana Etna na Siciliji.

44

50 Število aktivnih aktivnih vulkanov vulkanov [tevilo 40 30 20 10 0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Danes je na splo{no v veljavi teorija, da se vulkani aktivirajo in izbruhnejo zaradi »kristaliziranja« Zemljine notranjosti. V resnici pa do vulkanskih erupcij prihaja zato, ker je planetno jedro reaktor za jedrsko cepljenje, ki ga je nujno potrebno ohladiti, zatrjuje dr. Tom Chalko.

povr{ju Zemlje. Dele‘ toplote od Sonca je najmanj{i v polarnih obmo~jih, zato tam najlep{e vidimo, koliko k temperaturi na povr{ini Zemlje prispeva toplo-

ta, ki prihaja iz sredi{~a Zemlje. Nara{~ajo~a temperatura polarnih oceanov in taljenje polarnega ledu sta o~itno prva pokazatelja, da prihaja do pregrevanja notranjega jedra - reaktorja.

Chalko dramati~no opozarja: »Medtem ko politiki in poslovne‘i {e vedno razpravljajo o nujnosti zmanj{anja emisij toplogrednih plinov in se izogibajo prevzemu sleherne odgovornosti, se je proces pregrevanja reaktorja v notranjem jedru ‘e za~el: polarni oceani so postali toplej{i in ve~ni led se je za~el topiti. Ali imamo dovolj domi{ljije, pameti in ~love{ke integritete, da dojamemo nevarnost, preden ne bo ‘e prepozno? [e ene prilo‘nosti ne bomo dobili …

Koliko stopinj {e manjka notranjemu jedru, preden se bo raztopilo? Ali vemo dovolj, da lahko napovemo mo~ Son~eve aktivnosti v naslednjem desetletju?

Nismo prva civilizacija na Zemlji, ki bi bila izbrisana zaradi nerazumevanja narave. Ali bomo zadnja?« A. K.

D

@epni Lunin koledar~ek nam olaj{a vsakodnevne izbire

Uporaba Luninih vplivov L

una ima zelo mo~an u~inek na vsa ‘iva bitja. Vsi poznamo Lunin vpliv na rastline, vreme in plimovanje morja, je pa tudi statisti~no dokazano, da je ob polni Luni ve~ avtomobilskih nesre~ in nasilnih dejanj.

Kro‘ni Lunin koledar~ek za leto 2003, izdelan v Sloveniji, je prakti~en pripomo~ek, ki nam olaj{a izbor primernih dni za sklepanje poslov, ljubezen, {port, potovanja in podobno.

Luna je najbli‘je nebesno telo, ki se vrti okoli Zemlje z obhodnim ~asom pribli‘no 28 dni. Med Luno in Zemljo obstajata medsebojna privla~nost in vpliv te‘nosti, tako da Luna s svojo prisotnostjo in nevidno silo vpliva na podnebne razmere na Zemlji, pa tudi na vse ljudi, ‘ivali in rastline. Pri ljudeh se ta vpliv odra‘a v po~utju, obna{anju in opravljanju razli~nih dejavnosti.

Razli~na opravila so bolj u~inkovita ob ugodnih dnevih in urah, ko Luna prehaja skozi dolo~ena nebesna znamenja. Astronomski koledarji in preglednice navajajo, pod katerim nebesnim znamenjem so posamezne dejavnosti ob Luninem »dotiku« pozitivne oziroma negativne.

Kro‘ni Lunin koledar~ek je prakti~en pripomo~ek, ki nam olaj{a izbor primernih dni za deset ~lovekovih dejavnosti. Z njim hitro in pregledno ugotovimo, kdaj je v danem mesecu ugoden ali neugoden ~as za posamezno dejavnost, prikazano na o{tevil~eni kro‘nici. Vsaka kro‘nica je razdeljena na 12 odsekov in je narisana bodisi s tanko ~rto, ki pomeKoledar~ek lahko naro~ite po telefonu 01/431 20 25 ali kupite v trgovini AUREA BTC, hala A, Ljubljana.

Cena: 1.490 SIT.

^e si stri‘emo lase ob ugodnih dnevih, nakazanih na Luninem koledar~ku, lasje ‘e po dveh mesecih postanejo bolj pro‘ni in dobijo lep{i naravni lesk. ni normalen vpliv Lune, bodisi z odebeljeno ~rto, ki ozna~uje pozitiven Lunin vpliv, ali pa s prekinjeno ~rto, ki nakazuje negativen vpliv Lune na izvajanje doti~ne dejavnosti. Ob ugodnem ~asu za opravljanje dolo~ene dejavnosti je ugotovljeno, da jo la‘je izvajamo ter da ima ve~ji u~inek in bolj{e izide, medtem ko v zanjo neugodnem ~asu opazimo, da ima manj{i u~inek in slab{e izide ter da jo te‘je izvajamo.

Ena izmed desetih ~lovekovih dejavnosti na kro‘nem Luninem koledar~ku je na primer stri‘enje las, za katero je na koledar~ku prikazan ugoden ~as pet dni v vsakem mesecu. ^e si takrat stri‘emo lase, ti ‘e po dveh mesecih postanejo veliko pro‘nej{i in dobijo lep{i, naraven lesk. Podobno velja za stri‘enje ali piljenje nohtov; ~e jih redno stri‘emo ob petkih, ‘e po nekaj tednih rastejo po~asneje, postanejo pro‘nej{i in se ve~ ne lomijo.

Katerih deset dejavnosti prikazuje kro‘ni Lunin koledar~ek? To so posel in podpisovanje pogodb, {portne dejavnosti, izleti in potovanja, {tudij in umsko delo, pro{nje in ‘elje, skrb za zdravje, ugoden ~as za post (poleg posta ob polni Luni), ljubezen, seks in stri‘enje las.

UPORABA KOLEDAR^KA Uporaba kro‘nega Luninega koledar~ka je zelo preprosta: 1. Pu{~ico naravnamo na izbrano oznako meseca.

2. Izberemo dejavnost in od~itamo njeno pripadajo~o teko~o {tevilko na desni spodnji strani koledarja.

3. Na obodu notranje kro‘ne ploskve so po odsekih ozna~eni ugodni in neugodni vplivi Lune na izbrano dejavnost, za vse dni v teko~em mesecu.

Na koncu vam priporo~amo, da si kljub hitremu na~inu ‘ivljenja vzamete vsak dan nekaj ~asa zase in opazujete spremembe z ritmi narave in Lune. S pomo~jo kro‘nega Luninega koledar~ka lahko na~rtujete va{e dejavnosti ob ugodnih dnevih. Veselite se ‘ivljenja vsak dan znova in ga u‘ivajte v sozvo~ju z naravo!

Ber

D

Misteriji 45

Psiholo{ke dileme Na vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja Irena Rogli~ Kononenko

T

ri leta sem poro~ena. Ta{~a nas pogosto obiskuje, v~asih vsak dan, ker pravi, da ne more ‘iveti brez svojega malega vnu~ka. Daje mi nasvete, kako naj ga hranim in obla~im, pogosto predlaga skupne izlete in skupna kosila. Prina{a mi hrano, ki naj jo skuham za dru‘ino, in se ji zahvalim, ~eprav bi raje nakupovala sama. Prina{a mi svoje stare obleke, ki jih ve~ ne nosi, ker ji niso ve~ v{e~, zame pa so o~itno {e dobre. Govori mi o svojih bogatih izku{njah z njenimi otroki, ~eprav mene te ne zanimajo. ^e kaj re~em, me takoj prekine in govori naprej sama. To me vse bolj moti in utruja. Na zunaj sem do nje prijazna, navznoter pa v meni tli jeza. Videti je, da je mo‘u vseeno; v kuhanje in obla~enje otrok se ne vtika, je pa ‘e rekel, da nas prepogosto obiskuje in da bi rad, da bi bili kdaj tudi sami.

Toda tega ni rekel njej, ampak meni. Zdi se mi, da tega ne bom ve~ dolgo zdr‘ala.

Vse bolj sem slabe volje in nerazpolo‘ena do otrok in mo‘a, ~eprav ti niso ni~ krivi.

Nena Otrok nimamo niti zaradi sebe, kaj {ele zaradi tega, ker stara mama ne more ‘iveti brez njih. Otroci se u~ijo od nas in v zgodnjih letih enostavno vsrkajo na{ na~in odzivanja. Zato je toliko bolj{e, ~e je ta konstruktiven in nam omogo~a ‘iveti tako, kot si zares ‘elimo. Od vas pa se otrok u~i, zaenkrat {e nezavedno, da je treba biti tiho tudi takrat, kadar ti kaj ni prav, da je treba negativna ~ustva po‘reti in se podrediti drugim. Seveda si najbr‘ ne ‘elite, da bi se va{i otroci tega nau~ili od vas?

Ko vam bo ta{~a naslednji~ prinesla hrano, ji povejte, da ste jo ‘e kupili in da ste od zdaj naprej odlo~eni, da jo boste vedno kupovali sami. In vztrajaj-

46

te pri tem, da odnese s seboj, kar je nenapro{ena prinesla. Ko vam bo prinesla obleko, za katero je niste prosili, naj jo ravno tako odnese nazaj. Ko vam bo dajala nasvete, ki si jih ne ‘elite in je niste prosili zanje, se ji zahvalite, da to pa~ delate po svoje in ne potrebujete nasveta. ^e pa ga boste, jo boste ‘e vpra{ali. ^e bi bili radi sami, ji povejte, da bi bili radi sami. Saj menda ne dvomite, da imate do tega vso pravico?! ^e se bo razjezila ali vam povedala, kako zelo ste jo prizadeli ali raz‘alostili ali kako ste nehvale‘ni, je to pa~ njen problem in ne va{. Glede na va{e dolgotrajno mol~anje in prena{anje vsega lahko sicer pri~akujete {e kak{no dodatno izsiljevanje v smislu, kako brez vnu~ka ne more ‘iveti, a ostanite trdni. Ko si boste prvi~ zares za‘eleli, da jo vidite, ji {ele takrat dovolite obisk. In brez ob~utkov krivde! Otroci in vnuki niso za to, da bi z njimi napolnili lastno praznino. To ni ni~ drugega kot huda manipulacija.

Ta{~i, predvsem pa sebi, ste dol‘ni samo eno: odkrit in po{ten odnos. ^e nam kaj ni pogodu, je treba to povedati.

Mirno, a jasno in odlo~no. Bodite ob tem prepri~ani, da delate prav, in to vam bo pomagalo, da vas ta{~ine morebitne obto‘be ne bodo zmedle. Vedite, da nima nih~e pravice, da nam kar koli vsiljuje. In kako naj sploh ve, da nam vsiljuje, ~e smo tiho, se delamo prijazne in mu tega ne povemo?! Iskrenost do sebe in drugih je osnova za vse v ‘ivljenju; brez iskrenosti noben odnos ne more biti konstruktiven. Imejte toliko poguma, da Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po{ti ara@zalozba-ara.si Za individualno terapevtsko pomo~ in svetovanje (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa, Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico rubrike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

storite ta korak. In poleg tega iskrenost dostikrat dela naravnost ~ude‘e. ^e boste dovolj prepri~ani vase in mirni, bo morda ta{~a enostavno prisluhnila in obmolknila. Ljudje posegajo v na{ prostor toliko, kolikor jim dovolimo. S hlinjenjem tudi njej delate krivico. Mar si ne zaslu‘i iskrene in odkrite besede od vas? ^e je danes {e ne more sprejeti, jo bo morala jutri. Na ta na~in boste koristili ne samo sebi, pa~ pa tudi njej.

Morda v novem na~inu obna{anja ne boste postali mojster ~ez no~. Za vse je potrebna vaja. A vztrajajte.

Morda ima mo‘ z mamo podoben problem kot vi. A va{ po{ten odnos do ta{~e je va{a, njegov odnos do mame pa njegova naloga. Svoj odnos z njo morate urediti sami, on pa bo morda moral urediti svojega. Seveda se o tem lahko pogovorita in drug drugega podpirata.

Z odkrito besedo ta{~i navsezadnje izra‘ate spo{tovanje do nje, saj tako poka‘ete, da menite, da vas je sposobna razumeti. In do tistih, do katerih nekaj ~utimo, smo iskreni. Torej bo v va{i odkriti besedi ve~ resni~ne ljubezni in spo{tovanja kot pa v navidez prijazni in hlinjeni.

Ta{~i s svojo odkritostjo omogo~ate, da se svojega gospodovalnega obna{anja zave in ga spremeni. Ta{~a vam s svojim vsiljevanjem omogo~a, da se zaveste svoje nezdrave podredljivosti in jo spremenite; torej vam tudi ona omogo~a, da se u~ite in spreminjate. In ko smo do drugih zares iskreni, se ~isto naravno zgodi, da si zares za‘elimo biti skupaj z njimi. In ljudje ponavadi vendarle vemo, kdaj je prijaznost drugih do nas iskrena in kdaj le hlinjena, v veselje pa nam je lahko samo iskrena. Tudi va{i ta{~i je lahko v pravo veselje samo va{a iskrena prijaznost.

D

Numerologija: usoda v {tevilkah Avtorica: Nevenka Kette Gabrov{ek Zalo‘ba: Quatro Obseg: 144 strani Format: 14 x 16,5 cm Mehka vezava Cena: 5.490 SIT [tevilke (in ne ~rke!) so pogovorni jezik na{ega planeta in to je tudi vzrok, zakaj imajo {tevilke lastno energijo ali pomen.

To je vodilna misel, ki je avtorici narekovala pisanje knjige Numerologija: Usoda v {tevilkah, knjige, s pomo~jo katere si lahko izra~unate ne le svojo osebno ‘ivljenjsko {tevilko in {tevilko du{evnega dolo~ila, marve~ tudi energijo dolo~enega dneva, tedna ali meseca. V natan~nih razlagah, ki slonijo na principu dvojnosti, jina in janga, lahko vnaprej ugotovite, kako energija {tevil vpliva na vas ali na ~loveka, za katerega ste pripravili numerolo{ko analizo: »Vsi smo z rojstvom dobili svojo ‘ivljenjsko {tevilko. To {tevilko je dolo~il ~as rojstva. Svojo {tevilko

(energijo) ima tudi vsak teden, vsak mesec in vsako leto.

Energija dolo~enega tedna in meseca vpliva na nas in usmerja na{o energijo za ta teden ali mesec. Tako torej deluje numerologija - usoda v {tevilkah,« pojasnjuje avtorica, ki zavra~a kakr{en koli pomen ~rk v numerologiji in to tudi razlo‘i, torej je po njenem vedenju spreminjanje imen in priimkov zaradi numerolo{kih u~inkov prazna marnja.

Knjigi Numerologija: Usoda v {tevilkah je dodan {e numerolo{ki priro~nik, knjiga, ki si jo napi{ete sami, saj si lahko vanjo za vsak dan v letu 2003 vnaprej napi{ete, kaj vam narekuje mo~ {tevil s pomo~jo natan~nih razlag, ki so v knjigi razvr{~ene od enice do devetice s podvplivi {tevil za posamezne dneve, tedne ali mesece. V priro~niku so tudi rubrike za ‘ivljenjskega partnerja, star{e, otroke, prijatelje …

Ti si trojni ~lovek Avtor: Jernej Mehle Zalo‘ba: Quatro Obseg: 193 strani Format: 13,5 x 16,5 cm Mehka vezava Cena: 2.990 SIT Naslov knjige Ti si trojni ~lovek nam ne razkriva bogate vsebine tega odli~nega slovenskega pisanja, ki nas na nezahteven in vsakomur razumljiv na~in popelje do spoznanj, kako za‘iveti pravo ‘ivljenje in kako se lahko izognemo boleznim ali jih vsaj na hitro odpravimo ali ubla‘imo.

Jernej Mehle je v knjigi Ti si trojni ~lovek zdru‘il tri knji‘ice, ki so nastajale neodvisno. Sestavlja jo razlaga, kako je ~lovek pravzaprav trojno bitje: najmanj pomembno fizi~no, ~ustveno in mentalno. Uvodoma nas pou~i, da samo branje ne zadostuje za preobrazbo, in predstavi deset zakonov, s pomo~jo katerih se ~lovek spremeni in za‘ivi na nov, prijaznej{i na~in.

V poglavjih Zrak pomeni dihati, Ogenj pomeni jesti, Voda pomeni piti, Zemlja pomeni po~ivati in Duh pomeni zdrava pozitivna naravnanost razgrne pred bralca vedenja o osnovnih znanjih za dobro zdravje.

Knjiga je prava zakladnica modrosti in naukov, ki jih pravzaprav vsi ‘e poznamo, toda avtor nam jih naniza na prijeten na~in in nas optimisti~no vzpodbudi, da se po njih tudi ravnamo in se tako izognemo prenekateri stiski.

Ljudje, ki kaj dajo na sebe in svoje po~utje, bodo nedvomno segli po tej knjigi. In naj dodamo, da bodo dobri ljudje kupili dve knji‘ici, drugo za svojega najbolj{ega prijatelja.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Nove knjige 1.

Priro~nik za zdravilce Ted Andrews

2.

Telo kli~e po vodi dr. F. Batmanghelidj

3.

Ribe na 150 na~inov Svetozar Veljkovi}

4.

Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Tom J. Chalko

5.

Ri` na 100 na~inov Ga{a Milivojevi}

6.

Astronumerologija Z. Cvetkovi}

7.

Zdrava sredozemska prehrana J. Barilla

8.

Kako beremo usodo z dlani Josef Ranald

9.

Vodnik prakti~ne aromoterapije W. H. Lee

10.

Usoda du{ Michael Duff Newton dr.sc.

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Znamenje smrti Kolikokrat zaznamo pri ljudeh nekaj neobi~ajnega, netipi~nega, a nismo pozorni?

Smo dovolj pozorni na okolico, ki nas opozarja, da se bo zgodilo nekaj nenavadnega?

Je te‘ko prepoznati znake smrti? To so vpra{anja, ki mu~ijo mnoge izmed nas! Pa poznate odgovor? Naj vam povem svojo izku{njo!

Bil je son~en petkov popoldan. Z bratom dvoj~kom sva sedela pred hi{o in se pogovarjala o mojem odhodu v Ljubljano. Samo {e nekaj dni je bilo do za~etka predavanj in jaz sem se prvi~ v ‘ivljenju odpravljala iz toplega in varnega doma v neznano. Z bratom sva bila zelo navezana drug na drugega in skrbelo me je, kako se bo zna{el brez mene. Prevevali so me razli~ni ob~utki. Bila sem hkrati ‘alostna in vesela.

Po~asi se je dan prevesil v no~ in na obisk so pri{li o~etovi kolegi, ki so imeli redne petkove turnirje kartanja. Tokrat sem jih bila vesela, saj sem nujno potrebovala razvedrilo. Vendar je bilo veselja kaj kmalu konec. @e med drugo partijo se je o~e nenadoma prijel za prsi in se zgrudil na tla. Sprva so vsi mislili, da se {ali (take scene so bile pogoste), kmalu pa so ugotovili, da gre zares. Ker je bil eden izmed kolegov voznik re{ilnega avtomobila, je o~eta hitro nalo‘il v avto in ga odpeljal v bolni{nico. Z bratom sva se usedla pred hi{o in rekla sem: »Ob~utek imam, da ga vidim zadnji~!« Brat me je debelo

48

pogledal, jaz pa mu nisem znala razlo‘iti, zakaj me je nenadoma prevzel tak ob~utek.

Kmalu po tem je poklical o~etov kolega in povedal, da je o~e imel sr~ni infarkt ter da je zunaj ‘ivljenjske nevarnosti. Brat me je samo pomenljivo pogledal in od{el spat, jaz pa sem {e dolgo v no~ strmela v temo in razmi{ljala o o~etu!

Zjutraj me je zbudil mamin krik! Oddrvela sem iz sobe in sledila njenemu glasu.

Vabilo k pisanju

Ko sem pritekla do Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. gara‘e, sem jo viOpi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano dela vso bledo, kapo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, ko ka‘e na ~udno 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. rjavo gmoto na tleh.

Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. Ko sem malo bolje pogledala, sem videla, da je z drugo roko sem prijela vili‘aba, krasta~a. Mami sem se co, vendar mi je ta nenadzonasmehnila, ona pa je vpila, rovano padla iz roke. Glasen naj jo pre‘enem, saj da prina- pok se je za‘rl v ti{ino. Vsi so {a smrt v hi{o. @abo smo od- me ~udno, ‘e kar o~itajo~e stranili in se napotili k zajtr- pogledali, in tudi sama sem ku. Brez besed smo posedli debelo pogledala svojo roko.

Nato me je spreletel srhljiv okoli mize.

Segla sem po kosu kruha, ob~utek. Kot da bi me stresala elektrika. Od groze sem kar onemela in debelo pogledala mamo, ona pa mene. V trenutku sem bila ujeta le nekaj sekund, vendar se nisem mogla niti premakniti. Po ko‘i in lasi{~u so mi gomazeli mravljinci in vse telo mi je oblila »kurja polt«. Nato je vame butnil val vro~ine. Cela sem zardela in se za~ela potiti. Po obrazu so mi tekle potne srage.

Kar naenkrat pa je bilo konec.

Bilo je, kot da bi me nevidna roka spustila in v srcu sem za~utila veliko praznino. Ob~utek je bil tako mo~an, da me je kar zabolelo! Takrat sem vedela, da se je zgodilo to, kar sem ~utila prej{nji dan! O~e je umrl.

Izvid obdukcije je pokazal, da je umrl ravno tisti ~as, ko smo mi doma do‘ivljali nepojasnjen dogodek. Se je pri{el poslovit? Zakaj je izbral mene in ne mame? Ne vem, mogo~e sem bolj dojemljiva za druga~nost? Ali pa je ‘elel {e enkrat videti osebo, ki jo je ljubil iz vsega srca?

Irma

Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji.

Aurea press d.o.o., Ljubljana

IMATE TE@AVE? @elite izvedeti ve~ o svojem ‘ivljenju? Vede‘evanje, svetovanje, za{~ite vseh vrst, pomo~ v stiski.

Dru{tvo za vedsko kulturo, 031-559-293 ali 031-623-186.

Dru{tvo za vedsko kulturo, Ljubljana

Mednarodna {ola Zlatega ro`nega kri`a

Lectorium Rosicrucianum vabi na predavanje

DVE DU[I V ^LOVEKU 12. februarja ob 18.00 - v IZUM-u, Pre{ernova 17, v MARIBORU,

17. februarja ob 19.00 - v hotelu Evropa v CELJU,

18. februarja ob 19.00 - v dvorani Obrtnega doma v NOVI GORICI,

20. februarja ob 19.00 - v Grand hotelu Union v LJUBLJANI,

24. februarja ob 19.00 - RIC, Novi trg 5, NOVO MESTO,

Predavanje je brezpla~no!

Sledil bo brezpla~en 12-tedensli seminar.

Informacije: 041/744-879 www.LectoriumRosicrucianum.org.

Originalne solne lu~i (na lesenem podstavku imajo posebno nalepko, ki zagotavlja, da je sol iz rudnika Wieliczka) zastopa in prodaja trgovina AUREA v hali A v BTC v Ljubljani

Solno lu~ lahko naro~ite na dom ali v slu`bo po telefonu 01/431 20 25 in elektronski zalozba-ara.si po{ti: ara ara@zalozba-ara.si ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, Ljubljana

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 95 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Berta Konda, Brilejeva 8, 1117 Ljubljana - Dravlje.

DRUGA NAGRADA ({estmese~na naro~nina na revijo Misteriji): Lojzka Taler, Sp. Gorje 204, 4247 Zg. Gorje.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Danica Matek, Tovsto 25, 3270 La{ko, Antonija Gomba~, Tbilisijska 8, 1111 Ljubljana – Vi~ Rudnik, Ljubo Kozic, Vrbnje 65, 4240 Radovljica.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 95: VODORAVNO: Blair, Lepa Vida, Fobos, zet, in Deimos, Aden, ulan, Spaak, Putin, lama, Tartarin, Njasa, ud, inserat, Kelt, Aci, stol, bajta, krinka, kavica, OO, Padna, Anatol, Empir, adut, ^I, AF, Clair, Igo, bo‘ja iskra, UV, tron, NP, Inn, hla~ke, suita, vran, kler, strn NAGRADNI POJMI: FOBOS IN DEIMOS, MARSOVA SATELITA, BO@JA ISKRA

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. februarja 2003 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 96 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {estmese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (96) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. teko~ega ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Za pomo~ sebi in prijateljem

KAKO BEREMO USODO Z DLANI Od starega veka do dana{njih dni so se za hiromantijo zanimali mnogi veliki ljudje. Le v znanstveni dobi ni bila dele‘na resnega obravnavanja, ker je bilo branje z dlani vedno povezano tudi z raznimi praznoverji.

Josef Ranald, avtor pri~ujo~e knjige, je po analiziranju ve~ kot 100.000 rok dognal, da dlan resni~no razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje, temperament in celo usodo. Vendar znaki na dlani niso nekak{en klju~ prihodnosti, ki bi kon~noveljavno napovedoval prihodnje dogodke. Svoje prirojene slabosti lahko s svobodno voljo zlorabimo, lahko pa se jim tudi izognemo z razumevanjem, ki ga dobimo ob prou~itvi dlani.

Priro~nik Kako beremo usodo z dlani vsebuje dovolj iz~rpen opis rok in prstov ter dlani s ~rtami, hribi in ostalimi znamenji, da lahko sami takoj za~nemo z analiziranjem rok. V knjigi je tudi opisano, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in ‘ivljenjska obdobja.

Knjiga KAKO beremo usodo z dlani je natisnjena v formatu 12,5 x 19,5 cm, ima 144 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 2.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Sol varuje zdravje Solna lu~ ustvarja zelo dobro klimo v vseh bivalnih in delovnih prostorih, podobno obmorski ali oni ob slapovih. Lu~ deluje s polno mo~jo ~e je pri‘gana; z velikostjo se pove~uje njena mo~.

Solna lu~ deluje na pet na~inov: oddaja zdravju koristne negativne ione, seva vitalno desnosu~no energijo, ustvarja pomirjujo~o meditativno svetlobo, ustvarja zdravo okolje in blagodejno vpliva na zdravje s harmoni~nim nihanjem kristalov.

V poljskem rudniku kamene soli Wieliczka, od koder izvirajo originalne solne lu~i, imajo globoko pod zemljo v sol izdolbeno posebno zdravilno sobo, v kateri bolniki, predvsem plju~ni, pre‘ivijo po nekaj ur na dan.

Originalne solne lu~i (na lesenem podstavku imajo posebno nalepko, ki zagotavlja, da je sol iz rudnika Wieliczka) zastopa in prodaja trgovina AUREA v hali A v BTC v Ljubljani, na prodaj pa so tudi v naslednjih trgovinah: Bled: Galerija TRG Bled; Idrija: Trgovina TIM-MLAKAR; Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: MAXIMARKET - Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: TC CITY trgovina DARVEL 2. nad. in Galerija SKRINJA; Murska Sobota: Boutique SIJAJ in trgovina ORFAM; Nova Gorica: Manufaktura NARODNA UMETNOST in trgovina MEDIGO; Radovljica: Trgovina META - zdravo ‘ivljenje; Velenje: Trgovina NITKA.

Lu~i tehtajo od 2 do 30 kg in stanejo od 5 do 35 tiso~ SIT

Iz`rebani kupci originalnih lu~i, ki nosijo desni znak si bodo lahko v jeseni brezpla~no ogledali rudnik soli od koder prihajajo solne lu~i.

Solno lu~ lahko naro~ite na dom ali v slu`bo po telefonu 01/431

20 25

zalozba-ara.si in elektronski po{ti: ara ara@zalozba-ara.si

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25