Revija-Misteriji-113_december-2002

LETNIK 10. - [T. 113 - DECEMBER 2002 - 660 SIT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Vizije ob smrtni postelji Antimaterija je dokazana

?

Kaj seva Keopsova piramida

Atrazin vpliva na spol

NEZEMLJAN V @ITU

Informirani lon~ek Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov.

Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

Cena:

3.300 SIT

Prodajajo vse trgovine, ki so poobla{~ene za prodajo informiranih kozarcev. Veleprodaja: AUREA, BTC Hala A, tel.: 01/541-17-60, 041/616 955.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 10. - [T. 113

december 2002

7

21

Vizije ob smrtni postelji

Nezemljan v ‘itu

Nenavaden obsmrtni izlet v lastno preteklost

Tudi letos je bila bogata letina skrivnostnih ‘itnih krogov

9

29

Antimaterija ‘e stvarnost

Atrazin vpliva na spol

Izolirani prvi delci antimaterije

Herbicid u~inkuje na mo‘gane ‘ivali in ne na njihove spolne ‘leze

11 Kaj sli{ite pri SETI-ju?

Zemlja je izpostavljena kamnitim drobcem, ki letijo iz vesolja

14

33 Strup izoblikoval Ameriko Zasvojenost, ki mori vse huje po vsem svetu

36

Vsega CO2 narava ne zmore

Celi~ni spomin

Drevesa zagotovo ne morejo re{iti problema globalnega ogrevanja

Va{e celice, tudi ~e jih odstranite in opazujete od dale~, vedo, kaj mislite

15

37

Nastaja v piramidi energija?

Nezemljani so v nas?

V razvoju egip~anske civilizacije nekaj manjka, ampak kaj?

Alternativen pristop k prou~evanju ufolo{kih in spiritisti~nih fenomenov

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje dvakrat letno (3.564 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Apokalipsa leta 2030?

po{tovano uredni{tvo!

Zanimivosti v ~lanku S Kdo je pomagal ‘ivljenju iz 112. {tevilke Misterijev (november 2002) so me spodbudile, da opozorim na {e nekatere prebliske, ki so ~love{tvu na razpolago v Novem razodetju Jakoba Lorberja. ^lovek (Adam) naj bi bil ustvarjen pred pribli‘no 6000 leti. Da je neke vrste ~lovek ‘ivel ‘e pred Adamom, je potrdil Jezus tudi v spisih Novega razodetja, in ga je omenjal kot »pred~loveka« (Vormensch).

V Novem razodetju Jezus opisuje naslednjo »razvojno zgodbo«: Preden je bil Adam ustvarjen, so imeli prilo‘nost postati Bo‘ji otroci ljudje na nekem drugem planetu.

Pri www.lorber-verlag.de obstaja knjiga z naslovom Mallona. V njej je opisano, da so planet Mallona v vojskovanju razstrelili, in da je bil takrat na Zemlji ustvarjen nov ~lovek.

V opisih iz ~lankov revije Misteriji, da si zunajzemeljska bitja prizadevajo za kri‘anja dolo~enih ras, ter v ~lovekovih prizadevanjih, da razli~ne ‘ivali in rastline oplemeniti s kri‘anjem, je o~itno neka stalnica.

Vse ka‘e, da se v civili-

zacijah dose‘e tak razvoj, da gre to predale~; ~lovek si domi{lja, da se vse razvija »pod« poseganjem prebrisanih bitij, ki jih (pozneje) imenuje bogove. Ko gre razvoj predale~, se o~itno zgodijo »spremembe« (sesutje civilizacije).

Novo razodetje (napisano pred 150 leti) napoveduje uni~enje vremena (kar se zaradi ozona res dogaja) in s tem pogojev pre‘ivljanja, pred popolnim izumrtjem ~loveka pa »evakuacijo« nekaj izbrancev za toliko ~asa, dokler se na Zemlji ponovno ne vzpostavijo pogoji za pridobivanje hrane (torej, da se ozon »zakrpa«).

V Novem razodetju so opisani tudi dogodki ob vesoljnem potopu, in kako je do tega pri{lo zaradi neupo{tevanja »prero{kih opozarjanj«. Iz opisov je razvidno, da je bila takrat tehnika bolj razvita, kot si danes upamo predstavljati. V vojskovanju so razstrelili gorovje in s tem odprli vodno ‘ilo.

Opisovanje v ~lanku Zvezdni predniki ‘e omenjene {tevilke Misterijev (november 2002) se ujema s pisanjem v Novem razodetju, da bi apokalipso lahko prepre~ili. Obenem pa Novo razodetje (ko navaja, kaj moramo narediti, da do »apokalipse« ne bi pri{lo)

ZANIMIVE INTERNETNE POVEZAVE http://www.zalozba-ara.si http://www.hydrovital.com Son~na obvestila Dnevna obvestila o dogajanju za osebno in duhovno rast, zdravo ‘ivljenje in skrb za naravo. http://www.soncnaobvestila.cjb.net

ALI

ara@zalozba-ara.si

napoveduje, da tako kot se dogaja sedaj, dlje kot do leta 2030 ne bo trajalo. ^e pa bomo zelo pospe{eno uni~evali svet, oziroma ~e se ~love{tvo (in Cerkev) ne bo popravilo, se to zgodi toliko prej.

Ciril Ravnak

Obisk lastnega groba

osnovni {oli 19 let pou~ujem fiziko, ‘e dolgo V pa se nagibam k druga~nemu, alternativnemu, kakor koli bi temu dejali. Velikokrat se mi je ‘e zgodilo, da sem kar naenkrat dobil vtis – to sem pa ‘e do‘ivel!

En tak moj do‘ivljaj pa je bil zelo poseben in bi vam ga rad posredoval.

Pred dvema letoma smo {li iz Slovenske Bistrice na izlet, v katerem je bil vklju~en tudi ogled Cerkni{kega jezera. Ko smo se peljali mimo pokopali{~a v Cerknici, so nekateri predlagali, da se ustavimo ob grobu biv{e bistri{ke zdravnice, ki je tam pokopana.

Ko smo zavili na pokopali{~e, je naenkrat udarilo vame – bolj mo~no, kot kdaj koli prej – da sem tu ‘e bil, ~eprav vem, da {e nisem. To ni bil zgolj ob~utek podo‘ivljanja, ampak je bilo pokopali{~e, ki sem ga prej dejansko videl v sanjah.

Misli so bile preve~ zbegane, da bi lahko natan~no ujel, kaj sem tam neko~ po~el. Bilo je kot spomini na dogodek, ki se ga ne morem ve~ dovolj natan~no spomniti. Pa vendar, kapelica na sredini spodnjega dela pokopali{~a in nekatere druge podrobnosti so mi bile povsem znane. Vedel (Nadaljuje se na 6. strani.)

ZANIMIVOSTI

KUNCI ODPORNI NA PESTICID

K

uncev je ponekod v Avstraliji tudi po 3.000 na kvadratni kilometer, kar je prava mora za kmete in naravovarstvenike. Oblasti v Avstraliji jih na~rtno preganjajo, a je njihov uspeh vse manj{i.

Kunci so prvi primer sesalcev (izjema so le mi{i), ki jih ljudje morijo s pesticidom, pa so se nanj privadili in postali odporni. Najbolj raz{irjen pesticid, natrijev fluoracetat ali 1080, najbolj mno‘i~no uporabljajo – kar 90 odstotkov vse proizvodnje – na Novi Zelandiji za zatiranje oposumov, ki so na otok pri{li iz Avstralije. Strup naj bi bil primeren za uporabo v Avstraliji zato, ker ga mnoge tamkaj{nje rastline proizvajajo kot naravno obrambo pred {kodljivci.

JEZUSOV BRAT

N

edavna najdba krste, v kateri je vklesan napis v aramej{~ini »Jakob, sin Jo‘efa, Jezusovega brata«, bo najbr‘ spet spro‘ila debato, ali je Jezus imel brate in sestre ter kdo so bili. V ve~ knjigah Nove zaveze se navaja Jakob kot Jezusov brat ter vodja zgodnje cerkve v Jeruzalemu.

Zgodovinarji so neko~ identificirali Jakoba kot svetega Jakoba Mlaj{ega, enega dvanajstih apostolov. Toda v Novi zavezi pi{e, da Jezusovi bratje za njegovega ‘ivljenja niso verjeli vanj. Ja-

Zato prizadene le kunce, ne pa tudi doma~ih rastlinojedih ‘ivali. Sedaj upo{rabljajo ‘e dvakratno dozo strupa, a kobu so rekli tudi Jakob Pravi~ni. Njegov sodobnik, u~enjak Jo‘ef Flavij je zapisal, da so Jakoba Pravi~nega po obsodbi velikega sveta kamenjali do smrti leta 62 n. {. Nekateri u~enjaki menijo, da so bili Jezusovi bratje in sestre v resnici njegovi polbratje in polsestre – po Jo‘efovi prvi ‘eni, ki je umrla, preden se je poro~il z Marijo. Drugi zagovarjajo stali{~e, da je imel Jezus prave brate in sestre, ki so se rodili Jo‘efu in Mariji po Jezusovem ~ude‘nem rojstvu. Tretji pa dokazujejo, da so bili ti otroci Jezusovi bratranci.

D

tudi to ne pomaga ve~. Zato na~rtujejo nove na~ine morjenja, med katerimi je tudi smrtonosni virus.

D

SAHARSKI PESEK TROSI BOLEZNI PO EVROPI?

T

udi pri nas se zgodi, ~eprav bolj redko, da so po kak{ni nevihti avtomobili, perilo, pa tudi listje na drevju rjasto rde~i ali rumeni, posledica de‘ja s prime{anim saharskim peskom. Ko pesek speremo, nih~e o tem kaj dosti ne razmi{lja.

Pred meseci je pesek presenetil [vede in povzro~il kar nekaj panike, saj se je v tem ~asu ‘e precej govorilo o antraksu.

Podoben strah je povzro~il na [vedskem pe{~eni de‘ leta 1991, ker so ga povezovali z Zalivsko vojno. Oblasti so mirile prebivalstvo z razlago, da gre za ~isto naraven pojav pu{~avskega peska, ki ga mo~ni vetrovi v~asih prinesejo iz Afrike tudi tako dale~.

Strah pa sploh ni odve~, ~eprav ne zaradi terorizma, ampak iz popolnoma drugih razlogov. Ameri{ki znanstvenik dr. Griffin je prepri~an, da izvira zadnja epidemija slinavke in parkljevke v Veliki Britaniji prav iz Afrike. Epidemija se je uradno za~ela 20. februarja letos.

Meteorolo{ki sateliti so sledili ogromnim oblakom pu{~avskega peska iz Sahare, ki so ga vetrovi prinesli nad Anglijo 13. februarja.

D

Misteriji 5

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.)

sem tudi, kje se je kaj dogajalo, ko sem bil (neko~, nekako) tam. Zlasti mi je ostal v spominu poseben, pod vi{ino grobov zni‘ani del, ki je bil kot nekak{en rov.

Kolegi so bili ob grobu zdravnice, mene pa je tako potegnilo, da sem moral na »sprehod« med grobovi. Najprej sem hodil po~asi in opazoval, ~esa se bom spomnil.

Kot da bi nekaj iskal, morda znak, posebnost, ki bi me kam popeljala …

Na vogalu pokopali{~a sem se ustavil in se razgledal. Na najbli‘jem grobu sem uzrl ime Dragoslav; prvi~ v ‘ivljenju sem na grobu videl zapisano svoje ime, in to prav na pokopali{~u, ki sem ga na nek nepojasnjen na~in ‘e poznal izpred mnogih let, morda tistih, ko me pravzaprav {e ni bilo. Priimek pa je bil Milovanovi~, z isto kon~nico kot jo ima moj priimek. Ali sem na{el »svoj grob«?

Bilo je kratko malo preve~ slu~ajnosti, v katere ne morem kar tako verjeti.

Sam razmi{ljam, da sem morda tam ‘e bil v nekem drugem ‘ivljenju, drugi dimenziji, vzporednem vesolju … Veselilo bi me, ~e bi mi kdo vedel kaj ve~ povedati, kaj se mi je pravzaprav zgodilo.

Prijazen pozdrav Drago Jovi~, Slovenska Bistrica

Sporo~ilo mrtvega

i{em vam pro{njo oziroma obvestilo v zvezi s ~lanP kom v Misterijih {t. 112 - November 2002. Naslov ~lanka je bil »Mrtvi poslal sporo~ilo«.

Imam prijatelja, ki je 25. 9.

6

2002 dobil podobno sporo~ilo ob okoli 21:00. Na mobilnem telefonu se mu je izpisalo april ?? 2064 ura 00:00 tel +9010 Sporo~ilo je sestavljeno iz podobnih znakov in ~rk, kot jih je dobil »Peter«. Sporo~ilo ima {e vedno shranjeno. Rad bi, ~e bi se dalo kako priti v stik s piscem ~lanka oziroma tako imenovanim »Petrom«.

Upam, da bomo lahko {e bolje pojasnili vzrok teh sporo~il in razvozlali, zakaj je to sporo~ilo prejel tudi moj prijatelj!

Lep pozdrav!

L. J.

Damanhurjanka? e nekajkrat sem zasledila ~lanke o skupnosti Da@ manhur in o razli~nih dejavnostih njenih ~lanov. Navdu{il me je njihov na~in ‘ivljenja, njihovo pojmovanje narave, njihov Tempelj ~love{tva.

Zanima me, kako bi lahko postala ~lanica njihove skupnosti. Ali je o tem mogo~e dobiti kak{no natan~no pojasnilo, obstajajo kak{na pravila, kje bi lahko ~im ve~ izvedela o mo‘nostih in pogojih ‘ivljenja pri njih? Ali je ‘e kak Slovenec ali Slovenka ~lan njihove skupnosti?

Jasna, Ljubljana Najbolje je, da jih obi{~ete.

Obi~ajno je, da se najprej dogovorite za nekaj dni, morda celo tednov bivanja pri njih, da spoznate njihovo ‘ivljenje od blizu.

In seveda tudi oni vas. Kolikor vemo, med njimi {e ni nobenega iz Slovenije, na pomlad pa bo izlet v Damanhur ponovno organizirala agencija Quo Vadis.

Lahko se jim pridru‘ite. ^e pa bi ‘eleli {e prej navezati stike s skupnostjo, jim pi{ite na naslov:

dhvisit@damanhur.it z naznako for Gazza Solidiga (kar pomeni Sraka Zlata rozga). Morda vam kak nasvet lahko posredujejo tudi na quo.vadis@siol.net.

In ~e boste od{li tja na obisk ali za vedno, se nam javite. Da povemo {e drugim.

Kozarci na Hrva{kem

navodil za informirane je razvidno, da jih Ije zkozarce mogo~e kupiti tudi na Hrva{kem. Vendar ne vem kje; kupujem jih v Ljubljani in Bre‘icah. Ker pa bi jih za prazni~na darila rad kupil ve~, bi jih kupil raje kar na Hrva{kem. Razen tega bi radi nekateri moji prijatelji navezali stike s prodajalci oziroma z zastopnikom na Hrva{kem.

Prosim, da naslove objavite v reviji, da bi tudi nekateri drugi moji prijatelji, ki vsaj ob~asno berejo Misterije, dobili informacije. Posebno sedaj, ko je o njih pisal re{ki ~asopis in se je informacija pojavila na televiziji.

Zoran, Zagreb V Zagrebu informirane kozarce prodaja trgovina Orhideja v centru Importane, za druga obmo~ja na Hrva{kem pa je kontaktni naslov Radha Rijeka 098 928-6851, ki vam lahko na{e izdelke po{lje tudi po po{ti.

Teslova plo{~ica

re~ital sem vse o Tesli, kar mi je dostopno, pa P nisem nikjer zasledil natan~nej{ega opisa, kaj je rekel oziroma dognal Tesla v zvezi s plo{~ico, o kateri pi{ete v Misterijih. In {e nekaj: moji kolegi pravijo, da postavljena pod posteljo prepre~uje u~inke sevanj. Dr‘i?

Marijan, [kofja Loka

Naro~ili smo angle{ko knjigo o Nikoli Tesli, v kateri avtorica opisuje purpurno plo{~ico. To je, kot vemo, edini javni zapis in ga bomo, prevedenega, objavili v Misterijih.

Teslova plo{~ica deluje mnogostransko, nekateri jo imajo kar pri sebi, v ‘epu, da prepre~uje vpliv umetnih in naravnih neioniziranih sevanj. Ob sebi jo imajo tudi ljudje, ki ure in ure presedijo pred ra~unalniki. Vemo, da nekateri zatrjujejo, da se v postelji po~utijo veliko bolje, da se bolj odpo~ijejo, ~e imajo pod posteljo Teslovo plo{~ico. Izjav o delovanju imamo {e veliko, vendar podatkov o kakih meritvah nimamo.

Bioenergetiki

januarski {tevilki ste predstavili zdravitelja Zdenka V Doman~i~a. O njem sem tudi drugje veliko prebral in sli{al.

Menda je {lo od tedaj skozi njegovo {olo ‘e kakih sto ljudi, ki sedaj delajo po njegovih napotkih po vsej Sloveniji.

Ali bi bilo mogo~e izvedeti, koliko ljudi je iz{olal in kje delajo?

Ivan, @u‘emberk Kolikor vemo, je bilo v njegovi {oli kakih dvesto ljudi, nekaj deset jih je opravilo ‘e tudi drugi del te~aja. Kot vemo, se pod vodstvom Zdenka Doman~i~a snuje mednarodna {ola bioterapevtov, namenjena tudi bodo~im zdravilcem iz revnej{ih dr‘av, da bi lahko pomagali tam, kjer prakti~no ni denarja za zdravnike.

Med stotnijami Slovencev, ki so opravili prvi te~aj v Kranjski Gori, se jih precej ukvarja le s ~lani lastnih dru‘in in znancev, nekaj pa jih seveda uspe{no javno koraka po stopinjah svojega u~itelja; telefone nekaterih od njih imamo v uredni{tvu.

Nenavaden obsmrtni izlet v lastno preteklost

Vizije ob smrtni postelji F

Tudi on je poro~al, da se mu je pred enomenologija, ki spremlja trenuZna~ilna izku{nja, ki jo o~mi odvrtelo vse preteklo ‘ivljenje, tek smrti, je ob{irna, raznolika in vklju~no z vsemi podrobnostmi. bogata. Psihi~no stanje osebe, ki veliko ljudi do‘ivi pred se pribli‘uje trenutku velike lo~itve, je Obema primeroma je skupno, da nastopom agonije, ali ko subjekta zelo dovzetno za spro‘anje paranornista umirala ali bila navidezno malnih dogodkov. so izpostavljeni mrtva, temve~ sta iskreno verjela, da je neizbe‘na. Izku{nje umirajo~e ali Zna~ilna izku{nja, ki jo veliko ljudi neposredni in neizogibni smrt navidezno mrtve osebe imajo pogosto do‘ivi pred nastopom agonije, ali ko so smrtni nevarnosti, je elemente nadnaravnega. Tak je tudi priizpostavljeni neposredni in neizogibni smrtni nevarnosti, je popolno in panopopolno in panoramsko mer profesorja Pastoreja iz Genove, ki je takole opisal svoje do‘ivetje: ramsko spominjanje celega ‘ivljenja, spominjanje celega zato ji tudi pravimo »panoramska vizi»Bil sem zelo bolan. V ~asu najhuj{e ja«. Gre za popolnoma subjektivno izkrize sem popolnoma izgubil zavest o ‘ivljenja. ku{njo, ki pa jo do‘ivi precej{nje {tevilo telesni bole~ini, mo~no pa se mi je poveljudi. Znano je pri~evanje angle{kega zadnje podrobnosti. Skratka, pred me- ~ala mo~ domi{ljije. Tako sem videl admirala Beauforta, ki je v pismu opi- noj se je razprostrla panoramska vizija zmedene, a vendarle nadvse razlo~ne sal dramati~no izku{njo iz mladih let, ko vseh dogodkov mojega ‘ivljenja in ob podobe mene samega kot otroka, mlaje neko~ skoraj utonil. Ko je bil ‘e brez vsaki sliki sem se zavedal dobrega ali deni~a in mo‘a v raznih obdobjih mojezavesti, je za~util, da ga preplavlja po- slabega, povezanega s tem dogajanjem, ga ‘ivljenja; bile so kot sanje, le da so poln mir, ki je popolnoma pregnal prej{- ter razmislil o vzrokih in posledicah. Po- bile bolj do‘ivete in ‘ive. V tem neskon~do‘ivel sem tudi {tevilne nepomembne nem, svetlem, modrem prostoru mi je nje ob~utke strahu in obupa: »Ne da bi mi bilo koli~kaj ‘al, sem in ‘e dolgo pozabljene pripetljaje in to nasproti pri{la moja mati, ki je umrla pred {tirimi leti. opustil vsako upanje, da bo kdo pri{el tako ‘ivo, kot da so se zgodili v~eraj.« Podobno izku{njo je do‘ivel gospod na pomo~. Nobene fizi~ne bole~ine niTe izku{nje se sploh ne da opisati …« sem ~util. ^uti so bili res nekoliko zame- Heiron iz Züricha, ki se je ponesre~il v gljeni, druga~e pa je bilo z duhom, ki je gorah in ostal nekaj ~asa nezavesten.

PRIKAZNI OB delal sto na uro. Tega se sploh SMRTNI POSTELJI ne da opisati. Misli so si sledile s tako vrtoglavo hitrostIz tega pri~evanja izhaja jo, da si nekdo, ki tega ni donov element, namre~ prikazo‘ivel, sploh ne more predvanje svojca. To je ena najpostavljati. Kmalu so se za~eli gostej{ih izku{enj v fenomeogla{ati spomini: moje zadnje nologiji dogodkov tik pred kri‘arjenje, ki se je kon~alo z smrtjo, ki ji strokovnjaki prabrodolomom, {ola, uspe{en vijo prikazni ob smrtni poste{tudij, zapravljeni ~as, avanlji. Pojav je natan~no raziskal ture in strasti v mladosti. SkoErnesto Bozzano in o tem turaj vsi dogodki mojega ‘ivljedi napisal knjigo Le visioni nja so se mi odvrteli pred dei morenti (Videnja umirajoo~mi, za~en{i z novej{imi, pa ~ih). nazaj vse do otro{tva. SpomiPosamezniki, ki do‘ivijo ni niso bili le nakazani, kot jih to izku{njo, ob~utijo, da so sedaj pripovedujem, ampak Stara ilustracija iz 18. stoletja predstavlja »vrnitev v ‘ivljenje« po vstopili v psihi~no stanje, v animirani in natan~ni vse do izku{nji dozdevne smrti. katerem se ne ‘elijo vrniti v

Misteriji 7

V IZIJE

OB SMRTNI POSTELJI

‘ivljenje in zapustiti spokojnega okolja, v katerem so se zna{li. Zelo zna~ilen primer tovrstnega do‘ivetja je bil opisan v reviji Psychic Research marca 1931. Gre za pripoved Leslie Grant Scott, ki je z obilico detajlov opisala svojo izku{njo navidezne smrti. Predvsem se je spominjala miru, ki jo je preveval, ko je z zanimanjem, a hkrati neprizadeto opazovala svoje telo v postelji in zdravnika, ki

Izku{nje umirajo~e ali navidezno mrtve osebe imajo pogosto elemente nadnaravnega. jo je posku{al o‘iviti. Pozneje je postala njena senzibilnost {e ve~ja, saj je lahko z jasnostjo, ki je dotlej ni poznala, opazovala sobo iz vseh kotov, pa tudi iz sosednje sobe. Ko je sprevidela, da jo je zdravni{ka intervencija obdr‘ala pri ‘ivljenju in da se mora vrniti v telo, je ob misli, da se mora odpovedati temu vzvi{enemu stanju, ob~utila grozo in tesnobo.

Primer vsebuje {e en element, ki skupaj z drugimi tvori kontekst dogodka: OBE ali zunajtelesno izku{njo oziroma bilokacijo. O tem je govora tudi v osmem zvezku publikacije Proceedings, ki jo je izdalo Dru{tvo za psihikalne raziskave. Parapsiholog Richard Hodgson pi{e o nekem gospodu Wiltseju, ki je v

nezavestnem stanju opazoval svoj »duh«, kako se je osvobodil telesa, za~en{i od stopal in nog ter naprej do srca in glave. Ko se je to dogajalo, je Wiltse imel ob~utek, da se trgajo tanke vezi.

Kon~no je svobodni duh privzel prosojno obliko, ki je lahko prehajala skozi materijo. Duh je imel popoln pregled nad prostorom, videl je tudi prostor za seboj. Nato ga je obdal neke vrste oblak, ki mu je onemogo~il nadaljnje spoznavanje in kon~no se je spet zna{el v svojem telesu.

Prav tako zanimiv primer je Hodgson opisal v ‘urnalu ‘e omenjenega dru{tva leta 1902. Neki gospod G. je pogledal v sobo, v kateri je na smrtni postelji le‘ala njegova ‘ena, in zagledal tri sloje oblakov, iz katerih se je izoblikovala svetla ‘enska figura, oble~ena v nekak{no tuniko, in dvignila roke nad umirajo~o. Nato je videl, da se je iz ‘enine glave dvignila prosojna figura v vodoravnem polo‘aju, ki je bila s telesom povezana z neke vrste popkovino.

Ta se je na trenutke zatresla, kot da bi se figura ‘elela osvoboditi spone. Prizor, ki mu je bil pri~a presene~eni in ganjeni gospod G., je trajal zelo dolgo; po petih urah je ‘ena izdihnila, popkovina se je pretrgala in prikazen izginila. Naj {e pojasnimo, da je bil Hodgsonov znanec gospod G. skeptik, ki je nasprotoval spiritizmu.

PSIHODINAMI^NA RAZLAGA

Posamezniki v komi imajo v~asih vizijo svojega »duha«, ki se po~asi osvobaja telesa, ter se naposled lo~i od njega.

8

Kljub popolni subjektivnosti fenomena, ki mu je bil pri~a gospod G., velja poudariti, da podobni dogodki niso redki. Obstajajo celo fotografije lo~itve astralnega telesa (dvojnika) od umirajo~ega.

Prikazni na smrtni postelji so v zbirki primerov obsmrtnih do‘ivetij najpogostej{e. [tevilni zdravniki in bolni{ke sestre trdijo, da imajo nekateri bolniki v urah tik pred smrtjo vizije umrlih so-

Ameri{ki metapsihik Richard Hodgson (1855-1905) je bil znan predvsem po svojih {tudijah o medialnosti gospe Piper, napisal pa je tudi nekaj razprav na temo fenomenov, povezanih z obsmrtnimi do‘ivetji.

rodnikov in prijateljev, v~asih pa tudi neznanih osebnosti. Fenomen navadno interpretiramo kot skupek halucinacij, izhajajo~ih iz patolo{kega stanja subjekta, ki spremljajo agonijo ali trenutke pred njo. Iz dolo~enih primerov pa lahko sklepamo na kompleksnej{e in bolj objektivne dogodke. Ernesto Bozzano, ki se je veliko ukvarjal s to tematiko, je fenomene glede na ve~jo ali manj{o stopnjo objektivnosti razdelil v 6 kategorij. Fenomeni z ve~jo objektivnostjo imajo psihodinami~no razlago, ki izklju~uje nadnaravni poseg, a dokazuje obstoj paranormalnega pojava. V zvezi s tem je doktor E. H. Plumtree v reviji Spectator 26. avgusta 1882 opisal naslednji primer: »Aprila 1854 je umirala mati enega najve~jih mislecev in teologov na{ega ~asa. @e ve~ dni ni pri{la k zavesti. Le nekaj sekund pred smrtjo pa se je vznemirila in za~ela {epetati: „Glejte jih, prihajajo pome … Tam je William, pa Elisabeth, tam sta Emma in Anna“. Po kratkem premoru pa {e: „Tudi Priscilla prihaja!“ Priscilla je umrla le dva dni prej in novico o tem so skrbno skrivali pred bolnico.«

VIZIJE

OB SMRTNI POSTELJI

Seveda lahko predpostavljamo, da je novico umirajo~a prejela po telepatski poti, tako da jo je »vzela« iz nezavednega ostalih sorodnikov. Toda ~e to potrjuje ~love{kost fenomena, isto~asno potrjuje tudi nedvoumno prisotnost paranormalne fenomenologije in dejstva, da spremenjena stanja zavesti (v tem primeru patolo{ko stanje umirajo~e) omogo~ijo pojav parapsihikalne fenomenologije. [e en dokaj kompleksen primer najdemo v ‘e omenjeni publikaciji Proceedings (zvezek VI, str. 21): »Gospa Emma Pearson je povedala, da je novembra 1864 od{la v Brighton, da bi skrbela za hudo bolno teto Harriet. Sobo, ki je bila zraven tetine, je delila z gospo Coppinger, ki se je pri negi bolne tete izmenjavala {e z enim sorodnikom, Johnom Pearsonom. V no~i na 24. december sta obe ‘enski, ki sta sicer le‘ali, a nista mogli zaspati, zagledali lik manj{e ‘enske, zavite v star {al, s kodrasto lasuljo in staromodnim klobukom na glavi. Figura je stopila skozi vrata tetine sobe. Coppingerjeva je Emmi rekla: »Emma, si videla? To je teta Anna!« (pokojna sestra umirajo~e).

Emma je prikimala in rekla: »Da, bila je prav teta Anna … Mislim, da je to slaba napoved.« Sko~ili sta s postelje, medtem pa je privihral tudi John Pearson in ponavljal: »Teta Anna je bila … a kam je {la?« Teta Harriet je umrla istega dne zve~er. Preden je umrla, je ne~akinjama povedala, da je videla svojo sestro Anno, ki je pri{la ponjo.« Primeri, kot je zgornji, spadajo v dolg seznam dokumentiranih do‘ivetij, ki so zaradi svoje eksistencialne vsebine in o~itnih znanstvenih implikacij prepri~ale mnoge ugledne metapsihike iz preteklosti ter sodobne parapsihologe, da se je vredno poglobljeno ukvarjati s to tematiko.

A kaj, ko pri poskusih razvozlavanja misterija ~love{ke usode onkraj meja ‘ivljenja vedno uvidimo, da je dokon~no spoznanje velike skrivnosti, ki jo predstavljamo mi vsi, le nedosegljivi sen.

Ra. Pu.

D

Izolirani prvi delci antimaterije

Antimaterija ‘e stvarnost

Z

nanstveniki Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN), zdru‘eni okoli projekta ATHENA, so uspeli izolirati prve delce antimaterije. Kar je do sedaj obstajalo zgolj v teoriji, je sedaj postalo stvarnost: v {vicarskih laboratorijih so v antiprotonskem deceleratorju (upo~asnjevalniku) proizvedli okoli 50.000 atomov antivodika, popolnega antidelca vodika 1.

Dose‘ena struktura atomov nasprotnih predznakov, ki so jih ujeli v zanko upo~asnjevalnika in »uskladi{~ili« na temperaturi blizu absolutne ni~le (minus 273 stopinj Celzija), odpira nova poglavja, o katerih do sedaj nismo mogli niti sanjati. »Zdaj imamo ~vrsto znanstveno podlago za raziskovanje samih temeljev narave in tem, ki mejijo na znanstveno fantastiko: paralelnih svetov, antimaterijske proizvodnje energije ter antimaterije kot pogona za vesoljska plovila,« je povedal evropski komisar za raziskave Philippe Busquin, ko je sli{al, da so znanstveniki Evropske organizacije za jedrske raziskave proizvedli prve antimaterialne delce. To odkritje bo

znanstvenikom pomagalo pri iskanju odgovorov na vpra{anja o nastanku in zgradbi Vesolja.

Morda bomo zdaj lahko spoznali, pravijo strokovnjaki, zakaj znani svet razpolaga z ve~ materije kot antimaterije, v nasprotju s sprejeto teorijo, po kateri je pravir vsega, Veliki pok, proizvedel enake koli~ine materije in antimaterije. To bi nas lahko pripeljalo do novih, do sedaj nepredstavljivih virov energije, trdijo znanstveniki, glede na teorije, po katerih kolizija oziroma spajanje materije in antimaterije proizvede ogromne koli~ine energije.

Znanstvenike ~akajo obse‘ne raziskave: kaj ~e dobljeni antivodik reagira na gravitacijo druga~e od svojega »zrcalnega odseva«, vodika 1? To bi po prepri~anju strokovnjakov Evropske organizacije za jedrske raziskave postavilo nova vpra{anja v zvezi s teorijo relativnosti in {e naprej, vse do kvantne teorije. »Zaradi vsega tega je vredno, da se pozabavamo z dobljeno antimaterijo,« so prepri~ani strokovnjaki projekta ATHENA.

D

ATHENA je eksperimentalni program Evropske organizacije za jedrske raziskave, v katerem uporabljajo antiprotonski upo~asnjevalnik. Posre~ilo se jim je proizvesti antivodikove atome, katerih pozitroni kro‘ijo okoli antiprotonskih jeder.

Misteriji 9

Pra{tevila ‘e od anti~nih ~asov vznemirjajo najve~je u~enjake

Enostavna re{itev enigme S

vetovna matemati~na srenja je pred nedavnim do‘ivela hud {ok, saj je trem ra~unalni{kim znanstvenikom uspelo razre{iti stoletja staro uganko o pra{tevilih, ki se, kot je znano, glasi: Kako ugotovimo, ali je dolo~eno {tevilo pra{tevilo? Poskus, ki je plod dela omenjene trojice, je namre~ tako enostaven, da so se matematiki za~eli spra{evati, ali so morda spregledali {e kaj drugega.

Pra{tevila so tista {tevila, ki so deljiva le s samimi seboj ali z ena, in predstavljajo osnovni gradbeni material matematikov. Na sploh pa pra{tevila fascinirajo u~enjake ‘e od anti~nih ~asov.

Leta 240 pred na{im {tetjem je gr{ki matematik Eratosten izdelal prvo preprosto metodo lo~evanja pra{tevil od ostalih. Vendar ~as, ki je potreben za uporabo metode, nara{~a eksponentno z velikostjo {tevila, zato bi za res velika {tevila potrebovali veliko ve~ ~asa, kot ga imamo smrtniki na razpolago v celem ‘ivljenju. Vse od tedaj posku{ajo znanstveniki odkriti algoritem v »polinomskem ~asu«, ki bi omogo~il re{itev v razumno kratkem ~asu.

V zadnjih desetletjih so se poskusi intenzivirali, saj so pra{tevila dobila novo pomembnost v kriptografiji. Sistem kodiranja, s katerim so zavarovane transakcije prek interneta, se namre~ opira na dejstvo, da je dolo~anje prafaktorjev velikih {tevil izjemno te‘ko. Algoritmi, ki so trenutno v uporabi za dolo~anje teh faktorjev, so sicer hitri, vendar na njihovi podlagi ugotavljamo le verjetnost, da je dolo~eno {tevilo pra{tevilo. ^eprav je lahko verjetnost zelo visoka, ti algoritmi ne omogo~ajo kon~nega dokaza.

Manindra Agrawal in njegova {e ne diplomirana {tudenta Neeraj Kayal in

10

Novo odkrita metoda bo matematikom pomagala pri razre{evanju drugih problemov, ki so z uporabo drugih tehnik v slepi ulici.

Nitin Saxtena so uspeli, kjer so najmo~nej{i matemati~ni umi odpovedali. Trojica, ki deluje na Oddelku za tehni~ne in ra~unalni{ke vede Indijskega tehnolo{kega in{tituta v Kanpurju, je izdelala algoritem, ki omogo~i kon~en odgovor na omenjeno vpra{anje v doglednem ~asu.

SVE@ PRISTOP Uspeh trojice bi najbr‘ lahko pripisali druga~nemu, sve‘emu pristopu k staremu problemu. Namesto, da bi si zastavili veliko vpra{anje »Je to {tevilo pra{tevilo?« so iz preiskovanega {tevila izvedli niz manj{ih vpra{anj ali izena~itev. »^e izena~itve dr‘ijo, gre za pra{tevilo, ~e pa katera od njih ne dr‘i, {tevilo ni pra{tevilo,« razlaga Agrawal.

Strokovnjaki so vedno predpostavljali, da je algoritem v polinomskem ~asu

Algoritem pra{tevila

mo‘en. Niso pa predvideli neverjetne preprostosti 13-vrsti~ne re{itve, ki so jo predstavili Agrawal in njegovi sodelavci (glej sliko). »Re{itev je ~udovita in zelo me veseli, da so jo odkrili, obenem pa mi je malo nerodno, da je sam nisem videl,« pravi vodilni strokovnjak za pra{tevila Carl Pomerance z laboratorija Lucent’s Bell v New Jerseyu. »Njihova re{itev je preprosta. To ne pomeni, da je trivialna, saj je to, kar so naredili, zelo bistro,« dodaja.

Teoretski napredek je pomemben ‘e sam po sebi, Ian Stewart z univerze Warwick pa trdi, da bo metoda matematikom pomagala pri razre{evanju drugih problemov, ki so z uporabo drugih tehnik trenutno v slepi ulici.

Internetna varnost za sedaj ni ogro‘ena. »Re{itev bo imela le minimalen vpliv,« pravi Ben Hadley iz podjetja »nCipher« v Cambridgu, ki se ukvarja z za{~ito kriptografije, »saj ne zagotavlja bistvene prednosti pred verjetnostnimi algoritmi, ki jih uporablja industrija. Pomerance pa verjame, da bo obstoj kon~ne re{itve {e povzro~al preglavice kriptologom. »^e obstaja preprost test za ugotavljanje pra{tevil, obstaja verjetno tudi preprost na~in dolo~anja prafaktorjev, ki ga imamo pred nosom, a ga ne vidimo,« pravi.

Prav tu le‘i resni~na pomembnost odkritja trojice. Dejstvo, da lahko {e ne diplomirani {tudenti v teku svojega diplomskega dela razre{ijo probleme, ki so se tako dolgo pojavljali, nam da misliti o mo‘nosti, da so znanstveniki spregledali {e mnogo drugih enostavnih re{itev velikih matemati~nih problemov. »Gre za opomin, da prepogosto spregledamo najpreprostej{e re{itve,« zaklju~uje Pomerance.

Ra. Pu.

D

Zemlja je izpostavljena kamnitim drobcem, ki letijo iz vesolja

Kaj sli{ite pri SETI-ju?

V

esolje je zelo velik in nevaren prostor. V zadnjih letih so izobra‘enci za~eli precej druga~e gledati na nevarnosti, ki nam Zemljanom grozijo s strani. Gre za nezemeljske predmete, komete in asteroide, ki trkajo ob Zemljo. [e pred nedavnim smo se iz srca smejali strahovom in vra‘am starodavnih ljudstev, povezanih z opa‘anjem nebo parajo~ih repatih teles, ki naj bi naznanjala konec sveta. Kako primitivni in neznanstveni so bili ti ljudje, da so iz zvezdnih utrinkov sklepali na pre‘e~o nevarnost na Zemlji!

Pokroviteljske samozadovoljnosti je bilo nenadoma konec leta 1994, ko so astronomi in z njimi celotno ~love{tvo lahko le nemo spremljali razdejanje, ki so jo na{emu orja{kemu sosedu Jupitru prizadejali drobci kometa ShoemakerLevy 2. Javna paradigma se je v trenutku spremenila in za~eli smo se zavedati, da smo prebivalci Zemlje na milost in nemilost izpostavljeni kamnitim drobcem, ki priletijo iz vesolja. Opisane spremembe zavesti lahko delno pripi{emo tudi seriji popularnih filmov na to temo, kot sta bila na primer leta 1998 »Armageddon« in »Zadnji udarec«, v katerih so se Zemljani morali spopadati z groze~o nevarnostjo sre~anja z zunajzemeljskimi predmeti.

Trki s telesi, ki so prileteli iz vesolja, so bili tako mo~ni, da so spremenili tok na{e zgodovine in uni~ili ve~ kot 90 odstotkov vseh na Zemlji ‘ive~ih bitij. na Zemlji ‘ive~ih bitij. ^e je res, da je Zemlja do‘ivljala katastrofo za katastrofo, lahko upravi~eno sklepamo, da se je podobno godilo tudi drugim civilizacijam na drugih planetih (ob predpostavki, seveda, da nikoli nismo bili sami v vesolju). Dr. Paul LaViolette trdi, da so nekatere izmed teh civilizacij

katastrofe pre‘ivele in se odlo~ile, da po{ljejo sporo~ilo drugim inteligencam v vesolju ter jih posvarijo pred predmeti, ki morda potujejo v njihovi smeri, in jim dajo napotke, kako naj se za{~itijo pred njimi.

Dr. LaViolette je doslej objavil tri knjige, v katerih predstavlja teorijo o sporo~ilih na{ih davnih predhodnikov, ki potujejo skozi vesolje. V zadnji, ki nosi naslov Govorica galaksije (The Talk of the Galaxy: An ET Message For Us?), razglablja o zagonetnem vesoljskem fenomenu, znanem kot pulzarji.

LaViolette je diplomiral iz fizike na Univerzi John Hopkins in doktoriral iz teorije sistemov na Portlandski dr‘avni univerzi. Trenutno je predsednik Raziskovalnega in{tituta fundacije Starburst

VSAJ PET TRKOV »Zgodovina je cikli~na, ne linearna,« trdi geolog dr. Robert Schoch v svoji novi knjigi Voices of the Rock, ki smo jo podrobneje predstavili v ~lanku Ko kamen spregovori na 14. strani oktobrske {tevilke Misterijev. Znanstvenik meni, da je v zgodovini na{ega planeta pri{lo vsaj do petih velikih trkov s telesi, ki so priletela iz vesolja. Ti trki so bili tako mo~ni, da so spremenili tok na{e zgodovine in uni~ili ve~ kot 90 odstotkov vseh

Pri NASI in SETI-ju se ukvarjajo z brezkon~nim sortiranjem milijonov frekvenc, ki jih zaznavajo radijski teleskopi. LaViolette jim svetuje, naj se raje usmerijo na iskanje {irokopasovnih pulzarskih signalov.

Misteriji 11

KAJ

SLI{ ITE PRI

SETI- JU ?

in slovi zaradi svojih prispevkov s podro~ja fizike, astronomije in geologije. Med drugim se ukvarja tudi z astronomskimi raziskavami z radijskim teleskopom VLA (Very Large Array) in je polnopravni ~lan Ameri{kega astronomskega zdru‘enja. Razvil je teorijo, po kateri galakti~no jedro v rednih presledkih oddaja supervalove, ki pahnejo v kaos vse civilizacije v galaksiji. Meni, da je vse skupaj povezano s fenomenom pulzarjev, ki jih znanost uradno definira kot »nebesne vire pulzirajo~ih radijskih valov, za katere je zna~ilno hitro ponavljanje pulzov v enakomernih ~asovnih razmikih«.

PULZARJE USTVARILA INTELIGENTNA BITJA LaViolette je prepri~an, da pulzarji niso delo narave ali naklju~ja, ampak da jih je namenoma ustvarila inteligentna galakti~na rasa, da kot opozorilni svetilnik po{iljajo sporo~ila drugim inteligentnim bitjem v vesolju; v knjigi je opisal metode razbiranja pomena teh opozoril in predlagal obrambni na~rt.

Medtem pa pri NASI in SETI-ju nadaljujejo z brezkon~nim sortiranjem milijonov frekvenc, ki jih zaznavajo radijski teleskopi. LaViolette jim svetuje, naj se raje usmerijo na iskanje {irokopasovnih pulzarskih signalov. »Logi~no bi bilo namre~ pri~akovati, da so pripadniki tujih civilizacij pri po{iljanju sporo~il uporabili {irokopasovni signal,« pravi LaViolette, »saj bi ga bilo la‘je od-

12

kriti, ne glede na frekvenco, na kateri bi ga opazovali.« Po znanstvenikovih besedah uradna znanost nastanek pulzarskih signalov pripisuje vrte~im se nevtronskim zvezdam, ki iz vsakega pola sevajo ‘arke. Med vrtenjem teh hipoteti~nih nevtronskih zvezd »snopi radiacije oplazijo tudi na{ planet, kar zaznamo kot sevalni pulz.« Problem v zvezi s to razlago je le eden: {e noben ~lovek na Zemlji ni imel prilo‘nosti opazovati nevtronske zvezde. »Ker naj bi nevtronske zvezde ne bile ve~je od na{ega planeta, bi se jim morali znanstveniki, ~e bi jih hoteli lo~iti od navadnih zvezdnih jeder, ki oddajajo X-‘arke, pribli‘ati na razdaljo, manj{o od desetine svetlobnega leta. Na ‘alost pa nobena ni tako blizu. Edini dokaz o obstoju nevtronskih zvezd so pulzarski signali; ~e se torej znanstveniki motijo o pulzarjih, je vpra{ljiva tudi hipoteza o nevtronskih zvezdah.

POSEJANI PO CELOTNI GALAKSIJI Pulzarje so prvi~ opazili leta 1967; od tedaj so jih odkrili ve~ kot tiso~, posejanih po celotni galaksiji. »Ne vemo, ali so tudi v drugih galaksijah,« razlaga LaViolette. »Na{i radijski teleskopi niso dovolj ob~utljivi, da bi jih odkrili. Najdlje smo jih doslej opazili v Malem Magellanovem oblaku 200.000 svetlobnih let od tu.« Najbolj zna~ilna lastnost pulzarjev je njihova skrajna natan~nost. Mirno lahko re~emo, da so najbolj natan~en

astronomski fenomen, kar smo jih doslej spoznali. »Ve~ina predmetov tam zunaj je na nek na~in nezanesljivih,« trdi LaViolette. »^e gre za pulziranje, na primer pri zvezdi, ki se {iri in kr~i, je to pulziranje v dolo~eni meri spremenljivo. Pulzarji pa so tako natan~ni, da bi jih lahko uporabili za naravnavanje atomskih ur. Da ne bo pomote, gre za natan~nost, ki je od milijon- do milijardokrat ve~ja od katerega koli drugega astronomskega fenomena, gledano v povpre~ju in dolgoro~no. In ne samo, da so izjemno natan~ni; vsak izmed njih je edinstven. Resnica je, da znanstveniki za pulzarje nimajo dobre razlage in da so to pripravljeni celo priznati.« LaViolette nas tudi opozori na pomembno dejstvo, da ti izjemno precizni signali niso naklju~no posejani po vesolju. Trdi celo, da so z zunajzemeljskega gledi{~a najbolj nenavadni pulzarji postavljeni na klju~nih to~kah, z namenom, da pritegnejo na{o pozornost. »Ko z Zemlje gledamo v vesolje, vidimo celo gru~o pulzarjev na kotni razdalji enega radiana od galakti~nega sredi{~a. Radian je univerzalen pojem, ki izhaja iz geometrije. ^e izmerimo polmer kroga in nato ozna~imo to razdaljo na premeru kroga, dobimo lok, ki gledano iz sredi{~a kroga le‘i nasproti kotu, ki meri 57,296 stopinj (360 stopinj deljeno z 2 Π).

Ne glede na velikost kroga bo kot ostal isti.« »Radian morda ni najbolj prakti~na enota za merjenje kota, saj je potrebno krog razdeliti na veliko {tevilo delov, njegova prednost pa je eno-

LaViolette se ukvarja z astronomskimi raziskavami z radijskim teleskopom Very Large Array (zelo velik razpored). Razvil je teorijo, da galakti~no jedro v rednih presledkih oddaja supervalove, ki pahnejo v kaos vse civilizacije v galaksiji.

stavno geometrijsko razmerje, ki je prav gotovo znano pripadnikom vseh v galaksiji ‘ive~ih civilizacij. Zato je kot nala{~ za uporabo v zunajzemeljski komunikaciji. Prisotnost cele gru~e pulzarjev na razdalji enega radiana od sredi{~a galaksije takoj pritegne pozornost, saj ne more biti naklju~na. Zato jo lahko interpretiramo kot sporo~ilo pripadnikov drugih civilizacij, ki nam govori, da vedo, na kak{ni razdalji od centra galaksije smo. Na tem mestu bi namre~ te‘ko pri~akovali gru~o pulzarjev. ^e bi nastali v teku naravnega razvoja, bi zgo{~eno gru~o pulzarjev prej pri~akovali v sredi{~u galaksije, ne pa na razdalji enega radiana. Prav zato se samo od sebe postavlja vpra{anje: zakaj prav na tej to~ki in ne drugje?« Teorije v »Govorici galaksije« izhajajo iz zgodnej{ih LaViolettejevih del; {ele ko preberemo vse, dobimo vpogled v mnoga podro~ja znanosti, iz katerih avtor ~rpa, da bi dokazal obstoj galakti~ne mre‘e medsebojno komunicirajo~ih civilizacij. Prepri~an

K AJ

V svoji zadnji knjigi Govorica galaksije (The Talk of the Galaxy: An ET Message For Us?) LaViolette razglablja o zagonetnem vesoljskem fenomenu, znanem kot pulzarji.

je, da stiki med temi civilizacijami potekajo ‘e najmanj 15.000 let. »Na{e izro~ilo o sozvezdju ‘ivalskega kroga po vsej verjetnosti izvira zunaj na{ega planeta,« nadaljuje, »saj so nekateri pulzarji na to~kah, ki ka‘ejo na eno od glavnih zvezd v ‘ivalskem krogu (eno od dveh zvezd v Velikem vozu, s pomo~jo katerih poi{~emo Severnico), namre~ na zvezdo Gamma Sagitta, ki tvori konico Sagitte ali nebesne pu{~ice. Gamma Sagitta je izmed vseh zvezd sozvezdja najbli‘ja galakti~ni to~ki enega radiana. Iz tega bi lahko sklepali, da so pripadniki zunajzemeljskih civilizacij postavili dva najhitreje utripajo~a pulzarja prav na tisti del neba, ki sovpada s klju~nimi geometrijskimi to~kami, da bi nas opozorili nanje.« Na kaj opozarjajo in zakaj?

Za primerjavo lahko vzamemo skupino znanstvenih raziskovalcev, ki posku{a neki primitivni kulturi razlo‘iti, za-

kaj ni pametno, da zgradijo svoja bivali{~a na pobo~jih dolgo spe~ega vulkana, ki bo po pri~akovanjih teh znanstvenikov v kratkem izbruhnil.

Da, jedro galaksije v dolo~enih presledkih izbruhne, je prepri~an LaViolette, in supervalovi, ki pri tem nastanejo, mo~no vplivajo na vse dogajanje v son~nem sistemu; {e ve~, morda so prav oni krivi za ob~asna masovna izumrtja na Zemlji. Ti supervalovi potujejo s hitrostjo svetlobe, zato lahko v trenutku pometejo s civilizacijo, ne da bi se tej sploh zasvitalo, kaj jo je doletelo.

LED KA@E NA 12.000-LETNO MIROVANJE Jedro je trenutno v stanju mirovanja, kar pa se spremeni pribli‘no vsakih 13.000 do 26.000 let. Z analizami ve~nega ledu, ki prekriva zemeljska te~aja, lahko znanstveniki ugotovijo, kaj se je dogajalo v preteklosti. Doslej so ‘e nekajkrat zavrtali v ledeno kapo in na podlagi izsledkov postavili hipotezo, da traja trenutno stanje mirovanja 12.000 let ter da nas je zadnji superval oplazil v obdobju od 16.000 do 11.000 let nazaj. V ledeni kapi so namre~ odkrili ve~ najvi{jih vrednosti izotopa berilij-10, kar ka‘e na nekdanjo visoko aktivnost kozmi~nih ‘arkov.

Ob eksploziji veter kozmi~nih ‘arkov dvigne prah, ki nato oblikuje disk okrog sonca in pada na njegovo povr{ino ter ga s tem aktivira.

Od prisotnosti kozmi~nega prahu v son~nem sistemu je odvisna koli~ina in vrsta seva-

nja, ki dose‘e povr{ino Zemlje. Ker je Sonce zasen~eno, oddaja ve~ infrarde~ega sevanja, saj prah absorbira njegovo svetlobo, jo segreva ter to energijo ponovno iz‘areva v obliki infrarde~ega sevanja.

Spremembe v sevanju imajo lahko kot posledico: (1) ve~je koli~ine sne‘nih padavin na severnih zemljepisnih {irinah, ki pospe{ijo poledenitev, ali pa (2) izjemno pove~anje aktivnosti Sonca, ki povzro~i taljenje ledu na te~ajih in segrevanje celotnega planeta.

V luninih kamninah so na{li dokaze, da je v preteklosti Sonce ‘arelo vsaj 50-krat mo~neje kot sedaj. Sonce, ki nas greje danes, ni isto kot Sonce, ki je grelo ljudi na koncu ledene dobe. Spra{ujemo se, kaj se je moralo stra{nega zgoditi na Zemlji, da je neposredno zakrivilo izumrtje 95 odstotkov velikih ‘ivali. Zelo verjetna razlaga je, da se je v dolo~enem obdobju zelo mo~no pove~ala aktivnost Sonca, ki je preprosto iz‘galo zemeljsko povr{ino. Fosilizirane ostanke nekdanjih prebivalcev na{ega planeta pogosto najdemo v naplavinah, kar nam daje misliti na naglo taljenje ledu na te~ajih ter velike valove, ki so kot plazovi pometali vse pred seboj in so bili dolgi tudi na tiso~e kilometrov. S hitrostjo ve~ sto kilometrov na uro so ti valovi zmleli v prah vse, kar jim je bilo na poti. ^e bi se ponovno primerila eksplozija galakti~nega jedra, bi jo morda lahko celo opazovali, ~eprav bi bilo prepozno, da bi kakor koli ukrepali. LaViolette pravi, da bi

SLI { ITE PRI

SETI- JU ?

sredi{~e galaksije za‘arelo, kar bi bilo z Zemlje videti kot najsvetlej{a zvezda na nebu, svetlej{a celo od Venere. »Bi bila to belo-modra zvezda, o kateri govori legenda Indijancev Hopi?« se spra{uje. »Ti namre~ verjamejo, da bo naslednje uni~enje sveta povzro~il duh modre zvezde, ki mu pravijo Saquasohuh. [tevilni miti in legende, ki pri raznih ljudstvih po vsem svetu prehajajo iz roda v rod, so prastari in zelo pou~ni.« Sporo~ila, ki nam jih druge civilizacije po{iljajo prek pulzarjev, morda vsebujejo tudi napotke, kako bi se lahko izognili globalnemu uni~enju. LaViolette meni, da nam tuje inteligence svetujejo, naj zgradimo {~it, ki bi na{ planet in na{o civilizacijo ubranil pred cikli~nimi uni~enji. Gledano z geolo{kega vidika je ta dogodek pravzaprav stvar bli‘nje prihodnosti. Drznej{i znanstveniki, kot je na primer dr. Robert Schoch, ‘e pozivajo znanstveno skupnost, naj organizira planetarni projekt za izdelavo neke vrste {~ita, ki bi Zemljo za{~itil pred groze~imi nevarnostmi, sicer bomo po njegovih besedah morali utrpeti posledice, ki so v zgodovini tega planeta ‘e pometle z marsikatero civilizacijo.

Ali je s trenutno dostopno tehnologijo mo‘no zgradili tak {~it? Odgovor je pritrdilen, v knjigi Paula LaVioletteja Govorica galaksije je ta tehnologija tudi podrobno opisana. Kdor bi ‘elel vedeti ve~ o delu Paula LaVioletteja in njegovi fundaciji, naj obi{~e spletno stran http://www.etheric.com Ra. Pu.

Misteriji 13

Drevesa zagotovo ne morejo re{iti problema globalnega ogrevanja

Vsega CO2 narava ne zmore

G

ozdovi bodo klimatZ ve~anjem koncentracije CO2 se bo ske spremembe zavirali manj u~inkoozra~je ogrevalo, kar bo pripomoglo vito, kot so domnevali znank pogostej{im gozdnim po‘arom in stveniki, ker bodo pospravili manj ogljikovega dioksida, spro{~anju ve~je koli~ine ogljika. kot so pri~akovali. Ta ocena je plod {tiriletnega poskusa, go~e vzdr‘evati dejanskih stotkov ogljikovega dioksida, v katerem so prou~evali, koli- klimatskih pogojev, kot so nastalega zaradi ~lovekove ko CO2 absorbirajo drevesa temperatura, vla‘nost in de‘. dejavnosti. »Srkala bodo ogljik, vendar na{e ugotovitve iz ozra~ja, v katerem je njegonasprotujejo prepri~anju, da va koncentracija zaradi onePRI^AKOVALI ga bodo srkala velike koli~isna‘enja pove~ana.

VE^JI U^INEK ne,« komentira Schlesinger.

Rezultati zgovorno ka‘ejo, Da bi pri{li korak dlje, so »U~inek ni tolik{en, kot so da se za re{itev problema emiSchlesinger in sodelavci spreljudje pri~akovali,« se strinja sije ogljikovega dioksida ne mljali rast zrelih dreves v SePeter Cox iz Britanskega urada moremo zana{ati na gozdove. verni Karolini. [est drevesnih za meteorologijo. »Schlesin»To pomeni veliko skrb za dr‘aparcel so obdali z obro~i 32 gerjevi rezultati opozarjajo,« ve, kot so ZDA, ki so se kot na navpi~nih cevi. Vsaka parcedodaja, »da gozdovi ne moreedino strategijo za obvladanje la je imela v premeru 30 metjo re{iti problema globalnega tega problema zana{ale na sekrov. Na treh mestih je iz cevi ogrevanja in da je treba emisivestracijo, to je odtegovanje pritekal zrak z veliko koli~ino jo plinov zmanj{ati. Konec ogljika,« pravi vodja poskusa CO 2 kot simulacija stanja, koncev se bomo morali spopaWilliam Schlesinger z univerpredvidenega za leto 2050, na sti s samim vzrokom te‘av.« ze Duke v Severni Karolini. drugih treh mestih pa so cevi Strokovnjaki pravijo, da Izra~uni ka‘ejo, da se bo oddajale normalni zrak ob globalna emisija ogljikovega prelomu stoletja. Sistem je glede koli~ine ogljika, ki ga dioksida iz virov, kot so avto- imel senzorje, ki so spremlja- bodo lahko pospravili gozdomobilski in industrijski iz- li raven ogljikovega dioksida vi, {e vedno ostaja precej nepu{ni plini, do leta 2050 po- znotraj obro~ev in so sestavo gotovosti. Upo{tevati je treba dvojila. Ve~ CO2 pomeni, da prilagajali, da je me{anica osta- na primer, da se bo z ve~abodo drevesa rasla hitreje in la ves ~as pravilna. Razisko- njem koncentracije CO2 oziz zraka odtegovala ve~ oglji- valci so odkrili, da so dreveka. Zato so nekateri upali, da sa v atmosferi leta 2050 v rastbodo rastline odstranile ves linske snovi pretvorila ve~ dodatni ogljikov dioksid. Do- ogljika - kar do 27 odstotkov sedanji eksperimenti, s kateri- ve~ - kot na kontrolnih mesmi so posku{ali dognati, koli- tih. A tudi ~e se bo ta dodatko ogljikovega dioksida lah- na rast gozdov nadaljevala ko absorbirajo rastline, niso do leta 2050, bo drevje tedaj prinesli dokon~nih odgovo- lahko absorbiralo samo 10 odrov, ker so potekali v izoliranem okolju, v rastlinjakih. @al gozdovi ne zmorejo po‘reti vseV tak{nem okolju pa ni mo- ga dodatnega ogljikovega dioksida.

14

ra~je ogrevalo, kar bo pripomoglo k pogostej{im gozdnim po‘arom in spro{~anju ve~je koli~ine ogljika. Toplej{e podnebje bi pospe{ilo tudi mikrobno razgradnjo odpadlega listja, kar je prav tako povezano s pove~anim spro{~anjem ogljikovega dioksida v ozra~je.

Kot pi{ejo raziskovalci v aprilski {tevilki revije Nature, razgradnja listja ‘e zdaj oddaja veliko ogljika v reke in mo~virja amazonskega pragozda. To pomeni, da gozdovi morda spro{~ajo prav toliko ogljikovega dioksida, kot ga absorbirajo, ali celo {e ve~.

Po drugi strani se lahko zgodi, da bodo drevesne vrste v prihodnosti prerasle polsuhe predele, ker rastline v atmosferi, bogati z ogljikovim dioksidom, vodo zadr‘ujejo u~inkoviteje. To bi lahko pomagalo odstranjevati CO2 iz ozra~ja. Resni~ni odgovor o tem, kaj se bo dogajalo, bo o~itno mogo~e najti samo z upo{tevanjem celotnega ekosistema.

D

V razvoju egip~anske civilizacije nekaj manjka, ampak kaj?

Nastaja v piramidi energija?

N

ekateri menijo, da je pod Veliko piramido ogromen ra~unalnik, ki naj bi ga v neznani dobi pred Kristusom postavili bogovi, ki so takrat vladali svetu, oziroma davni astronavti, ki naj bi na Zemljo pri{li s planeta Nibiru, da bi z njegovo pomo~jo manipulirali z ljudmi in jih imeli v oblasti.

Planota pri kairskem predmestju Gize. Po predvidevanjih neko~ rahlo uslo~en hrib je bil pozneje, v obdobju III. oziroma IV. dinastije (stara dr‘ava) umetno zravnan in prirejen tako, da so lahko na njem postavili piramido. Imenovali so jo Khut, prostor, v katerem sonce vzhaja in zahaja, oziroma Ble{~e~a piramida, danes pa ji pravijo Keopsova piramida, po kralju Keopsu (Khufu), vladarju iz ~etrte dinastije, ki naj bi ukazal piramido postaviti. Po predvidevanjih naj bi bila ta ogromna, 146 do 147 metrov visoka stavba namenjena posmrtnim ostankom kralja; grobnica torej. ^eprav so ‘e zgodnji raziskovalci Keopsove piramide na{li v njej samo odprt sarkofag (kamnito krsto), ne pa tudi fizi~nih ostankov umrlega kralja, so egiptologi {e vedno prepri~ani, da je piramida slu‘ila kot grobnica. Ne moti jih niti dejstvo, da v ostrem nasprotju z drugimi piramidami in grobnicami ni v Keopsovi niti enega samega napisa, ki bi potrjeval to domnevo. Še ve~, piramida je popolnoma brez napisov, ~e izvzamemo tistega, ki ga je na{el angle{ki polkovnik Richard Vyse leta 1836; izpisano je ime Khufu, gr{ko Keops, in {e nekaj napisov na razbremenilnih prekladah nad kraljevo grobnico, ki vsebujejo imena delovnih skupin.

Prvi, ki je vstopil oziroma vdrl v Veliko piramido na planoti pri Gizi, je bil zagotovo bagdadski kalif Al Mamun

^eprav je planota pri Gizi eden najbolj raziskanih arheolo{kih prostorov v Egiptu, vsako novo odkritje privle~e na dan vedno nova vpra{anja in uganke. okoli leta 820. Ker ni na{el originalnega vhoda v notranjost, kljub nekemu dokumentu iz rimskega obdobja, v katerem je bil opisan postopek odpiranja piramide, je ukazal razbiti oblogo iz zglajenih plo{~ apnenca in tako pri{el v njeno notranjost. Namesto zakladov, ki jih je pri~akoval, je na{el prostore v piramidi popolnoma prazne, prazen pa je bil tudi sarkofag v kraljevi sobi.

Po Al Mamunu so se obiski v neza-

varovano piramido vrstili. Vanjo so prihajali naklju~ni in nenaklju~ni obiskovalci. Apnen~aste oplate so Arabci uporabili pri gradnji mo{ej in pomembnej{ih stavb v Kairu, tako da dana{nji obiskovalec lahko ob~uduje samo tisto, kar je bilo tiso~letja skrito o~em, grobo kamnito stopni~asto tvorbo.

Poleg Velike piramide stojita {e dve manj{i: Kefrenova (Khafra, drugi Keopsov sin - prvi Radjedef), ki je za spoznanje manj{a od Keopsove in Mikerinova (Menkaura, Khafrov ne~ak), ki je najmanj{a. Ob vseh treh so zgrajene majhne piramide, po {tevilu sedem, ki jih arheologi zmotno imenujejo grobnice kraljic.

VEDNO NOVE UGANKE Sistemati~no preu~evanje planote in piramid na njej se je za~elo {ele v prvi polovici prej{njega stoletja in traja {e

Egiptologi so {e vedno prepri~ani, da je Keopsova piramida slu‘ila kot grobnica, ~eprav za razliko od drugih piramid in grobnic ni v njej niti enega samega napisa, ki bi potrjeval to domnevo.

Misteriji 15

N ASTAJA

V PIRAMIDI ENERGIJA ?

danes. Pomembnej{i raziskovalci so bili: Giovanni Battista Caviglia, Giovanni Battista Belzoni, Richard Vyse, J. S. Perring, Richard Lepsius, Auguste Mariette in Flinders Petrie, v za~etku tega stoletja pa George Reisner, Hermann Junker in Selim Hassan. ^eprav je planota pri Gizi eden najbolj raziskanih arheolo{kih prostorov v Egiptu, pa ne moremo re~i, da je dokon~no raziskan, saj vsako novo odkritje privle~e na dan vedno nova vpra{anja in uganke.

Raziskovanje podzemlja te planote, ki {e vedno traja, je zavito v skrivnost. Prav tako je skrivnost, kaj vse so do dana{njih dni na{li. Upravi~eno se lahko vpra{amo, ~emu in komu koristi neobve{~anje javnosti? So res na{li prostore, mnogo starej{e, kot so predvidevali? Je bila v teh skrivnostnih prostorih grobnica boga Ozirisa, kot se je ob neki prilo‘nosti nehote zareklo Zahi Hawasu, generalnemu direktorju piramide v Gizi?

KEOPS: ^LOVEK ALI STROJ? Vsakodnevna arheolo{ka izkopavanja, ki jih opravljajo na celotnem ozemlju Egipta in celo zunaj njegovih zdaj{njih meja, nam prina{ajo vedno nove podatke o naglem vzponu in po~asnem zatonu civilizacije ob Nilu. Kljub obilici novih izkopanin pa pogre{amo materialne in pisne vire iz preddinasti~nih obdobij, ki bi nam osvetlili praizvor nilske civilizacije. Iz teh obdobij imamo zelo malo ostankov.

Ko se egiptologi pogovarjajo o egip~anski rasi, so si skoraj enotni, da prave egip~anske rase nekje do leta 3400 pr. n. {t. {e ni bilo, temve~ je nastala z me{anjem raznih plemen in rodov, ki so se v tistem obdobju za~eli naseljevati v dolini Nila. Na vpra{anje, kdo je ‘ivel na obmo~ju Egipta pred mno‘i~no naselitvijo doline Nila in kam so izginili njegovi prvotni prebivalci, pogovor s strokovnjaki

Raziskovanje podzemlja planote pri Gizi {e vedno traja, a je zavito v skrivnost. Ali so v skrivnostnih prostorih pod Keopsovo piramido res na{li sarkofag boga Ozirisa, kot se je ob neki prilo‘nosti nehote zareklo Zahi Hawasu, generalnemu direktorju piramide v Gizi? Na doslej {e neobjavljeni sliki je domnevni Ozirisov sarkofag.

16

za nilsko civilizacijo zamre.

Profesor Walter B. Emery, strokovnjak za preddinasti~ni Egipt, ‘e takoj na za~etku prvega poglavja svoje knjige Archaic Egypt posredno omenja uganko prvih, avtohtonih prebivalcev doline Nila z besedami: »V obdobju leta 3400 pred Kristusom so se v Egiptu zgodile velike spremembe. De‘ela je naglo pre{la iz neolitske kulture z zapleteno plemensko ureditvijo v odli~no organizirano monarhijo; del monarhije obsega obmo~je Nilove delte, drugi vso njegovo dolino. V tem obdobju naglega preskoka sta se prav tako nenadno pojavila pisava in monumentalno gradbeni{tvo, pa tudi umetnost in rokodelstvo sta se razvila do zavidanja vredne stopnje. Vse se je zgodilo v sorazmerno kratkem obdobju, v ~asu enega in pol do dveh ~love{kih rodov.« Mnogi dana{nji znanstveniki, ne samo egiptologi, ki se ukvarjajo z egip~ansko prazgodovino, slutijo, da v razvoju egip~anske civilizacije, glede na na{a merila, nekaj manjka, ampak kaj? Svoja tiha mnenja zaradi pomanjkanja materialnih in pisnih dokazov najraje ohranijo zase ali pa jih zapi{ejo v ne vsakomur dostopne delovne zvezke, zaradi bojazni, da ne bi izgubili te‘ko pridobljeni ugled resnih znanstvenikov. Pravijo sicer, da obstajajo posamezni fragmenti v pisnih in materialnih virih, ki dajejo slutiti, kaj naj bi se dogajalo v preddinasti~nih dobah, vendar je tega tako malo, da ni mogo~a niti pribli‘na rekonstrukcija, mitologija pa je tako ali tako samo plod domi{ljije,

ki temelji na nepoznavanju naravnih zakonov, s katerimi so sve~eniki dr‘ali v svojih rokah neuke mno‘ice.

Nekateri arheologi in etnologi pravijo, da se je nagli preskok zgodil v najve~ dvesto letih, to pa je odlo~no premalo za spontani razvoj neke civilizacije, {e posebno, ~e se ta razvije iz neolitika. Te‘ko si je zamisliti, da isti neolitski ~lovek – ki je {e do v~eraj gladil in brusil ko{~eno in kamnito oro‘je, postavljal hi{e iz trstja, obmetanega z blatom, in ~astil mnoge bogove, ki jih je slutil v naravnih pojavih ter jim v njihovo ~ast, da bi jih udobrovoljil, postavljal toteme in oltarje, pod katerimi ali na katerih je nastavljal njim namenjene ‘rtve – danes gradi ogromne zgradbe iz apnenca in granita, ki ju lomi dale~ od gradbi{~, se spozna na astronomijo, matematiko in zdravilstvo, ima zapleteno religijo ter izredno mo~no veruje v onostransko ‘ivljenje in nadnaravne sile.

Rekonstruiranje egip~anske prazgodovine, vsaj pribli‘no, je v resnici Sizifovo delo. Upo{tevati je treba ne samo materialne, temve~ predvsem pisne vire, ki so se v tiso~letjih vsebinsko zelo spremenili in jih je zaradi tega treba med seboj primerjati oziroma »brati med vrsticami«.

Egipt ‘e od davnine velja za de‘elo, polno ~udes in skrivnosti. Popotnik, ki ga je pot namerno ali slu~ajno zanesla v to de‘elo, je po vrnitvi v domovino imel kaj pripovedovati svojim sonarodnjakom. Tako so se o njej za~ele spletati bolj ali manj verjetne zgodbe. Zaradi nerazumevanja nekaterih njihovih ver-

N ASTAJA skih obredov je Egipt postal v o~eh tujcev de‘ela ~arovnikov in nadnaravnih sil. Malokdo pa je pomislil, kaj neki se je pred davnimi tiso~letji v resnici dogajalo dolini Nila?

Iz antike se nam je ohranilo kar nekaj del, ki pripovedujejo o zgodovini te de‘ele, o bogovih, ki so neko~ vladali v njej, o vojnah med njimi, o gradnji velikih piramid ter do dana{njega dne {e neodkritega labirinta, ki ga je v svojih Zgodbah opisal starogr{ki popotnik in zgodovinar Herodot.

Herodot iz Halikarnasa, ki se je zadr‘eval v Egiptu okoli leta 450 pr. n. {., je vse, kar je videl ali sli{al, zapisal v svojem delu Evterpa. ^eprav mu dana{nji znanstveniki, {e posebno egiptologi, ne verjamejo preve~ in njegova dela jemljejo kot plod nepreverjenih podatkov, v katerih glavno vlogo igra domi{ljija, pa so o gradnji Velike piramide prepri~ani, da je potekala tako, kot jo je opisal sporni Herodot po pripovedovanju egip~anskih sve~enikov. Oglejmo si, kaj je povedal o tem: »… z njegovim naslednikom Keopsom je zabredla (egip~anska de‘ela namre~) v velike te‘ave in stiske. Ta kralj je najprej zaprl vsa sveti{~a in prepovedal bogoslu‘je (egiptologi se s tem ne strinjajo), nato pa je vse Egip~ane prisilil na te‘a{ko delo. Enim je ukazal vla~iti te‘ko kamenje iz kamnolomov v Arabskem gorovju do Nila, drugi pa so imeli nalogo na splavih prepeljane kose prevzemati in vla~iti dalje do Libijskega gorovja. Pri tem delu je sodelovalo sto tiso~ ljudi na vsake tri mesece. Deset let je garalo

trpin~eno ljudstvo samo na gradnji nasipa, kjer so spravljali kamenje na stavbi{~e, po mojem mnenju ne dosti manj{a storitev kot sama piramida. Deset let je torej trajalo delo na poti in na podzemeljskih ~umnatah vrh gri~a, saj piramide stoje na hribu. Piramido so sestavljali dvajset let; je ~etverokotna zgradba, na vsako stran po osem pletrov dolga, iz rezanega, na tesno spahnjenega kamna.« V nadaljevanju pove, kaj so pripovedovali o Keopsu, ~igar grobnica naj bi le‘ala pod piramido. Njegov sarkofag naj bi bil na umetnem otoku, okoli katerega kro‘i voda iz Nila, ki v prostor prihaja po umetnem podzemnem kanalu.

GROBNICE ŠE NISO NAŠLI O gradnji Velike piramide in drugih piramid v Gizi je bilo prelito ‘e morje ~rnila, zato se omejimo na prostor, v katerem naj bi bil Keopsov grob. Arheologi do danes {e niso na{li Keopsove grobnice in je o~itno {e dolgo ne bodo, ~e ne bodo upo{tevali Herodota. Mislim pa, da bi z odkritjem grobnice faraona iz ~etrte dinastije in njenim odprtjem v znanstvenem svetu nastala rahla zmeda. Zakaj?

Prostor s Keopsovim sarkofagom naj bi bil nekaj ve~ kot {estdeset metrov pod piramido, kar pomeni pod gladino reke Nil. V tem primeru ni bilo te‘ko speljati umetno podzemno vodno pot od Nila do podzemne grobnice. Vpra{anje se ponuja samo od sebe: Zakaj so morali speljati vodo iz Nila do grobnice in kak{en

V PIRAMIDI ENERGIJA ?

Zgodovinar Herodot je okoli leta 450 pr. n. {. v svojem delu Evterpa zapisal, da Keopsova grobnica le‘i pod piramido. Njegov sarkofag naj bi bil na umetnem otoku, okoli katerega kro‘i voda iz Nila, ki tja prihaja po umetnem podzemnem kanalu. Nekateri menijo, da Keopsov sarkofag v resnici ni bila grobnica, temve~ da so speljano vodo morali uporabljati za hlajenje naprav, v katerih prihaja do mo~nega pregrevanja zaradi cepljenja atomskega jedra. Na {e neobjavljeni sliki vidimo vodna zajetja pod Keopsovo piramido.

je pomen vode okoli sarkofaga? Je sarkofag res sarkofag ali je kaj drugega? Tema vpra{anjema se pridru‘i {e tretje: Kdo ali kaj je bil Keops, oziroma Khufu, kakor so Egip~ani izvorno imenovali vladarja iz ~etrte dinastije pr. n. {.?

Danes vemo, da se lahko voda uporablja tudi za hlajenje mo~nih mehanskih naprav, ki se zaradi sile in tora rade pregrevajo, ter za hlajenje naprav, v katerih prihaja do mo~nega pregrevanja zaradi cepljenja atomskega jedra. Skratka, voda se uporablja tudi za hlajenje nekaterih strojev, v katerih nastajajo visoke temperature. Je tudi Keopsov sarkofag tak{na naprava, ki za hlajenje potrebuje vodo iz Nila? O~itno, da je!

Da ne bi ostalo samo pri razmi{ljanju, ali je ali ni, sem naredil neke vrste analizo

imena Khufu ter sorodnih imen, ki so gr{ke, koptske in arabske izpeljanke tega imena. Rezultat analize je pokazal, da KHUFU predstavlja pojem neke izredno mo~ne energije, ki se je o~itno dala uporabljati v dolo~ene namene (glej preglednico). ^e je temu tako, kaj je potem z imenom kralja, ki se ravno tako imenuje? Menim, da so poimenovali kralja Keopsa z imenom energije, ki je v Veliki piramidi in za katero so takrat {e vedeli, da obstaja in nastaja v notranjosti Velike piramide v dana{nji Gizi. Za vse prostore v sami piramidi in pod njo pa niti sam Khufu ni vedel, kar je zelo nenavadno, saj naj bi jo izdelali po na~rtih njegovih arhitektov, katerim naj bi ukazal zgraditi ta umetni hrib. Namig o tem, kar sem tukaj navedel, sem na{el v zgodbah o kralju

Misteriji 17

N ASTAJA

V PIRAMIDI ENERGIJA ?

Keopsu, ki so bile napisane ne dolgo po njegovi smrti.

Pomen pojma khufu se lepo vidi iz prilo‘ene analize in ~e zdru‘imo vse skupaj, potem ni te‘ko ugotoviti, da je Velika piramida vir neznane energije, ki {e danes deluje in kljubuje tiso~letjem.

Nekateri menijo, da je pod Veliko piramido ogromen ra~unalnik, ki naj bi ga v neznani dobi pred Kristusom postavili bogovi, ki so takrat vladali svetu, oziroma davni astronavti, ki naj bi na Zemljo pri{li s planeta Nibiru, da bi z njegovo pomo~jo manipulirali z ljudmi in jih imeli v oblasti. Vsakdo ima svoje mi{ljenje. Osebno menim, da z nami ne upravlja noben ra~unalnik in da stroj pod Veliko piramido, ~etudi je res ra~unalnik, ni postavljen v te, temve~ v povsem druge, nam {e neznane namene.

Nadvse privla~na in tudi realna se mi zdi teorija, da sklop piramid v Gizi s sfingo vred predstavlja ogromen zemljevid ozvezdja Orion, kateremu je bil gospodar bog Oziris. Gospod Robert Bauval je to teorijo temeljito razdelal in opisal v knjigi The Orion Mystery.

SKRIVNOSTNA ORO@JA Da so »bogovi in polbogovi« neko~ vladali Egiptu, je z neznanstvenega stali{~a nesporno, znanstveniki pa o tem no~ejo ni~ sli{ati. Znani, zdaj ‘e dolgo umrli egiptolog in asirolog Wallis Budge je menil, da se je zgodovina v dolini Nila pri~ela okoli leta 24.000 pr. n. {., kar je sklepal po seznamu kraljev, ki ga je

18

po zgodovinskih virih neko~ uredil egip~anski zgodovinar gr{kih korenin Manetho (glej preglednico). Zaradi tega mi{ljenja so Wallisa Budga takratni znanstveni krogi ne‘no odrinili na obrobje in ga upokojili, njegovo mnenje pa je padlo v polpozabo. Za bogovi so ostala na zemlji tudi

neka oro‘ja, ki so jih njihovi zemeljski nasledniki, vladarji, lahko uporabljali samo z izrecnim dovoljenjem bo‘anstva. Teh primerov ne zasledimo samo v legendah, temve~ tudi v resnih zgodovinskih zapisih. V Egiptu sta dva zapisa, ki pripovedujeta o neverjetnem oro‘ju. V obeh prime-

SEZNAM EGIP^ANSKIH KRALJEV (po Manethu)

I. II. III. IV. V. VI.

prva dinastija bogov Hefajst Helij Agato-Demon Kronos Oziris in Izida Tifon (Set) vladali so skupaj:

VII. VIII. IX. X. XI. XII. XIII. XIV. XV.

druga dinastija bogov Hor Ares Anubis Heraklej Apolon Amon Tithoes Sosos Zevs vladali so skupaj: tretja dinastija bogov (polbogovi): …? + Bytes

vladal vladal vladal vladal vladala vladal

vladal vladal vladal vladal vladal vladal vladal vladal vladal

let 9000 992 700 501 433 359 11.985 let 100 92 68 60 100 108 120 128 80 858 let

dva kralja vladala

Dinastija I trajala Dinastija II trajala Dinastija III trajala Dinastija IV trajala Dinastija Manes trajala vladavina vseh polbogov skupaj Vladavina vseh bogov in polbogov je trajala

1056 1255 1817 1702 350 5813 10.937 24.836

rih je bil vpleten bog Amon.

Prvi zgodovinski zapis je iz dobe Tutmozisa III. na steli v Gebel Barkalu, najdeni v prvem dvori{~u Amonovega sveti{~a: ^ude‘, ki ga je naredila zvezda z juga: »Poslu{ajte, o ljudje, o de‘eli na jugu, ki le‘i v srcu gora z imenom Prestoli dveh de‘el, poseljeni z neznanim ljudstvom. Zvedeli boste o ~ude‘u, ki ga je storil AmonRa v bli‘ini dveh de‘el. ^esa takega {e ni bilo … Dnevne stra‘e (v sovra‘nikovem taboru) so se ravnokar zamenjale z no~nimi, da zagotovijo mirno no~ … Bila sta tudi dva opazovalca no~nega neba. Zvezda se je pribli‘ala ju‘no od njiju. ^esa takega se {e nikoli prej ni zgodilo. Ustrelila je (zvezda namre~) naravnost mednje (v sovra‘nikovo vojsko) in nih~e ve~ ni mogel stati. Poklala jih je, kot da jih nikoli ni bilo. Popadali so na trebuhe in oble‘ali v lastni krvi. Za njimi je bil uraeus z ognjem na njihovih obrazih; nih~e od mo‘ se ni mogel upreti, ne ozreti naokoli. Ni bilo ve~ tropov konj.

Vse je zaje~alo od groze in strahu, da je odmevalo od planin. Tak{en je bil ta ~ude‘, ki ga je Amon storil za mene, svojega ljubljenega sina, da bi prebivalci tujih de‘el videli mo~ mojega Veli~anstva.

Moje srce je bilo polno veselja, ko sem potoval naprej proti jugu. Slavil sem zmago svojega o~eta Amona-Raja, gospodarja prestolov Dveh de‘el, ki je odlo~il zmago in vcepil strah … v mojem ~asu.

Prebivalcem tujih de‘el je vcepil strah pred menoj, da

N ASTAJA jim ponovni napad name ne bi ve~ pri{el na misel. Vse, kar obsije sonce, je bilo zbrano okoli mojih sandal.« (W. Helck: Dokumenti o 18. dinastiji, zvezek 17-19)

RAMZES II. Drugi zapis, bli‘ji na{i dobi, najdemo v samohvali Ramzesa II. v vojni proti Hetitom in njihovim zaveznikom, pri mestu Kade{. V tem zapisu faraonu ni neposredno pomagal sam bog Amon, ampak mu je dovolil uporabiti oro‘je bogov, ki ga faraon imenuje Amonove roke. Tudi v tej pripovedi je uraeus, simbol kobre, ki so ga faraoni nosili na kronah in kapah, z ognjem pokon~al sovra‘nike.

Amonovi roki in uraeus so o~itno bili v vzro~ni povezavi. Amon je v zapisih predstavljen na ve~ na~inov. Iz mitov se da tudi zaslediti, da davnim prebivalcem doline Nila letenje ni bilo neznanka.

Poznej{i rodovi, ki niso ve~ poznali letanja po zraku in letal raznih oblik, so si predstavljali, da njihovi bogovi letijo na zvezdnih ali son~nih ~olnih, pticah in podobno.

Model take ptice je v kairskem muzeju in ~e ga podrobneje pogledamo, spominja na ptico samo prednji del, se pravi glava, ostalo pa na neke vrste letalo. Toda tudi dana{nja letala vrste Concorde imajo prednji del pove{en proti tlom.

Davni Egip~ani niso imeli samo lete~ega oro‘ja, temve~ so uporabljali tudi nam neznano oro‘je, ki je v ‘enskih telesih uni~evalo zarodke in njihovo plodnost. Tako beremo v besedilih: »Samice med nilskimi ko-

V PIRAMIDI ENERGIJA ?

ANALIZA IMENA KEOPS KEOPS Egip~ansko

Khufu (zapis, kot ga je na{el Vyse) Khufu (izvirni izpis Keopsovega imena) khufu: tisti ali tisto, ki pove~uje mo~ (dvigovalec mo~i)

VELIKA PIRAMIDA ALI KEOPSOVA PIRAMIDA Khut: Piramida, kjer sonce vzhaja in zahaja Khu: Veli~astna Khut: plamen, ogenj

Khut: Zaveti{~e, zakloni{~e, za{~itni prostor

Zamenjava znaka

kh z znakom kha

‘arjenje, mo~no svetlobo nji ne rojevajo, nobena ne more zanositi, ko sli{i zven tvojega ro~aja in pisk tvojega rezila, ki je podoben streli nebe{ki, podoben bobnu v otro{kih rokah.« To je eden redkih opisov nekega starodavnega oro‘ja, ki so ga pisarji ali prepisovalci besedil v starem Egiptu pustili pribli‘no takega, kot je bil v prvotni obliki. Z nilskimi konji in krokodili so opisovali nasprotnike in sovra‘nike boga Reja-Horakteja.

Napis iz Horovega sveti{~a skoraj v celoti govori o velikih bitkah v dolini Nila. Ve-

dobimo besedo, ki pomeni ble{~anje, Khayt

lika {koda je, da je v to besedilo vpletena sama simbolika ter nam je tako zastrto pravo ozadje sporov, ki so pripeljali do uni~evalne vojne. Ta pa o~itno ni potekala samo v Egiptu, temve~ na ve~jem delu zemeljske krogle. Bitke, opisane v Mahabharati, so zelo podobne tistim, o katerih govorijo staroegip~anski miti, miti Mezopotamije ter Srednje in Ju‘ne Amerike. Boji so potekali med bogovi, ki so imeli raznovrstno zastra{ujo~e oro‘je. Spopadi so bili tako siloviti, da je bilo po pribli‘ni oceni ubitih na milijone

ljudi, cele pokrajine so bile dobesedno izbrisane, mnoga mesta spremenjena v prah in pepel in nikoli ve~ obnovljena. Kako mo~na uni~evalna sila je delovala v tistih ~asih, se lahko prepri~amo na ostankih nekaterih objektov, ki so nam ostali kot spomin in opozorilo na tiste ~ase.

Po vsem tukaj povedanem nas ne bi smelo za~uditi {e kak{no materialno odkritje iz davnih dob Egipta, ki bi lahko celo preka{alo dana{njo tehnologijo.

Tekst in fotografije: Boris Mu‘evi~

Misteriji 19

Ovr‘ena organska kemija in raziskave naftne geokemije

Nafta nastaja iz kamna?

N

afta ne nastaja iz umrlih rastlin in ‘ivali, ampak iz navadnega kamna, beremo v novej{i kontroverzni {tudiji.

J. F. Kenney, ki vodi dru‘bo za odkrivanje naftnih virov Gas Resources Corporation v teksa{kem Houstonu, trdi, da se zaradi vro~ine in pritiska sto kilometrov pod zemljo iz anorganskega ogljika in vode tvori ogljikov vodik.

Kenney in trije njegovi ruski sodelavci menijo, da vsa nafta nastaja na ta na~in ter da {e neizkori{~ene zaloge komaj ~akajo, da se jih polastimo.

Tudi geologi, ki se ukvarjajo s tem podro~jem, ‘e priznavajo, da se nafta deloma tvori na opisan na~in. »Nih~e ni nikoli trdil, da ni anorganskih virov nafte,« pravi Mike Lewan iz ameri{kega geolo{kega urada, ki pa mo~no oporeka Kenneyevim trditvam, ~e{ da nafta ne more nastati iz organske materije v povr{inskih kameninah. »Trditi, da se vsa nafta tvori iz kamenin pod pritiskom, pomeni lahkomiselno prezreti dognanja organske kemije nasploh in desetletja raziskav na podro~ju naftne geokemije,« pravi Brian Brister iz novomehi{kega urada za rudarstvo in rudninske vire.

V priro~nikih beremo, da je ve~ina naftnih zalog nastala v teku milijonov let iz organske materije, ujete v zasutih usedlinah in izpostavljene temperaturam od 750 do 2000 °C. Nekaj organske materije, ki le‘i tik pod povr{jem, se zaradi delovanja mikrobov spremeni v ogljikovodik. V ve~jih globinah pa vro~ina in pritisk spro‘ata kemi~ne reakcije, ki iz preostalega organskega materiala proizvajajo ogljikovodik. Naftna polja obi~ajno le‘ijo v globini 500 do 700 metrov, najgloblje vrelce pa najdemo celo na

20

Zaradi vro~ine in pritiska se sto kilometrov pod zemljo iz anorganskega ogljika in vode tvori ogljikov vodik. globini 6 km. Onkraj globine 10 km naj ne bi bilo ve~ nahajali{~ nafte ali plina.

Kenney in njegovi sodelavci pripadajo manj{i skupini »disidentov«, ki verjamejo, da je izvor nafte drugje, globlje. V Poro~ilih narodne akademije za znanost (99. zvezek, str. 10, 976) so zapisali, da se ob nizkih temperaturah prej tvori metan kot pa te‘ji naftni ogljikovodiki.

Da postanejo te‘je spojine stabilnej{e, je potreben pritisk okoli 30.000 atmosfer, kar odgovarja globini pribli‘no 100 kilometrov. Po mnenju omenjene skupine to pomeni, da je »izvor naravne nafte nujno v globini, ki ni manj{a od 100 kilometrov.« V laboratoriju so demonstrirali, da lahko v omenjenih pogojih s segrevanjem ‘elezovega oksida, marmorja in

vode na temperaturi 9000 °C in ob visokem pritisku proizvedemo te‘ke ogljikovodike. Kemiki ne posku{ajo zanikati teh rezultatov, res pa je, da ortodoksni naftni geologi ne morejo sprejeti Kenneyeve trditve, da se nafta zaradi nestabilnosti te‘kih ogljikovodikov preprosto ne more tvoriti v plitvih globinah, kjer le‘i organska materija. »Sledovne spojine, prisotne v nafti, so enake kot tiste iz organskih usedlin v kameninah, iz katerih po na{ih domnevah izvira nafta,« nadaljuje Lewan, »in eksperimenti potrjujejo to povezavo. V laboratoriju lahko simuliramo nastanek naravne nafte iz kamenin, ki vsebujejo veliko organske materije.« ^etudi bi bili Kenneyevi sklepi v zvezi z globino nastanka nafte le delno pravilni, bi nam to odprlo popolnoma nova raziskovalna podro~ja. Ni nam treba poudarjati, kaj bi za ~love{tvo pomenile {e neznane in neodkrite rezerve nafte globoko v tleh. @e prej omenjeni Brister sicer trdi, da je vrtanje v take globine doslej razkrilo le sledove ogljikovodikov.

D

Onkraj globine 10 km naj ne bi bilo ve~ nahajali{~ nafte ali plina.

Kenney pa je prepri~an, da je izvor naravne nafte v globini, ki ni manj{a od 100 kilometrov.

Tudi letos je bila bogata letina skrivnostnih ‘itnih krogov

Nezemljan v ‘itu K

ar neverjetno bi bilo, ~e bi se kak{no sezono ne pojavili nepojasnjeni vzorci na ‘itnih poljih. Torej je bila letina tudi letos kar bogata. ^eprav pojav ob~asno opa‘ajo po ve~ dr‘avah Evrope, v Sloveniji in menda tudi na drugih celinah, je {e vedno najpogostej{i na poljih Velike Britanije.

V Angliji je tudi prou~evanje ‘itnih krogov dokaj sistemati~no. Ena vodilnih raziskovalk, ki je iz pojava naredila tudi posel (fotografije, razglednice, koledarji), da raziskave lahko financira, je gospa Lucy Pringle, ki je naredila pregled za leto{nje leto.

Tudi letos so se prve formacije na polju pojavile maja in junija, glavnina pa julija in avgusta. Ve~ina upodobitev je kot obi~ajno geometrijskih likov, nekaj pa je tudi umetni{ko zahtevnej{ih kompozicij. Vse dajejo vtis, kot da bi bile ustvarjene s pomo~jo {estila ali podobnega instrumenta. Kot ‘e prej{nja leta ugotavljajo, da ‘itna stebla niso zlomljena, temve~ le pole‘ana. Posebej zanimivo je, da tudi avgusta, ko so ‘ita zrela, klasi te‘ki in stebla krhka, noben klas ni odlomljen, kar bi pri~akovali, ~e bi se nekdo ali nekaj z orodjem motalo po polju.

Lani, torej 2001, je bil posebej opa‘en pojav »Obraza« in {ifriranega sporo~ila »Areci-

Posebej zanimivo je, da tudi avgusta, ko so ‘ita zrela, klasi te‘ki in stebla krhka, noben klas ni odlomljen, kar bi pri~akovali, ~e bi se nekdo ali nekaj z orodjem motalo po polju.

bo« v bli‘ini observatorijskega kompleksa v Hampshiru. Zaposlene v observatoriju je zlasti pritegnila podoba Arecibo zaradi neverjetne podobnosti z binarno kodo, ki so jo leta 1974 poslali v vesolje iz Portorika za vzpostavitev stika z morebitnimi zunajzemeljskimi prebivalci.

Letos se je v bli‘ini pojavila dvojna slika: krog, ki delno prekriva pravokotnik z obrisom, ki nekatere spominja na portret Nezemljana.

Seveda tudi dvomljivci oziroma nasprotniki teorije o Nezemljanih ne sedijo kri‘em rok. V ~asopisu Daily Mail (19.7.2002) je iz{el humoristi~no obarvan poziv z naslednjo vsebino: »I{~emo 100 prostovoljcev z lastnim prevozom do Milk Hilla v Wiltshiru, da bi ustvarili najve~jo formacijo ‘itnih krogov. Biti morajo v dobri kondiciji, da bodo ustvarili en krog na minuto - do zore. Prijavljeni morajo podpisati izjavo, da za izdelke niso odgovorni organizatorji. Organizatorji tudi ne odgovarjajo, ~e vas pri delu zasa~ijo in preganjajo zaradi uni~evanja pridelka.« Eden od dvomljivcev - strokovnjakov je prepri~an, da dana{nja tehnika omogo~a, da se preko satelitske mre‘e »nari{e« iz zraka, brez lazenja po poljih, poljubna slikarija. Kako in predvsem zakaj, pa doslej {e ni nih~e pojasnil.

Misteriji 21

N EZEMLJAN

V

‘ ITU

DE[IFRIRANJE KROGA POLEG NEZEMLJANA Videti je, da {opi stoje~ega ‘ita znotraj kroga niso naklju~no postavljeni.

Raziskovalca Paul Vigay in Eltjo Haselhoff sta ugotovila, da krog v postavitvi »Nezemljan« vsebuje binarno kodo. S pomo~jo ASCII nabora iz 128 znakov ter s prevedbo binarnih sekvenc v decimalne ustreznice sta Paul in Eltjo takole de{ifrirala sporo~ilo: »^uvajte se prina{alcev la‘nih darov & njihovih prelomljenih obljub. Veliko trpljenja, a {e je ~as. Zaupajte. Tam zunaj je dobro. Mi nasprotujemo varanju. Kanaliziranje kon~ano.« Pri dosedanjih poskusih vzpostavitve komunikacije z zunanjimi inteligencami smo zmeraj uporabljali univerzalne simbole, kot so kode v sporo~ilu Arecibo z osnovnimi informacijami: {tevila od 1 do 10, atomska {tevila elementov, potrebnih za ‘ivljenje na Zemlji (vodik, ogljik, du{ik, fosfor in kisik), struktura ~lovekove DNA, prebivalstvo na Zemlji leta 1974 ter na{ son~ni sistem. »^e je postavitev Nezemljana pristna,« pravi Paul, »potem imamo najbr‘ opraviti z veliko bolj razvito inteligenco, kot smo si takrat predstavljali; z inteligenco, ki se lahko z nami sporazumeva mimo univerzalnih simbolov, z neposredno uporabo na{ega jezika.«

Tudi letos so se prve formacije na polju pojavile maja in junija, glavnina pa julija in avgusta. Ve~ina upodobitev je kot obi~ajno geometrijskih likov, nekaj pa je tudi umetni{ko zahtevnej{ih kompozicij.

22

NEZEMLJAN

Nekateri raziskovalci pravijo, da obstaja povezava med predzgodovinskimi spomeniki in ‘itnimi krogi. Po njihovem so na teh mestih vzorci zemeljske energije ustvarili energijski na~rt, ki se v dolo~enem trenutku spro‘i in proizvede vidne kro‘ne u~inke. Nahajali{~a in oblike ‘itnih krogov naj bi bili ‘e predeterminirani v materi Zemlji, ob~utljivi bajali~arji pa jih lahko napovedo. Sodobno pojavljanje ‘itnih krogov povezujejo z drasti~nim pove~anjem zemeljskih energijskih tokov v zadnjih letih.

V

‘ ITU

Eden izmed teh raziskovalcev je David Tilt iz Sussexa, ki ‘e dvajset let spremlja poti in centre energijskega sistema, za katerega meni, da so ga po pokrajini razprostrli starodavni sve~eniki. O povezavi te energijske mre‘e z neznanimi lete~imi predmeti, ‘itnimi krogi in drugimi nenavadnimi pojavi je Tilt napisal ve~ ~lankov, ki so iz{li v specialisti~nih revijah, kot je Journal of British Society of Dowsers (^asopis Britanskega dru{tva bajali~arjev).

Al. Ju.

D

Misteriji 23

Napovedovanje vpliva vulkansko - ledeni{kih pojavov

Islandski ledeniki S

toletja stare islandske sage opi- drugod. Sodelujo~i si izmenjujejo sujejo mogo~ne jökulhlaupe – naloge na razli~nih krajih, kjer jempoplave, ki nastanejo po erupciji ljejo vzorce usedlin in ledeni{kega vulkanov pod ledenim vrhom in po- ledu ter jih merijo, pregledujejo sledi~nega taljenja ledu. Zadnji jökul- pokrajinske oblike z elektronskim hlaup se je pripetil septembra lani, ko merilcem razdalje in GPS sprejemso se Islandci {e spominjali katastro- nikom ter zapisujejo velikost in tip falnega jökulhlaupa iz leta 1996. usedlin. Pri~akujmo veli~astne priTakratni vulkanski izbruh pod naj- zore pokrajine, ki so jo izoblikovali ve~jim evropskim ledenikom Vatna- vulkani, ledeniki in veter; slapove, jökull je spro‘il poplavo, ki je v Atlan- ki se na vsakem koraku razlivajo tik odplavila ve~ milijonov ton usedlin iz dvigajo~ih se skal; in pu{~avi in ledenih blokov ter povzro~ila ogrom- podobna prostranstva. no {kodo lokalni infrastrukturi. Med Prostovoljci Earthwatcha so drugim je odnesla ve~ mostov, raz{irila zelo pomembni za uspeh tega prore~ne struge in pustila za seboj zna~ilne jekta, ki zahteva intenzivno in pokrajinske oblike. ^ez pet let pa se je obse‘no zbiranje podatkov na tebli‘nji potujo~i ledenik v slabih treh renu. Na{e delo bo pripomoglo k mesecih nenadoma pomaknil naprej za varnej{im cestam in mostovom ter ve~ kot en kilometer. Ta dva spektaku- k razjasnitvi vloge ledenikov v larna glaciolo{ka pojava sta se geolo{ko globalnem klimatskem sistemu. gledano zgodila tako reko~ so~asno, Pridru‘imo se lahko eni izmed tako da imajo znanstveniki redko pri- {tirih ekip, ki vsaka traja po dva lo‘nost za prou~evanje in primerjanje tedna. njunega obna{anja in u~inkov.

Pri~akujmo veli~astne prizore pokrajine, ki so jo Dr. Andy Russell iz Univerze Keele TERENSKI POGOJI izoblikovali vulkani, ledeniki in veter; slapove, ki in dr. Fiona Tvid iz Univerze Staffordse na vsakem koraku razlivajo iz dvigajo~ih se skal; IN TERMINI shire v Veliki Britaniji ter islandski Udele‘enci so nastanjeni v bara- in pu{~avi podobna prostranstva. geolog Óskar Knudsen ‘elijo dokumentirati te sile, zato ‘e {esto leto vodijo kah ali (poleti) v {otorih. V nepoekipe Earthwatcha v obse‘ne z ledom sredni bli‘ini so na voljo prhe in ko- dov prek planin in ledenikov. Ker je pokrite pokrajine blizu nacionalnih palnice. V ekipah I in II se lahko ob pros- kamp v enem najbolj priljubljenih tuparkov Skaftafell (ekipi I in II) in Kverk- tih dnevih sprehodimo po markiranih risti~nih sredi{~ na Islandiji, si lahko fjöll (ekipi III in IV). Ekipe raziskujejo poteh, ki vodijo do prekrasnih razgle- privo{~imo tudi vodena potovanja, skidoo na motornih saneh, jahalnalaganje ledeni{kih usedlin, ske izlete in razgledovalne V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, dokumentirajo pretekle jökulpri katerih lahko sodelujete tudi vi.

Za sodelovanje ni popolete. Ekipi III in IV sta na hlaupe in vpliv nedavnih jötrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovbolj oddaljenem podro~ju, kulhlaupov na pokrajino. njaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno. kjer pa je obilo mo‘nosti za Terensko delo zahteva vzProgrami Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: spektakularne sprehode v platrajnost in detajlnost, a se ga raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. nine in dalj{e ekskurzije. zlahka nau~imo ob strokovStro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov njakih, ki so vodili ‘e mnoge Termini 2003: Ekipa I: 11.organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Teleglaciolo{ke odprave v Islandi25.3.; Ekipa II: 7.-21.7.; Ekipa III: fon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org ji, Grenlandiji, Norve{ki in 4.-18.8.; Ekipa IV: 21.8.-4.9.

D

24

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto 3.300 SIT poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije.

Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni 4.100 SIT kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburghu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

4.100 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagovati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

1.350 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em.

Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode.

Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat.

To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna.

3.300 SIT

Misteriji 25

ZALO•BA ARA

TELO KLI^E PO VODI

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: bro{irana 2.900 SIT trda vezava 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki ‘elijo prebuditi in razviti zdravilske sposobnosti ter k bolj{emu zdravju pomagati sebi in drugim. Opisane tehnike so zelo u~inkovite in vklju~ujejo barve, zvoke in di{ave.

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICA

JABOL^NI KIS

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

V ‘ivljenju vsake ‘enske je porod najve~ji dogodek in nanj se je treba pripraviti. Vsaka nose~nica si ‘eli biti zdrava in roditi zdravega otroka. Knjiga opisuje, zakaj je telovadba med nose~nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.700 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Cena: bro{irana 4.900 SIT trda vezava 5.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOV

RI@ NA 100 NA^INOV

Riba je okusen in zdrav obrok.

Kak{na je hranilna in energetska vrednost rib, kako ribe pripravljajo v razli~nih krajih po svetu. Vse to in 150 odli~nih receptov za juhe, ri‘ote, solate in druge ribje jedi.

Ri‘ je za ve~ kot milijardo ljudi to, kar je za nekatere narode kruh, za nekatere pa krompir. V knjigi preberite, kako okusne ri‘eve jedi in sladice pripravimo na ve~ kot 100 na~inov in zakaj ri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdravilo.

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.900 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: EU KARANTA AMEX VISA s kartico {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka:

UGANKARSKI SLOVAR I. in II. del Dve knjigi - ugankarska gesla na ve~ kot 700 straneh - Za vse strastne ugankarje, ki jim je re{evanje kri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena posamezne knjige: 2.490 SIT

SANJE

ZA

NA

RO

^

K NI

E

30

%

P PO

US

TA

SPOMINI

Kaj pomenijo sanje, ki so lahko vesele ali pa tema~ne? Knjiga je pravi ka‘ipot pomena razli~nih sanj. Zato pride prav vsakomur, ki verjame, da so prav njegove sanje pripomogle k njegovi usodi.

Barvna spominska knjiga za otroke – od rojstva do za~etka {olanja ali {e dlje. Lahko je tudi primerno darilo za va{ega mal~ka. Morda vam bo neko~, ko bo starej{i, zelo hvale‘en, ker ste opisali njegove prve korake.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.990 SIT

po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

26

PRIPORO^AMO: Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT) • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • V kraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava 2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)

ZALO•BA ARA

^ESNOVE JEDI

BIOHRANA

RECEPTI ZA BIOHRANO

POTOVANJE DU[

USODA DU[

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Je temelj zdrave prehrane. Vsebina te knjige so spoznanja, izku{nje in ugotovitve o pomenu prehrane, o zdravi prehrani, ki lahko izredno dobro vpliva na vsakogar. Knjiga opisuje na~ela in svetuje izbor bio‘ivil.

Ve~ kot 100 receptov za biohrano za {tiri letne ~ase. V knjigi boste lahko prebrali tudi o smernicah za prehrano starej{ih, o zdravi prehrani mladih, o vmesnih obrokih hrane in o kakovosti bio‘ivil.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti.

Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 1.600 SIT

Cena: 3.300 SIT

Cena: 5.500 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svo je zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, teles no vadbo in savnanje. Kako, ko liko in kdaj naj bi jedli, da bi spre menili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

Vaje za trebuh in hrbet videokaseta z vajami za krepitev hrbtnih in trebu{nih mi{ic ter bolj{o gib~nost.

(36 min.).

Vaje za noge in zadnjico videokaseta za krepitev mi{ic nog, bokov in zadnjice (38 min.).

3.380 SIT

3.380 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani.

Naro~ila tudi po telefonu:

01/431 20 25.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost. Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla; seznanja tudi s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let. Cena: 3.900 SIT

Vaje za raztezanje stretching. videokaseta z vajami za ohranjanje in pridobivanje gib~nosti celega telesa (47 min.).

3.380 SIT

Program za sprostitev je namenjen vsem, starej{im od 12 let.

kaseta 1.300 SIT zgo{~enka 1.900 SIT

DARILO Za knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju DO 20. DECEMBRA 2002 2002, bo po{tnino za vas pla~ala zalo`ba ARA.

SRE^NO 2003

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 8.900 SIT plo{~ica 8.900 SIT

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi 4.900 SIT smr~anje itd.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600 in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilograma lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici ...

9.800 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA ^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in izbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

28

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egip~anski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

a

b

c

Herbicid u~inkuje na mo‘gane ‘ivali in ne na njihove spolne ‘leze

Atrazin vpliva na spol V

Sloveniji marsikje pijemo vodo, ki lahko vpliva na naravni potek razmno‘evanja. Govori~enje ljubljanske ‘upanje Vike Poto~nik o dobri vodi je zavajajo~e, {e ve~, kriva je, da Ljubljan~ani niti ne vedo, da je v vodarnah Kle~e in Hrastje preve~ pesticidov in da se nevarnost ne zmanj{uje; me{anje zastrupljene vode z nezastrupljeno zadosti predpisom, njeno u‘ivanje pa pomeni, po besedah dr. Bojana Sedmaka s slovenskega Nacionalnega in{tituta za biologijo, kroni~no zastrupljanje.

Glavni krivec je herbicid atrazin, ki povzro~a preglavice v vodah na mnogih podro~jih po vseh koncih sveta. Pa tudi po ve~jem delu Slovenije, saj je po besedah Antona Komata, neodvisnega raziskovalca, pol slovenskih vodnih virov ~ezmerno onesna‘eno. Tudi prepoved uporabe strupov vode {e ne bo kmalu izbolj{ala, saj bo voda ostala zastrupljena {e leta in leta.

Kemikalija, ki jo najdemo v mnogih gospodinjskih ~istilih, lahko mo~no prizadene spolni razvoj akvarijskih rib navadnih cebric. Pri tem pa najbolj presene~a dejstvo, da omenjeni snovi u~inkujeta na mo‘gane ‘ivali, ne pa na njihove spolne ‘leze. valcem okolja ni potrebno posnemati estrogenov, saj lahko u~inek spreminjanja spola dose‘ejo tudi druga~e, ter da veliko ve~ kemi~nih snovi, kot smo verjeli doslej, spodbuja vse pogostej{o feminizacijo in maskulinizacijo re~nih rib vsepovsod po svetu. John Trant in ~lani njegove ekipe z Biotehnolo{kega in{tituta Univerze v Marylandu so odkrili, da onesna‘evalci vplivajo na spolni razvoj tako, da povzro~ajo disrupcijo mo‘ganskega encima aromataze, katerega naloga je, da testosteron spreminja v estrogen.

S spolom rib se lahko igramo na ve~ na~inov…

Trant je mladi~e akvarijske ribe cebrica gojil v vodi, v kateri je bilo 12 raz{irjenih strupenih snovi v koli~inah, obi~ajnih za ameri{ke reke. Nekatere SPREMINJANJE SPOLA spojine so povzro~ile pove~anje koli~ine V MO@GANIH aromataze, druge so jo zni‘ale. Najve~ji Kaj sploh povzro~a atrazin? u~inek so opazili med drugim pri herOdgovor smo najprej poiskali pri bicidu atrazin, ki je za 200-krat pove~al ameri{kih strokovnjakih. Poskusov na raven tega encima, kot je Trant povedal ljudeh seveda ni, zato pa amejulija letos na sestanku Zdruri{ki raziskovalci ugotavljajo, ‘enja za prou~evanje reproKAKO KEMIKALIJE SPRO@IJO da naj{ir{e uporabljan herbidukcije (Society for the StuSPREMEMBO SPOLA cid atrazin lahko mo~no pridy of Reproduction) v Balti• Mlade cebrice v vodnem mediju izpostavimo struzadene spolni razvoj akvarijmoru. penim snovem. skih rib navadnih cebric. Pri Trant se boji, da se s spretem pa najbolj presene~a dej• Strup, ki naj bi pove~eval aktivnost genetskega minjanjem ravni aromataze stvo, da omenjena snov u~inkodiranja pri aromatazi, povzro~i, da se v mo‘ganih spremenijo tudi koli~ine tekuje na mo‘gane ‘ivali, ne pa tvori ve~ja koli~ina encima. stosterona in estrogena v mona njihove spolne ‘leze. ‘ganih rib, kar posledi~no • Aromataza v mo‘ganih spremeni testosteron v To odkritje je le {e eno v vpliva na njihov spolni razestrogen, kar spodbudi spremembo spola pri ribah. kopici dokazov, ki govorijo v voj. Chris Kirk, ki na univerzi • Odrasle ribe pridobijo lastnosti mo{kega spola. prid domnevi, da onesna‘ev Birminghamu prou~uje ke-

Misteriji 29

A TRAZIN

VPLIVA NA SPOL

Biolog Peter Firbas med pregledovanjem kromosomov v metafaznih celicah ~ebulic.

mikalije, krive za spreminjanje spola, se s tem strinja. »Encim aromataza igra pomembno vlogo pri sintezi estrogena v ribah in ljudeh,« pravi. »^e pride v otro{ki dobi do njegovega razkroja, lahko upravi~eno pri~akujemo, da bo to vplivalo na spolni razvoj.«

~ina pesticidov, deluje na celice oziroma na kromosome: »Kot testno metodo sem uporabil Allium test, to je test za ugotavljanje genotoksi~nosti. Z njim ugotavljam pogostost kromosomskih okvar v celicah rastnih vr{i~kov korenin testne rastline navadne ~ebule (Allium cepa L.). Test poka‘e celostne vplive in medsebojno delovanje med genotoksini in dednim materialom.« Allium test, ki sodi v mednarodni program rastlinskih biolo{kih testov in je mednarodno standardiziran in validiran, neprizanesljivo ka‘e u~inkovanje kemijskih snovi na genetski material. Za razliko od kemijskih analiz genotoksi~ni test poka‘e celokupen u~inek vseh genotoksi~nih snovi na testni rastlini in ne le tistih snovi, ki jih s svojimi metodami i{~e analitska kemija.

Peter Firbas je ugotavljal, kako Novartisov herbicid Primextra Gold, ka-

DOMA^E MERITVE Slovenska vlada je z uredbo ‘e prepovedala nadaljnje zastrupljanje voda na najbolj ogro‘enih obmo~jih v Sloveniji, kjer ljudje z vodo vna{ajo v telo strup, delujo~ na dolge proge: na Apa{kem polju, v Prekmurju na obmo~ju ob reki Muri, na Dravskem, Kranjskem, Sor{kem, Ljubljanskem in Ptujskem polju, v dolini Bolske, v Spodnji Savinjski dolini in v dolini Kamni{ke Bistrice.

Po novem bo smel liter vode vsebovati najve~ 0,1 mikrograma pesticidov, kolikor dopu{~a evropski standard. A tudi ta koli~ina strupa v vodi je za ‘ivljenje {e vedno nevarna.

Univerzitetni diplomirani biolog Peter Firbas je v laboratoriju za rastlinsko citogenetiko ugotavljal, kako 0,1 mikrograma, torej z zakonom dovoljena koli-

30

Modri vr~ tako kot informirani kozarci in skodelice ob~utno zni‘a delovanje atrazina na ~ebulne celice oziroma njihove kromosome, ki jih sestavljajo isti gradniki kot ~love{ke, le vrstni red je druga~en.

terega u~inkovina je atrazin, v sedaj dovoljeni koncentraciji 0,1 mikrograma ali 0,1 ppb (marsikje po Sloveniji je v vodi nekajkrat ve~ja koncentracija strupa) deluje na kromosome testnih rastlin. Hkrati s po{kodbami pa je ugotavljal, ali se strupeno delovanje atrazina v vodi v informiranemu vr~u, v katerem so enake informacije kot v informiranih kozarcih in skodelicah, zmanj{a in ali je tak{na voda primernej{a za ljudi, ‘ivali in rastline. »Med seboj sem primerjal rast koreninic ~ebulic in po{kodbe kromosomov ~ebulic, ki so rasle v kontrolni ~isti vodi, v vodi z dovoljeno koncentracijo herbicida in z isto vodo, ki sem jo preto~il v informirani vr~.

Pri zakonsko {e dovoljeni koncentraciji 0,1 ppb, enemu delu herbicida na milijardo delov vode, to je toliko kot zrno mivke v olimpijskem bazenu, sem ugotovil 21,66 odstotno genotoksi~nost, kar pomeni, da je bilo od sto metafaznih celic kar 21,66 celic z zlomom kromosoma v primarni zo‘itvi kromosoma, z enojnim zlomom kromatide, dvojnim zlomom kromatide, s kro‘no kromatido, dicentri~nimi kromosomi in kro‘nimi kromosomi. [ele pri stokrat ni‘ji koncentraciji dose‘e genotoksi~nost manj kot deset odstotkov.« ^e to primerjamo s podatki, da je onesna‘ene kar pol slovenske podtalnice, zelo veliko Slovencev pije vodo, ki slabo vpliva na dednino. »Zanimivo pa je,« pravi Peter Firbas, »da se genotoksi~nost, torej strupenost vod v informiranih kozarcih, lon~kih in vr~ih bistveno zmanj{a. Pri raziskavi strupenosti atrazina sem vodo s koncentracijo 0,1 mikrograma na liter vlil v informirani vr~ in ugotovil, da je voda iz vr~a precej bolj{a. Razlika v genotoksi~nosti je precej{nja, z 21,66 se zni‘a na 16,9 odstotno genotoksi~nost. Da je voda bolj{a, se vidi ‘e na oko, saj se v primerjavi z neinformirano ob~utno podalj{a rast koreninic, voda iz vr~a je ‘e kar „spodobna“ voda.« J. V.

Skrivnosti Malte (4)

Pastirji astronomi S

tvar, ki najbolj bega raziskovalce predzgodovinske Malte, je dejstvo, da nikakor ne morejo najti nekega pravila, po katerem so davni graditelji in arhitekti izbirali mesta za postavitev sveti{~. Prav ni~ skupnega nimajo. Nekatera so na ravnicah, druga vrh grebenov, tretja spet na polo‘nih pobo~jih. Izbire torej ni pogojevala nobena terenska posebnost. [e bolj je nenavadno, da so v~asih zelo blizu skupaj. Tudi Hagar Qim, ki le‘i vrh grebena, ima »sestro« v 500 metrov oddaljeni Mnajdri, ki je prislonjena v proti morju padajo~o reber. Morda je namigovanje na »‘lahto« celo pretirano, saj je Mnajdra na prvi pogled celo lep{a in bolj urejena, pa ~eprav je bilo treba obilo postoriti potem, ko so se nepridipravi leta 2001 grdo znesli nad njo in razmetali vse, kar se je dalo. To je bil

@e prvi malo bolj natan~en pogled na tloris templja nam vzbudi sum, da davni gradbeniki – v ~asu, ko naj bi bili ljudje le neuki pastirji – niso delali na pamet. poduk oblastem, ki sedaj vsem templjem zagotavljajo celodnevno policijsko varstvo.

Prav Mnajdra je s ~istostjo svojih oblik porodila pri strokovnjakih idejo, da so ta sveti{~a po svojem tlorisu podoba velike boginje rodnosti, katere kipe so na{li po vsem otoku. Toda resnici na ljubo je treba povedati, da to primerjavo

V knjigi Malta – Prehistory and Temples avtorja Davida H. Trumpa najdemo tole primerjavo med obliko prostorov v velikih zgradbah templjev v Mnajdri in podobo velike boginje rodnosti.

docela zdr‘ita samo dve stavbi v Mnajdri, pri vseh ostalih pa je treba kar obilo domi{ljije, ~e naj privzamemo to idejo. [e eno posebnost ima ta lepotica. Ob zori na dan zimskega solsticija tanek snop ‘arkov diagonalno pre~ka vzdol‘ni hodnik in osvetli njegov skrajni desni steber, ob enakono~jih pa se cel hodnik kopa v son~ni svetlobi. To je edina astronomska navezava predzgodovinskih gradenj na vsem oto~ju, zato jo arheologi pripisujejo kar naklju~ju in morda imajo celo prav. Kaj pa so neuki pastirji vedeli o astronomiji! Prav ste sli{ali – ni~ ve~ lovci in nabiralci – Mnajdra je osem stoletij mlaj{a od Ggantije in v tem ~asu je celo ekonomija napredovala.

ARHITEKTI NA DELU

Mnajdra je najlep{i skupek malte{kih predzgodovinskih templjev, ~eprav vso njegovo lepoto vidimo {ele iz zraka.

@e v prispevku o Ggantiji smo objavili risbe, ki prikazujejo delovne faze pri gradnji templjev in tam so v zaklju~ni fazi na stene polo‘ene pre~ne lesene grede, ki naj bi jih pokrili z dra~jem in

Misteriji 31

P ASTIRJI

ASTRONOMI

Po mnenju u~enjakov naj bi davni graditelji pokrili prostore tako, da so v zaklju~ni fazi na stene polo‘ili pre~ne lesene grede, ki so jih pokrili z dra~jem in listjem ter travo.

Relief na fasadi srednjega templja nas pou~i, da je bila zgradba v resnici pokrita s pre~nimi kladami.

Tudi stene notranjih prostorov, ki se ukrivljajo proti sredini, dajejo slutiti, da so bili prostori verjetno obokani.

32

listjem ter travo, da bi na ta na~in izdelali streho. Kapo dol pred domi{ljijo strokovnjakov, a vsaj dve stvari se upirata temu umotvoru.

Na levi strani fasade prej omenjenega »son~nega hodnika« je vklesana podoba templja, ki prikazuje streho iz mogo~nih klad! Ne le to, tudi najdba »model~ka« iz ‘gane gline v templju pri Mgarju nas prepri~uje o istem, in ~e smo dovolj sitni, nas proti sredini ukrivljene stene notranjih prostorov prepri~ujejo o istem. Edini razlog, da u~eni mo‘je ne vzamejo vseh teh podukov zares, je preprosto dejstvo, da ne najdejo dovolj dobre razlage, kako bi »primitivci« lahko take kamnite klade, ki bi morale tehtati nekaj deset ton, sploh spravili na vrh zgradbe!

A zgodba o »neukih graditeljih« ima tudi drugo plat. @e prvi malo bolj natan~en pogled na tloris templja (slika 1) nam vzbudi sum, da davni gradbeniki niso delali na pamet. Ko potegnemo osi hodnikov v obeh ve~jih stavbah, se nam sekajo pod kotom 54 stopinj, kar je sicer res eden od kotov zlatega reza, a to bi lahko bilo naklju~no. Malo bolj pozorni postanemo, ko nam simetrala, ki poteka po vmesnem zidu med stavbama, razdeli ta kot to~no na polovico. [e bolj prepri~ani smo lahko, ko si nari{emo {e osi hodnika malega templja na desni, saj te sekajo os B pod kotom 72 stopinj, kar nas zopet vodi k zlatemu rezu!

Se nam morda samo sanja?

Morda nas lahko slika 2 prepri~a, da smo kolikor toliko budni. ^eprav obe ve~ji zgradbi nista povsem okrogli, pa vseeno lahko dolo~imo krog, ki najbolje oklepa zunanje stene. Polmer tega kroga pa je 10,8 metra. Spet smo pri {tevilki, ki spominja na zlato pravilo, saj je notranji kot peterokotnika 108 stopinj. A ~e je hotel davni (Nadaljuje se na 40. strani)

Zasvojenost, ki mori vse huje po vsem svetu

Strup izoblikoval Ameriko S

to let po Kolumbovem odkritju tobaka v Novem svetu je kajenje postalo svetovna moda. Prav s pomo~jo tobaka so si zgodnji naseljenci zagotavljali ekonomsko trdnost.

Zdaj pa vemo, da ima veliko »koristi« od njega tudi medicina.

Ko je leta 1492 Kri{tof Kolumb prvi~ pre~kal Atlantik, je na drugi strani naletel na domorodce, ki so radi kadili in ‘ve~ili posu{ene, jedke liste v Evropi dotlej neznane rastline. Z u‘ivanjem listov tobaka so se ameri{ki Indijanci spro{~ali, verjeli pa so tudi, da toba~ni dim odganja bolezni in ~loveka pribli‘a bogu. Evropski mornarji so jih za~eli posnemati in kmalu ugotovili, da je za~eti lahko, nehati pa veliko te‘je. »Mo‘je nimajo mo~i, da bi se odrekli tej razvadi,« je razlo‘il Kolumb. ^lan Kolumbove ekspedicije Rodrigo de Jerez je bil med prvimi, ki je po vrnitvi v [panijo pri‘gal cigareto. Reak-

BOTANI^NA DEJSTVA Tobak je ob~e ime rastline Nicotiana tabacum (in v manj{i meri N. rustica). [vedski botanik Carolus Linnaeus je leta 1753 rastlino poimenoval genus nicotiana po francoskem diplomatu Jeanu Nicotu, ki je pripomogel k popularizaciji tobaka. ^eprav izvira tobak iz tropov in je v obeh Amerikah rasel ‘e leta 6000 pred na{im {tetjem, ga danes gojijo povsod po svetu. Sorti Burley in Maryland uporabljajo za la‘je me{anice, medtem ko seme Havana ter razli~ice iz Kube in Sumatre uporabljajo pri proizvodnji cigar.

V zgodnjem obdobju naselbin v Virginiji so si kolonisti s toba~nimi listi kupovali celo ‘ene; mo‘je so morali za ‘eno, ki jim jo je iz Evrope poslala Virginia Company, pla~ati 54-68 kg toba~nih listov.

cija prisotnih je bila sovra‘na.

Ustra{ili so se dima, ki se je vil iz njegovih ust. Nekateri so celo mislili, da ga je obsedel hudi~.

De Jereza so predstavniki inkvizicije nemudoma zaprli.

Naslednjih 50 let je bil tobak ~udo, ki so ga prou~evali botaniki, in razvada, ki so ji podlegali v glavnem mornarji. Naklonjenost mu je najprej za~ela rasti na Portugalskem, ki je bila v tistem ~asu najpomembnej{a trgovska dr‘ava. Leta 1548 so Portugalci v Braziliji ‘e gojili tobak v komercialne namene. Leta 1558 so v Tobak, Nicotiana tabacum, je enoletna rastlina. Zraste do 1,8 m visoko, listi pa merijo najmanj 30 cm v dol‘ino. Pridelek tobaka je potrebno su{iti, saj so sve‘i listi zelo strupeni.

Misteriji 33

S TRUP avtosugestivni program

NE KADIM VE^

Kaseta je namenjena ljudem vseh starosti. Nikomur ne more {kodovati, svetujemo pa, da vsaj uro po njenem poslu{anju ne vozite avtomobila.

Kako kaseto uporabljamo Najbolje je, da kaseto poslu{amo v zatemnjenem prostoru, kjer nas med poslu{anjem ni~ ne moti. Ulezimo se in pod kolena podstavimo blazino, da so noge rahlo privzdignjene in stopala blago razmaknjena.

Glavo si podprimo z mehkej{im vzglavnikom.

Jakost zvoka iz kasetofona naravnajmo tako, da besede razlo~no sli{imo, paziti pa moramo, da niso preglasne. Ustvarimo ob~utek, kot da nam nekdo nekaj zaupno pripoveduje, {epeta.

Sprostimo se in se dobro pokrijmo, da nas ne bo zeblo. Ogrnimo se z doma~o haljo ali oblecimo ohlapna obla~ila; obleko, ki nas ve‘e, odpnimo. Ko se namestimo tako udobno, da nas ne mika ve~ nikakr{no premikanje, vklju~imo kasetofon.

U~inkovanje kasete Kaseta nam najprej pomaga, da se sprostimo. Ko nam pripoveduje, kako {kodljiv in nevaren je tobak, nas zaradi sugestij, ki v podzavesti razvijejo odpor do tobaka, polagoma mineva potreba po kajenju.

Hud kadilec se razvade re{i {ele takrat, ko se telo znebi snovi, ki so se v njem nakopi~ile zaradi kajenja. ^ude‘ne, nekajdnevne kure so neu~inkovite, saj po njih kmalu spet zapademo v stare navade. Na{a metoda je u~inkovitej{a zato, ker zahteva, da se ji posve~amo najmanj {tiri do pet tednov.

ARA zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana

tel. 01/431-20-25

34

IZOBLIKOVAL

AMERIKO

Lizboni za~eli prodajati njuhanec.

Leta 1560 je francoski ambasador na Portugalskem poslal nekaj semen tobaka francoski kraljici materi Katarini Medi~ejski. V spremnem pismu ji je povedal, da so dvorni zdravniki v Lizboni rastlino uporabljali za zdravljenje ‘elod~nih razjed in drugih bolezni. Kmalu so tobak razglasili za ~ude‘no zdravilo. @e v sedemdesetih letih je Nicholas Monardes, ugleden seviljski zdravnik, priporo~al tobak za zdravljenje cele vrste bolezni: od oslovskega ka{lja do raka.

Leta 1860 so tudi ‘e kitajski zdravniki trdili, da ima tobak ugoden u~inek na krvni obtok. Med epidemijo kuge leta 1665 v Angliji so v Etonu proglasili kajenje za obvezno, saj so verjeli, da bodo s tem zajezili oku‘bo.

PAPE@ JE KADILCE IZOB^IL Le sto let po Kolumbovem pristanku v Ameriki je bila rastlina tobak ‘e raz{irjena po vsem planetu. Leta 1570 so celo na angle{kem pode‘elju gojili manj{e koli~ine pridelka – veliko preden je sir Walter Raleigh, ki je po prepri~anju mnogih prinesel tobak v Veliko Britanijo, sploh zapustil de‘elo. @e leta 1600 so tobak pridelovali na Kitajskem in celo v toplej{ih predelih sibirskih step.

Seveda pa niso vsi slepo navijali za tobak. Pape‘ Inocenc X. je izob~il vse kadilce, leta 1604 pa je angle{ki kralj

Mo‘akarja na reklami za Marlboro so leta 1999 izbrali za reklamni simbol stoletja. Dva ~loveka, ki sta igrala njegovo vlogo, David McLean in Wayne McLaren, sta umrla za plju~nim rakom.

James I. kajenje opisal kot »navado, ki je ogabna za oko, priskutna za nos, {kodljiva za mo‘gane, nevarna za plju~a, ~rn smrde~ dim pa {e najbolj spominja na gnusno meglico ~rne reke Stiks, ki izvira v brezkon~nih globo~inah zemlje.«

RASTLINA KOT DUHOVNI SIMBOL Zgodovina ameri{kih Indijancev je polna mitov in legend, ki so povezani s tobakom. Huroni so na primer verjeli, da je tobak ljudem podaril veliki duh Manitu v ~asu velike lakote. Da bi olaj{al njihovo trpljenje, je Manitu Indijancem poslal krasno mladenko, ki jim je prinesla koruzo, krompir in tobak.

Za ameri{ke Indijance, {e posebno tiste z ju‘nega dela dr‘ave, je bil tobak namenjen posebnim prilo‘nostim. Kadili so ga, da so odganjali zle duhove in klicali dobre. Preko tobaka so pri{li v stik s svetom duhov, kajenje pipe miru pa je bila prijateljska gesta. Indijanci plemena Creek so rastlino tobaka tako visoko vrednotili, da so ji dali bojno ime, »hitci«. ^erokezi so tobaku rekli »tsalu« ali »ogenj v ustih«. Pripadniki {tevilnih drugih plemen so verjeli, da tobak zraste iz groba velikega starca, ki je potoval od plemena do plemena ter spodbujal prijateljstvo in sodelovanje.

S TRUP Za britanske koloniste na vzhodni obali Amerike je tobak kmalu postal vpra{anje ekonomskega pre‘ivetja. Eden zgodnjih emigrantov v naselbini Jamestown, John Rolfe, je nabavil toba~no seme iz Antilov in ustanovil Virginia Tobacco Industry. Rolfe se je kasneje poro~il s Pocahontas, h~erjo indijanskega poglavarja in svojo ‘eno; ko je leta 1616 pri{la v Veliko Britanijo, jo je uporabil kot prvi simbol za ogla{evanje tobaka.

Za naselbino Jamestown je bil tobak ‘ivljenjskega pomena. »Odkritje, da je mo‘no tobak uspe{no gojiti in dobi~konosno prodati, je bil najpomembnej{i dogodek v prvem stoletju naselitve kolonistov v zalivu Chesapeake,« je zapisal Joseph C. Robert v knjigi The Story of Tobacco in America. »Tobak je bil zagotovilo, da se eksperiment Jamestown ne bo ponesre~il.« Pred prihodom tobaka je bilo ‘ivljenje v ameri{kih kolonijah zelo te‘ko.

Mnogi so se spra{evali, ali bodo naselbine sploh lahko pre‘ivele. Novi pridelek je bil tako uspe{en, da se je za~elo podajati ~ez Atlantik vse ve~ kolonistov.

V Marylandu in Virginiji so toba~ne liste uporabljali kot veljavno pla~ilno sredst-

vo. V zgodnjem obdobju naselbin v Virginiji so si kolonisti z njimi celo kupovali ‘ene! Mo‘je so morali za ‘eno, ki jim jo je iz Evrope poslala Virginia Company, pla~ati 54 do 68 kg toba~nih listov. Kosilo v gostilni je stalo nekaj kilogramov dragocenih listov.

POJAVA CIGARET Uporaba tobaka se je hitro {irila. Med ameri{ko dr‘avljansko vojno (1861-65) so se desettiso~i mo‘ navadili kajenja, ki je predstavljalo na~in spro{~anja v napetem vojnem ozra~ju. V za~etku 19. stoletja je v ZDA postalo modno ‘ve~enje tobaka kot alternativa kajenju pipe. @ve~enje je bilo tako priljubljeno, da je leta 1860 izvedeni popis prebivalstva v Virginiji in Severni Karolini pokazal, da je bilo v obeh dr‘avah 348 tovarn tobaka. 335 jih je proizvajalo tobak za ‘ve~enje in le 6 tobak za kajenje.

A cigarete so bile ‘e na pohodu. Prve izdelke, podobne dana{njim cigaretam, so pravzaprav uporabljali ‘e Azteki in Maji, ki so kadili votlo trstje. Preproste cigarete so se pojavile v 17. stoletju v [paniji. Sredi 19. stoletja so v toba~nih prodajalnah v New Yorku za~eli proda-

Princ Charles kadi pipo miru z ameri{kimi Indijanci med obiskom v Kanadi leta 1977. Dim, ki se vije iz ust, simbolizira resni~nost izre~enega.

IZOBLIKOVAL

AMERIKO

NARAVNI INSEKTICID Rastline tobaka ni lahko gojiti, res pa je, da okoli 30 g semena zadostuje, da na malo manj kot 200 kvadratnih metrov obdelane povr{ine vzgojimo 15.000 do 25.000 sadik, ki jih nato presadimo na polja. Rastlina tobaka z zna~ilnim debelim steblom in {irokimi listi {e danes samoniklo raste v Severni in Ju‘ni Ameriki in spada v isto dru‘ino kot krompir, paprika in strupena vol~ja ~e{nja. Toba~na rastlina za razliko od ostalih proizvaja alkaloid nikotin, s katerim se brani pred nadle‘nim mr~esom. V majhnih dozah nikotin deluje na plaze~i mr~es podobno kot ‘iv~ni bojni strup. jati ro~no zvite cigarete. Leta 1880 je enaindvajsetletni Ameri~an James A. Bonsack patentiral stroj za zvijanje cigaret. Njegova naprava je lahko izdelala 200 cigaret na minuto ali 120.000 na dan.

Nova tehnologija je vnesla velike spremembe v toba~no industrijo.

OBNORELI SVET Na za~etku so pojavo cigaret spremljale najbolj neverjetne izmi{ljotine. Govorilo se je celo, da papir, v katerega je zavit tobak, vsebuje arzen ali strupen svin~ev karbonat. Govorilo se je tudi, da so egiptovske sorte tobaka odi{avljene s ha{i{em in da so narejene iz posu{enih in mletih kameljih iztrebkov. Kljub temu so med prvo svetovno vojno britanskim vojakom poslali ve~ kot 200 milijonov cigaret, s ~imer so mo~no pove~ali {tevilo odvisnikov. Ko so se vojaki po koncu vojne vrnili domov, se je prodaja tobaka zelo pove~ala. Med drugo svetovno vojno so zavezni{ke vlade v vse ‘ivilske pakete dajale tudi cigarete. Ko je bilo vojne konec, je bilo med mo{kimi pribli‘no 40 odstotkov kadilcev. V zgodnjih {estdesetih letih je redno kadila ve~ kot polovica mo{ke populacije. Tobak je postal moda, ki je obnorela ves svet.

Ja. La.

D

Misteriji 35

Va{e celice, tudi ~e jih odstranite in opazujete od dale~, vedo, kaj mislite

Celi~ni spomin ^

loveka je vedno begal njegov nematerialni del – du{a, zavest, mo‘nost spominjanja, predvidevanja. Posebej zanimive so zgodbe klini~no mrtvih. ^eprav jih nekateri pripisujejo {oku, zdravilom, pomanjkanju kisika v mo‘ganih itd., pa celo zdravniki fenomena ne odpravijo z zamahom roke in ironi~nim nasme{kom. Pojav je dobil mesto tudi v tako ugledni reviji, kot je The Lancet (15. decembra 2001) in je bil tema, ki se ji je na peti mednarodni multikonferenci Informacijska dru‘ba IS '2002 oktobra v Ljubljani v prostorih In{tituta Jo‘ef [tefan posvetilo kar osem doma~ih in tujih avtorjev. O njihovih ugotovitvah bomo poro~ali v naslednjih izdajah na{e revije, tokrat povzemamo podatke iz tujih virov. [tirje nizozemski zdravniki pod vodstvom kardiologa Van Lommela so osem let spremljali 344 pacientov, ki so pre‘iveli sr~ni napad in bili klini~no mrtvi, dokazano brez delovanja mo‘ganov nekaj trenutkov pred o‘ivljanjem.

Ve~ino zgodb o do‘ivljanju klini~no mrtvih ali ljudi v komi so ti pacienti povedali, ko je od njihovega obsmrtnega do‘ivetja ‘e minil kraj{i ali dalj{i ~as. Van Lommelova skupina pa je bolnike intervjuvala takoj ko so se zavedli ter ponovno po dveh in osmih letih. Zanimivo je, da je

36

le 18 odstotkov vpra{anih opisovalo predsmrtno in zunajtelesno do‘ivljanje, ~eprav so bile okoli{~ine ve~ ali manj podobne ({ok, pomanjkanje kisika v mo‘ganih, zdravila).

Po dveh letih se je {tevilo tistih, ki so opisovali take spomine, pove~alo. Preiskovalci menijo, da gre v nekaterih primerih za tako imenovani la‘ni spomin, kar menda sploh ni taka redkost. Ne gre za izmi{ljanje; ~lovek je o neki zadevi toliko sli{al ali razmi{ljal, da je prepri~an, da se je zgodila njemu.

JE ZAVEST SPRAVLJENA LE V MO@GANIH? Prav gotovo pa ni izmi{ljen spomin v primerih, ko se pacient iz kriti~nega trenutka klini~ne smrti ali globoke kome dobro spomni, kam je sestra spravila njegovo zobno protezo. Takih komi~nih zgodbic je po bolni{nicah kar nekaj. Raziskovalci so se osredoto~ili na predpostavko, da je center spomina v mo‘ganih, ti pa so tistih nekaj trenutkov dokazano neaktivni torej bi spomina na to razdobje ne smelo biti. To predpostavko pa so omajali ‘e znani primeri iz medicine, ko so ljudje po te‘kih nesre~ah izgubili velik del mo‘ganov, ohranili ali pridobili pa nesluteno veliko mo‘ganskih funkcij. Znani so tudi primeri ot-

rok, rojenih tako reko~ brez mo‘ganov, ki so kljub temu imeli relativno zadovoljive fizi~ne in psihi~ne sposobnosti. Je njihova zavest na{la prostor v kakem drugem delu telesa?

ZGODBE BOLNIKOV S PRESAJENIMI ORGANI V kontekstu raziskav o tem, kje je sede‘ ~lovekove zavesti, gotovo najdejo mesto tudi zgodbe nekaterih bolnikov, ki so jim ‘ivljenje re{ili z presaditvijo organov. Najve~ takih primerov je pri presaditvi srca (ki je tudi najpogostej{i tak{en poseg), pa tudi drugih organov. Ti primeri potrjujejo »teorijo celi~nega spomina«, ki jo razvija ekipa zdravnikov v Arizoni in na Havajih.

Znani so primeri, da je pacient z darovanim srcem spremenil svojo najljub{o barvo, hrano, parfum, se za~el zanimati za nove {porte ali glasbo. V raziskavi je bilo dokazano, do so bila nova nagnjenja prej prisotna pri pokojnem darovalcu. Seveda ti pojavi pri presaditvah spet niso mno‘i~ni, saj »celi~ni spomin« darovanega organa ne prevlada celi~nega spomina celotnega organizma pre‘ivelega.

Srhljivi ali pa komi~ni so nekateri poskusi, kot na primer nekaj celic, ki jih je za znanost daroval hi{nik Univerze

Imajo ljudje s presajenimi organi spremenjeno osebnost?

v San Diegu, ki so po zatrjevanju raziskovalca dr. Backsterja ‘ivahno reagirale, ~e je hi{nik ogledoval revije s sle~enimi dekleti. Pri pogledu na dolgo~asno sliko pa so celice mirovale. Dr. Backster, kot njegov predhodnik dr. Stone, avtor knjige Skrivno ‘ivljenje va{ih celic, je prepri~an, da celice va{ega telesa, tudi ~e jih odstranite in opazujete od dale~, vedo, kaj mislite …

V to zvrst {e nerazjasnjenih pojavov bi morda lahko uvrstili tudi primere, ko so od rojstva slepi ljudje opisovali svoje vizije v sanjah ali celo zunajtelesne izku{nje.

Morda so te raziskave, ~eprav se zdijo nekaterim nesmiselne, pot k novim spoznanjem in re{evanju ~love{kih te‘av.

Ve~ o temi: Horizont Research Foundation www.horizon-research.co.uk Al. Ju.

D

Alternativen pristop k prou~evanju ufolo{kih in spiritisti~nih fenomenov

Nezemljani so v nas?

M

ed strokovno najbolj podkovanimi izvedenci na podro~ju ufologije prednja~i Angle‘ Hilary Evans, ki ponuja alternativen pristop k prou~evanju ufolo{kih in spiritisti~nih fenomenov. Po njegovem mnenju so {tevilni anomalni fenomeni, ki se spro‘ajo v spremenjenih stanjih zavesti, izraz nove vrste znanosti, ki je {e neznanka.

Hilary Evans spada med pomembnej{e raziskovalce NLP-jev in nezemeljskih ter paranormalnih do‘ivetij. @e leta pi{e in poro~a o anomalnih fenomenih, povezanih z miti, ljudskim izro~ilom in psihi~nimi vidiki nad~utnih izku{enj (ESP). Med drugim vodi projekt SLIDE (Street Lamp - Interference Data Exchange, ali prou~evanje ljudi, ki uga{ajo lu~i z mo~jo misli) in je ~lan ve~ organizacij, ki

Nedavne {tudije o NLP-jih ka‘ejo, da je potrebno potegniti mejo med zunajzemeljsko hipotezo in psiholo{kimi razlagami na eni strani ter anomalnimi svetlobnimi fenomeni na drugi. se ukvarjajo s psihikalnimi raziskavami. Poseduje enega najob{irnej{ih fotografskih arhivov najve~jih misterijev sveta (Mary Evans Picture Library) in je avtor {tevilnih knjig o NLP-jih in anomalnih fenomenih: Visions, Apparitions, Alien Visitors (Vizije, prikazni, tuji obiskovalci), Cosmic Guardians (Vesoljni ~uvarji), Frontier of Reality (Meja resni~nosti), Alternate State of Consciousness (Spremenjeno stanje zavesti), UFO’s 1947-1997 (NLP-ji 1947-1997), From Other Worlds (Z dru-

Po Evansovem mnenju je ve~ina primerov opa‘anj NLP-jev plod napa~nih interpretacij, tudi s strani pri~evalcev - pilotov.

gih svetov). V njegovem najnovej{em delu The Ghost Experience (Izku{nje z duhovi) so zbrana do‘ivetja posameznikov, ki so se sre~ali z duhovi. Povzemamo pogovor, ki ga je imela z njim italijanska novinarka Stefania Genovese.

- Anglija ima bogato ljudsko izro~ilo, polno mitov in legend, med katerimi so nekateri tudi povezani z domnevnimi paranormalnimi fenomeni. Ali ta kulturna dedi{~ina lahko vpliva na opa‘anja NLP-jev, ali je potrebno ostro lo~evati med obema podro~jema?

Moj narod ima res bogato mitolo{ko preteklost, ima pa tudi dolgo zgodovino resnega raziskovanja paranormalnega. Ne smemo pozabiti, da je bilo ‘e leta 1882 ustanovljeno Zdru‘enje za psihikalne raziskave, ki se je kot prvo lotilo prou~evanja teh skrivnostnih realnosti z resnim znanstvenim pristopom. Res je, da v nekaterih vidikih obstojajo podobnosti med psihikalnimi fenomeni in feno-

Hilary Evans spada med pomembnej{e raziskovalce NLPjev in nezemeljskih ter paranormalnih izku{enj.

menom NLP-jev, vendar niso tako {tevilne in pomembne, kot nekateri mislijo, zato je po mojem mnenju potrebno strogo lo~evati med temi vsebinami. Nedavne {tudije o NLPjih tudi ka‘ejo, da je potrebno potegniti mejo med zunajzemeljsko hipotezo in psiholo{kimi razlagami na eni strani ter anomalnimi svetlobnimi fenomeni na drugi.

- Kaj menite o mo‘nosti, da mejne izku{nje, tako nad~utne kot ufolo{ke, izhajajo iz jungovskih procesov ali arhetipov kolektivnega nezavednega?

Sam sicer dopu{~am mo‘nost, da lahko zunanji dejavnik spro‘i dolo~ene u~inke, vendar mislim, da to ni zelo

Misteriji 37

N EZEMLJANI

SO V NAS ?

verjetno; prej menim, da so mnogi nenavadni fenomeni rezultat kombinacije psiholo{kih procesov in osebnih dejavnikov. Na podlagi lastnih raziskav sklepam, da so resni~ni primeri NLP-jev (ne tisti, ki jih ustvarjajo voja{ka letala, baloni sonde in naravni atmosferski fenomeni) rezultat dveh natan~no dolo~enih dejavnikov. Prvi so fantazije in psiholo{ka umi{ljanja, ki so plod znanstvene fantastike, raziskovanja vesolja in vpliva masovnih medijev, dodamo pa jim lahko {e osebne psiholo{ke travme ter jungovske arhetipe; drugi dejavnik pa so anomalni fenomeni, ki bi lahko bili izraz nove vrste znanosti, o kateri ne vemo ni~esar.

- Kaj so torej NLP-ji: produkt izkrivljenega zaznavanja, individualni mit z elementi, ki izvirajo iz kolektivnega nezavednega ali sugestiven proces, ki ga ustvarjajo znanstvenofantasti~ne zgodbe?

Rekel bi, da gre v glavnem za osebne mite in u~inke napa~nih interpretacij.

Nekateri ljudje so bolj nagnjeni k dolo~enim fantazijam, ki v~asih pripeljejo do videnja NLP-ja. Najve~krat pa gre za dvoumen ali celo realen dra‘ljaj, ki v dolo~enih psiholo{kih stanjih lahko ustvari vtis, da se oseba znajde pred neidentificiranim lete~im predmetom. Pomembno vlogo igrajo pri~akovanja in osebna prepri~anja. Kar zadeva znanstveno fantastiko, so ameri{ke revije iz dvajsetih in tridesetih let prej{njega stoletja v javnosti ustvarile neke vrste pri~akovanje v zvezi z mo‘nimi vesoljskimi osvajalci, ki naj bi pri{li na Zemljo s svojimi fantasti~nimi vesoljskimi ladjami. Te revije so po marsikak{ni vsebini in opisu predhodnice poro~il o opa‘anjih NLP-jev v zadnjih letih. Vzemimo na primer ugrabitve: ve~ino so jih zabele‘ili v Ameriki! Res je, da Ameri~ani verjamejo v mo‘nost ugrabitev bolj kot Evropejci. Dolo~eno kulturno okolje je lahko bolj naklonjeno {irjenju dolo~enih tipov idej. Kot je dokazal antropolog Bertrand Meheust, se na osnovi vzgoje in temeljnih izku{enj razvijejo vsebine, ki pogojujejo na{o vizijo

38

Najve~krat gre za dvoumen ali celo realen dra‘ljaj, ki v dolo~enih psiholo{kih stanjih lahko ustvari vtis, da se oseba znajde pred neidentificiranim lete~im predmetom. stvarnosti. Tudi same ugrabitve s strani domnevnih Nezemljanov imajo svoje zgodovinske predhodnike; marsikateri fizi~ni opis nedvomno izhaja iz znanstvenofantasti~nih pripovedi in romanov.

Tu bi se lahko vpra{ali: od kod so avtorji literature ~rpali snov za opise? Menim, da iz mnogoterih virov, ki pa imajo prav gotovo korenine v bogatem kolektivnem imaginarnem, ter seveda v ljudskem in mitolo{kem izro~ilu.

- Mislite, da bi morala ufologija {e naprej uporabljati multidisciplinaren pristop, se pravi izkoristiti znanje s podro~ja dru‘benih ved, fizike in psihologije?

Seveda, to je nujno za razvoj razis-

V Ameriki in tudi v Evropi je v {estdesetih letih senzacionalisti~ni tisk veliko pripomogel k popularizaciji fenomena »ugrabitev«.

kovalnega dela na tem podro~ju; vsako znanstveno podro~je ima nekaj povedati, pa ~eprav iz razli~nega gledi{~a. Na poro~ilo o opazovanju NLP-ja lahko vplivajo {tevilni dejavniki, povezani s psihologijo pri~evalca, njegovo izobrazbo in poreklom. Antropologinja Cynthia Hind je na primer opazila razlike med izku{njami bli‘njih sre~anj z Nezemljani, ki so jih do‘iveli afri{ki domorodci in Evropejci. Na to lahko vplivajo {tevilni geofizi~ni faktorji, fizi~na razvitost posameznika, klimatski in biolo{ki dejavniki itd.

- Zakaj po va{em mnenju uradna znanost {e vedno gleda na ufolo{ke fenomene s posmehom?

Menim, da bi bilo absolutno potrebno znanstveno prou~iti fenomen NLPjev, dejstvo pa je, da se mnogi posamezniki s tem ukvarjajo iz osebnih in ni~ kaj plemenitih namenov. Mnoge znanstvenike od resnega poglabljanja odvrne dejstvo, da se v zvezi z NLP-ji omenjajo tudi zelo absurdne in sme{ne vsebine, zato fenomen v celoti odpi{ejo. Hvala bogu pa se vse ve~ vedenjskih psihologov in sociologov resno loteva preu~evanja NLP-jev in paranormalnih fenomenov. Uradna znanost se na splo{no nerada loteva tem, ki bi jih bilo te‘ko razvrstiti v skladu z dosedanjo prakso, saj bi bilo potrebno pred tem postaviti pod vpra{aj marsikatero ‘e zdavnaj sprejeto resnico.

- Zakaj pri~evalci prete‘no opisujejo dva tipa pri{lekov, Sive in Nordijce?

Vsak pri~evalec oziroma ugrabljenec si v svoji domi{ljiji ustvari podobo, ki mu jo narekuje njegovo nezavedno in to se dogaja ob vsakem sre~anju z nadnaravnim ali z domnevnimi tujimi bitji.

Veliko vlogo pa pri tem igra ~lovek, ki preiskuje primer, saj je prav on odgovoren zato, kako bo pri~evalec pripovedoval o svojem do‘ivetju, oziroma kako in s katerimi poudarki bo prenesel svojo predstavo o sre~anju. Profesor Leo Sprinkle iz Wyominga na primer verjame, da so Nezemljani dobrohotni in

N EZEMLJANI miroljubni, medtem ko sta Budd Hopkins in profesor David Jacobs prepri~ana, da so hudobni in negativni ter da je njihov kon~ni cilj prizadejati zlo celotnemu ~love{tvu. Ta tako razli~na pri~akovanja izhajajo iz izku{enj, ki so jih razli~ni raziskovalci imeli s temi fenomeni, se pravi iz njihovih osebnih izku{enj.

Odnos med preiskovalcem in pri~evalcem prav gotovo spodbuja nek model sugestije in empatije, ki lahko okrepi ene lastnosti namesto nekih drugih.

- Ali mislite, da vsebujejo starodavni teksti dokaze o prisotnosti Nezemljanov pri nas ‘e v pradavnini?

Nekateri avtorji, naprimer {vicarski pisatelj Erich von Däniken, trdno verjamejo v to in pi{ejo o tem kot o neizpodbitnem dejstvu. Sam menim, da je to sicer mo‘no, a da ni dovolj objektivnih dokazov, da so v pradavnini bitja z drugih planetov na Zemlji sprejeli kot bogove. Nasprotno, mislim da je tovrstna literatura naredila precej {kode, pa ~eprav se prodaja v milijonih izvodov.

Ti avtorji namre~ spodbujajo domneve, ki temeljijo na zelo vpra{ljivih dokazih.

Zato ne odobravam tekstov, kot so »Operation Trojan Horse« (Operacija Trojanski konj) Johna Keela ter del Pauwelsa in Bergierja. S tem ne trdim, da je ‘e vse jasno in da ufolo{ki primeri ne skrivajo mnogih skrivnostnih elementov in ugank.

Navsezadnje {e danes ne vemo veliko o Stonehengu, o namenih njegovih graditeljev ter o tem, kako je deloval ta pradavni astronomski observatorij. Kljub vsemu dognanemu je vpra{anj {e veliko. Prav tako skoraj ni~ ne vemo o postopku oblikovanja ‘itnih krogov. Prelahko bi bilo sprejeti poenostavljeno razlago, da gre za delo prevarantov. Nedvomno gre za pristne fenomene, ki jih v~asih povzro~ajo meteorolo{ki dejavniki, njihova raz{irjenost v vseh delih sveta in mnoge njihove zna~ilnosti pa dajejo slutiti veliko bolj kompleksne in specifi~ne vzroke, kot je lahko ~love{ka intervencija ali naravna danost. Ne glede na to pa bi bilo popolnoma zgre{eno, ~e bi se meni ni~ tebi ni~ oklenili ne-

SO V NAS ?

verjetnih in mejnih razlag, ne da bi prej upo{tevali verjetnej{e in nam bli‘je hipoteze.

- Ima ufologija prihodnost ali se nahaja v slepi ulici? In ~e velja slednje, kako lahko programi, kot je SETI, podpirajo to svojevrstno disciplino?

Najprej moram povedati, da ufologija kot disciplina ne obstaja. Obstajajo le posamezniki, ki jih privla~ijo tako imenovani fenomeni NLP-jev in jih zato prou~ujejo. Na za~etku petdesetih let je bilo popularno verjeti, da Zemljo obiskujejo vesoljske ladje s tujimi bitji. To je bila neke vrste vera, prepri~anje, ki je bilo mo~no ukoreninjeno v dru‘bi in je imelo mnoge privr‘ence. Potrebno se je bilo osvoboditi te »dogme« in iskati tudi druga~ne razlage. [e danes prevladuje prepri~anje, da so v NLP-jih vesoljski obiskovalci. Sam pa menim, da je v tej problematiki {e veliko vidikov, s katerimi bi se morali ukvarjati psihologi in sociologi, ki prou~ujejo vedenje. Ni moj namen zanikati, da so NLP-ji {e danes velika uganka, {e posebej ko pride do velikih valov opa‘anj, kot so bili tisti v devetdesetih letih v Belgiji. Hipoteza, ki je zelo vabljiva in za katero se ogrevajo mnogi ufologi, je, da so NLP-ji odraz na{ega spremenjenega na~ina zaznavanja opazovanega, se pravi da prihajajo iz neke vrste »virtualne« resni~nosti. In ne, ufologija ne bo nikoli v slepi ulici, vse dokler si bodo posamezniki prizadevali iskati razlage in postavljati tudi zelo pogumne in drzne hipoteze. In ~e bodo seveda pripravljeni sprejeti dejstvo, da so nekatere znanstvene paradigme ‘e zdavnaj zastarele. Program SETI po mojem mnenju ne koristi ufolo{kim raziskavam, ker SETI-jev protokol sploh ne upo{teva mo‘nosti, da bi bili NLP-ji produkt nezemeljske civilizacije. Kar se navsezadnje ujema z mojem videnjem problema NLP-jev, in zaenkrat ne poznam argumentov, ki bi me pripravili do tega, da spremenim svoje stali{~e.

Ra. Pu.

D

Program

TELESNA IN DU[EVNA

SPROSTITEV

Primeren je za vse starosti od 12. leta dalje.

• Brez nevarnosti jo lahko uporablja vsak! Posebno priporo~ljiva je za tiste, ki so nekoliko bolj ob~utljivi za zunanje pritiske in tiste, ki so izpostavljeni raznim kratkotrajnim, a mo~nim du{evnim pritiskom.

• [portniki jo lahko s pridom uporabljajo kot koncentracijsko vajo pred tekmovanjem.

• [tudenti jo prav tako lahko uporabljajo kot koncentracijsko vajo ob intenzivnem {tudiju. Posebej primerna pa je za odpravljanje treme, ki se pojavlja pred izpitom.

• Ob enkratnem hudem vznemirjenju, ki ga na primer lahko povzro~i prepir, neprijetno presene~enje ali dogodek.

• U~inkovita zna biti pri glavobolih, nespe~nosti, ob~asnem hitrem razbijanju srca in vseh podobnih znakih, ki so du{evnega izvora.

• Za odpravljanje ‘iv~ne razdra‘ljivosti ali blagega notranjega nemira, ki nima vzroka v telesnem obolenju ali potrebi.

• Za strokovnjake-psihoterapevte kot podporna terapija ali pa kot dodatek drugim vrstam psihoterapije. Ta tehnika je nepogre{ljiv pripomo~ek za tiste, ki se ukvarjajo z vedenjsko psihoterapijo v postopku tako imenovane sistemati~ne desenzitizacije.

Program lahko naro~ite na kaseti ali zgo{~enki po tel.: 01/231-93-60; 031/662-092 (ARA zalo`ba d.o.o.) in v trgovini Aurea, BTC, hala A v Ljubljani (01/541 17 60).

Misteriji 39

P ASTIRJI

ASTRONOMI

(Nadaljevanje z 32. strani.) arhitekt ta podatek preslikati v dol‘ino, je moral uporabljati iste merske enote, kot jih dandana{nji uporabljamo tudi mi. Spet smo pred isto uganko kot pri Ggantiji.

ENOTNA MERA Najbr‘ ne bo slabo, da se poskusimo prepri~ati, ali je na{ modularni krog pravi. Na sliki 3 zaobjamemo zaokro‘eni stranici male desne stavbe z na{o enoto.

Prav zanimivo je, da se oba kroga s sredi{~ema v S3 in S4 dotikata simetrale S, ki deli ve~ji zgradbi. In ~e ti dve sredi{~i pove‘emo z veznico D, ugotovimo, da je odklonjena od simetrale S za »zlati« kot 9 stopinj. Zanimivo je, da za isti kot na drugo stran odklonjena ~rta E skozi to~ko S1 »povozi« najmasivnej{i monolit na zgornjem delu leve stavbe.

Je bil eden od vzrokov za izbiro takega velikana tudi namig na klju~ gradnje?

Samo {e en poskus si privo{~imo, zagnanci bodo lahko sami na{li {e obilo lepot. Na{ modularni krog prestavimo tako, da nam objame notranjo steno prednje fasade levega templja. Prav ni~ za~udeni nismo ve~, ko nam njegovo

Ob zimskem obratu prvi jutranji son~ni ‘arki diagonalno pre~kajo tale hodnik in osvetlijo steber na skrajni desni v ozadju templja.

40

Stene ob glavnih hodnikih so okra{ene s pik~asto ~ipko, ki pa je bila narejena {ele potem, ko so stene ‘e stale.

sredi{~e oble‘i na vzporednici osi C malega templja, ki poteka skozi sredi{~e kroga S4, ta pa hkrati definira konec fasadnega zidu, ki je povle~en nenormal-

~akujemo, da nam veznica V skozi S3 in S5 dolo~i mesto, kjer stoji sam samcat precej{en monolit K, v nadaljevanju pa »zaklju~i« potek zidovja Z.

Ko dolo~imo krog, ki najbolje oklepa zunanje stene obeh ve~jih zgradb, vidimo, da je polmer tega kroga 10,8 metra, kar spominja na zlato pravilo, saj je notranji kot peterokotnika 108 stopinj.

A ~e je hotel davni arhitekt ta podatek preslikati v dol‘ino, je moral uporabljati iste merske enote, kot jih dandana{nji uporabljamo tudi mi.

SMO NA PRAVI POTI?

no dale~ od same zgradbe ter »nerazlo‘ljive ostanke zidov« (Z), kot jim pravijo arheologi. In na koncu ‘e skoraj pri-

Ko smo ‘e pri zidovju Z, za katerega niti skrbno preiskovanje strokovnjakov doslej ni pokazalo, da bi bilo lahko kdajkoli del kak{ne zgradbe, ne moremo mimo ugotovitve, da je naklonjeno proti simetrali S za kot 18 stopinj. Spet eden od kotov, ki nas neprestano silijo k ideji peterokotnika, ki so jo gradbeniki v Ggantiji uporabili kot zunanjo obliko. Ko ga poskusimo tudi tu narisati (slika 4) na »ozna~evalno« zidovje Z, tako da njegovo sredi{~e le‘i na simetrali S, nam dovolj dobro ozna~i posamezne detajle, {e posebej, ker o~rtani krog prav lepo zaobjame levi tempelj. Tu pa nas ~aka najve~je presene~enje. Polmer tega o~rtanega kroga je namre~ 21,6 metra, kar je ena petina od 108! In da dodamo piko na i: stranica peterokotnika meri 25,4 metra, to pa je natan~no 100 angle{kih palcev!

Kateri davni genij nam je za~rtal dana{njo navidezno »mersko zme{njavo«?

Ivan Mohori~

Analiziranje dlani na rokah slavnih osebnosti

Govorica rok K

o vadimo analizo rok, je koristno, da si ogledamo tudi zna~ilne dlani znanih osebnosti z razli~nih podro~ij. Opazujmo ~rte in znamenja na nji-

Med dramati~nim intervjujem s firerjem, ki sem ga imel leta 1932, sem mu povedal: »Vidim, da boste pri{li na oblast …

To bo prineslo nesre~o Nem~iji, pa tudi vsej Evropi.« Od besa je ves zaripel v obraz.

(6) Evropi.« Od besa je ves zaripel v obraz.

Takrat sem napisal analizo, ki jo je zgodovina pozneje potrdila: »Njegova roka je bazi~nega sto‘~astega tipa.

Prsti, ki so na koncu stanj{ani, v vzno‘ju pa odebeljeni in mesnati, razkrivajo hipno raz-

hovih rokah, ki prikazujejo njihov uspeh in sloves. Za zgled navajamo primera Gandhija in Hitlerja, vzeta iz knjige Josefa Ranalda Kako beremo usodo iz dlani, ki bo v kratkem iz{la pri ARA zalo‘bi.

ROKA KRIMINALCA Od ve~ sto tiso~ rok, ki sem jih imel prilo‘nost prou~iti, nisem nikoli videl tako slabe dlani kot ravno pri Adolfu Hitlerju. Na njej sta naravnost bíli v o~i izjemna okrutnost in megalomanstvo.

Med dramati~nim intervjujem s firerjem, ki sem ga imel leta 1932 ob dveh zjutraj v hotelu Kaiserhoff v Berlinu, sem dobil odtis roke, ki jo vidite na prilo‘eni skici. Takrat sem mu povedal naslednje: »Vidim, da boste pri{li na oblast … To bo prineslo nesre~o Nem~iji, pa tudi vsej Obris Hitlerjeve dlani nakazuje izjemno okrutnost in megalomanstvo. Ta roka je slaba ‘e v samem svojem bistvu.

Misteriji 41

G OVORICA

ROK

(6)

dra‘ljivost, egoizem in strast.

Dominantna sta dva hriba, pod prvim in pod drugim prstom. Hrib pod prvim prstom ozna~uje brezmejno ambicioznost, nagnjenost h gospodovalnosti in tiraniji, ‘eljo po slepem podrejanju vseh ostalih. Hrib pod drugim prstom pa nakazuje zlovoljnost, padanje iz ene skrajnosti v drugo na ~ustvenem podro~ju, bolestno morbidnost, fanati~no samohvalo in megalomanstvo,« sem takrat dejal.

Hitlerjeva ‘ivljenjska ~rta (1), ki se kon~a s kri‘cem, je zanesljiv znak nasilne smrti. ^rta glave (2), ki se zaklju~i z oto~kom, nakazuje neko ~ud-

no pomanjkljivost; funkcijsko in organsko debilnost mo‘ganov. Sr~na ~rta (3) ka‘e na frustriranost, zagrenjenost in sadisti~no krutost. Najbolj pomenljiva pa je ~rta usode (4), ki se za~ne s kri‘cem in kon~a z zvezdico na vzno‘ju sredinca.

Ta roka je slaba ‘e v samem svojem bistvu.

^RTE MODRECA Zelo redko naletimo na roko z znaki tako globoke modrosti, kot se jasno razodeva na dlani Mahatme Gandhija.

Skica Gandhijeve dlani, ki izra‘a nadnaravno modrost in moralno mo~, je primer genija – zmagoslavja mo~i ~love{kega duha nad nemogo~im.

Ta izjemna znamenja se jasno razvidna v trizobu (1) na koncu ~rte glave, ki jo zapira ~rta intuicije (2), polkro‘na ~rta ob zunanjem robu dlani. To razkriva prav nadnaravno modrost in nad~utno moralno mo~. Temu znamenju pravim trikotnik modrosti. Je silno redek in ko sem ga videl, me je preplavil ob~utek, da sem odkril nekaj res velikega.

To je klju~ do nad~love{kih sposobnosti ~loveka, ki je razkril nov na~in ‘ivljenja stotinam milijonom prebi-

42

valcev Indije. In ne samo, da jim je Mahatma prinesel politi~no svobodo, temve~ je, kar je {e bolj pomembno, ljudem vlil moralno in duhovno mo~.

Zanimivo je, da je bil Gandhi levi~ar, kar {e pove~uje redkost trikotnika.

Za razpravljanje o zakladih Gandhijeve roke bi potreboval veliko ve~ prostora, kot ga imam tukaj na razpolago.

Naj re~em samo, da je to primer genija – zmagoslavja mo~i ~love{kega duha nad nemogo~im.

D

Prebudite zdravilsko sposobnost, ki je v prav vsakem ~loveku (2)

Metafizi~ni vidik zdravja V

e~ina zdravnikov uradne medicine se v glavnem ukvarja s fizi~nim, holisti~ni zdravilec pa naj bi upo{teval vse vidike ~lovekove energije. Pravi zdravilec obravnava fizi~ni simptom, pa tudi metafizi~ni vzrok, ki ti~i za njim. Tako pravi Ted Andrews, avtor knjige »Priro~nik za zdravilce«, ki je pred kratkim iz{la pri zalo‘bi ARA, v uvodnem poglavju »Holisti~no zdravje«.

Ljudje smo multidimenzionalna bitja. Hkrati delujemo v fizi~ni, ~ustveni, mentalni in duhovni dimenziji. Da bi bili

Prevajanje zdravilne energije je nau~ena sposobnost, ki jo lahko razvije vsak, ki ‘eli pove~ati svoj blagor. Bolj ko smo zmo‘ni prevajati to energijo, ve~ji so zdravilni u~inki. zares zdravi, se moramo nau~iti, kako vse te dimenzije vzajemno u~inkujejo in vplivajo na na{e splo{ne zdravstvene vzorce.

Metafizi~no je tisto, kar ima vzrok onstran fizi~nega. Ljudje ponavadi gledamo nase iz omejene perspektive. Obdani smo z mesom. Lahko da govorimo o du{i ali duhu, a smo vendarle fizi~na bitja. Mislimo, ~utimo, delujemo in se odzivamo na podlagi fizi~nega zavedanja, vendar smo ve~ kot le fizi~na bitja.

Na{e misli in ob~utki sicer niso fizi~no otipljivi, vendar vplivajo na fizi~na stanja. Tvorijo dimenzijo na{e biti, ki zelo mo~no u~inkuje na na{ fizi~ni blagor.

Ve~ina bolezni ima metafizi~en vzrok. Ponavadi ne izvirajo iz fizi~nega telesa ali okolja. Tiste stvari v fizi~nem okolju, ki jih najbolj pogosto krivimo za na{e bolezni - virusi, bakterije in podobno - so pravzaprav ves ~as okoli nas. [ele ko zaradi na{ih metafizi~nih vzvodov postanemo ob~utljivi nanje, se lahko izrazijo kot bolezen. Neuravnove{ena ~ustva, razmi{ljanja in misli ~rpajo na{o naravno fizi~no energijo in imunost, tako da hitreje »staknemo prehlad« ali podle‘emo kak{ni drugi bolezni. In tudi ~e zbolimo zaradi premalo telesnega gibanja ali neprimerne prehrane, je potrebno raziskati ~ustvene in mentalne vzroke takih navad.

Kabala, starodavni hebrejski misti~ni sistem, navaja razli~na bo‘anska imena, ki razkrivajo, kako se Bog razodeva in deluje v vesolju in skozi ~love{tvo. V osr~ju vesolja - sredi Drevesa ‘ivljenja je bo‘ansko ime Jehovah Aloah veDaath. To ime bi lahko prosto prevedli kot »Bog, ki se razodeva v sferi uma.« Um je v osr~ju na{ega ‘ivljenja, zdravja in blagostanja. S svojimi mislimi pokrenemo energijo za tisto, kar potem do‘ivimo, in to {e posebno velja za na{e zdravje.

PODZAVEST DELUJE PRI OHRANJANJU ZDRAVJA V vsakem ~loveku obstaja raven podzavesti, ki se dobesedno odziva - kakor otrok - na vse na{e misli in govorjenje.

Podzavest deluje tudi pri ohranjanju na{ega zdravja. Zazna na{e misli, ob~utke in besede ter jih pokrene, da se lahko

Misteriji 43

M ETAFIZI~NI

VIDIK ZDRAVJA

uresni~ijo. ^e na primer vedno govorimo, da vsako zimo staknemo dva prehlada, se ta vidik uma pove‘e z na{o fizi~no energijo. In ko pride zima, smo dovzetnej{i, da res staknemo ta dva prehlada. Na{e misli, ob~utki in besede postanejo kakor prerokbe, ki se same izpolnijo, saj se pogosto materializirajo v fizi~nem telesu.

Ta raven podzavesti uravnava veliko tega, kar se izra‘a v na{em telesu in okolju. Dobesedno se odziva na na{e misli, ob~utke in besede. ^e prijateljem govorimo, da smo »zgubili pet kilogramov«, ta notranji otrok - ta raven podzavesti - na{pi~i u{esa: »Zgubili? Zgubili?« nakar takoj za~ne delovati, da poi{~e pet kilogramov, ki smo jih »izgubili«, za vsak primer pa nam jih ponavadi da {e nekaj ve~.

^e nenehno nadiramo in o{tevamo tega notranjega otroka, ni ni~ ~udnega, ~e nam v ‘ivljenju ne uspeva. Nih~e ni rad v dru‘bi ~loveka, ki ga stalno kritizira. Ali nameravamo vpiti na svojega notranjega otroka ali pa ga ‘elimo okrepiti in ljubiti? V zdravilstvu moramo sprejeti to odgovornost.

Na{e zdravje je na{a izbira. Nekateri pravijo, da ne morejo vplivati na to, kako ~utijo in razmi{ljajo o sebi. To‘ijo, da jih ti ob~utki in misli spremljajo ‘e vse ‘ivljenje. To je ‘alostno, {e bolj ‘alostno pa je, ~e se odlo~imo nadaljevati s temi vzorci, ko pa jih lahko spremenimo. Preteklosti res ne moremo spremeniti, zato pa na{e sedanje misli in ob~utki oblikujejo na{o prihodnost oziroma na{e zdravje v prihodnje. ^e spremenimo svoje zamisli, lahko spremenimo svoj svet.

NEKAJ NARAVNIH IN DUHOVNIH ZDRAVILNIH METOD naravne metode

duhovne metode

masa‘a

polarna terapija

molitev

pranoterapija

rebirthing

meditacija

korektivna gimnastika

telovadba (joga, tai ~i ipd.)

ustvarjalna vizualizacija

psihoterapija

aromaterapija

samospoznavanje

kiropraktika

barvna in svetlobna terapija

zdravilni angeli/vodniki

zeli{~na terapija

magnetoterapija

invokacije

kirurgija

Bachove esence

duhovni blagoslovi

akupunktura in akupresura

bioenergija

analiza sanj

iridologija

biosinergija

regresija v prej{nja ‘ivljenja

homeopatija

aspektika

verovanje

nutricionizem

zdravljenje z zvokom

afirmacije

kristaloterapija

refleksologija

drugo

fitoterapija

hoja po ‘erjavici

reiki

drugo

44

Ko za~nemo delati z zdravilnimi energijami, nam postaja vedno bolj jasno, da je ve~ina neravnovesij posledica tega, da samim sebi tako ali druga~e odrekamo ljubezen. Kako si odrekamo ljubezen, lahko zlahka ugotovimo, ~e pogledamo vase. Stalno se grajamo in kritiziramo.

Govorimo si, da smo predebeli, presuhi, prestari, premladi, prenizki ali previsoki. Popivamo ali se drogiramo. Ne ‘elimo telovaditi. Napa~no se prehranjujemo. Krivimo se za vse. Primerjamo se z drugimi. Ne odlo~imo se vzeti ‘ivljenje v lastne roke. Nenehno ponavljamo iste napake. Nimamo se za dovolj dobre, da bi lahko delali tisto, kar nas veseli.

Doumeti moramo, da smo le sami odgovorni za lastne misli in ob~utke. Le mi bomo trpeli njihove posledice: dobre, slabe ali nevtralne. Z vztrajnim usmerjanjem na negativno ustvarimo neravnovesje v na{i ~ustveni in mentalni biti, kar se nazadnje odrazi tudi kot neravnovesje v fizi~nem telesu.

Ve~ina zdravnikov uradne medicine se v glavnem ukvarja s fizi~nim, holisti~ni zdravilec pa naj bi upo{teval vse vidike ~lovekove energije. Pravi zdravilec obravnava fizi~ni simptom, pa tudi metafizi~ni vzrok, ki ti~i za njim.

Zdravilec je ~lovek, ki se zna uglasiti z vitalnimi, zdravilnimi silami - fizi~nimi in duhovnimi - da postane prevodnik zdravilne energije. Ko ta energija ste~e, se za~ne zdravljenje. Prevajanje zdravilne energije je nau~ena sposobnost, ki jo lahko razvije vsak, ki ‘eli pove~ati svoj blagor. Bolj ko smo zmo‘ni prevajati to energijo, ve~ji so zdravilni u~inki. (Glej preglednico »Nekaj naravnih in duhovnih zdravilnih metod«.)

Razumljivo je, da si mora ~lovek, ki prejema zdravilne energije, sam ‘eleti ozdravitve, sicer do te ne more priti. @al je bolezen za mnoge ljudi svojevrstno zadovoljstvo. Ker so bolni, u‘ivajo pozornost, imajo pa tudi izgovor, da v ‘ivljenju lahko po~nejo dolo~ene stvari oziroma da ~esa ne morejo po~eti. U‘ivajo, ker lahko okrivijo nekaj drugega

bno svetlo

no ot pl to ele ktr i~n o

no ri~ t ek el

i~no term

zvo~no

svetlobno

magn etno

tmagne no

te rm i~n o

blo t e sv o n

el ek tri ~n o no o~ zv no tlob sve

za lasten neuspeh: »^e ne bi bil tako bolan, bi lahko toliko naredil!« Za mnoge je bolezen sredstvo, ki jim omogo~i vre~i pu{ko v koruzo, ne da bi morali to javno priznati oziroma se spoprijeti z dozdevnim neuspehom. Dana{nja dru‘ba sprejema bolezen kot upravi~en izgovor. Nekdo je dejal, da je rak »sprejemljiva oblika samomora« in mislim, da ima prav. Raka lahko dobimo, ne da bi si s tem nadeli stigmo samomorilca. Lahko celo odidemo s sveta, vzbujajo~ videz plemenitega borca pred obli~jem smrti. Za nekatere je to zgolj na~in, da se znebijo odgovornosti za ‘ivljenje.

Toda bolezni nastanejo tudi iz drugih vzrokov, zato se izogibajmo prenagljenemu sklepanju in obto‘ujo~emu kazanju s prstom na druge. Vsak primer je edinstven in ne bi smeli razlikovati, ~e{ da je trpljenje enega ~loveka pomembnej{e od trpljenja nekoga drugega. Pomembno je, da odkrijemo vzrok oziroma vzroke za telesno neravnovesje.

Ljudje se postavijo v polo‘aj, da ustvarijo in izrazijo dolo~eno bolezen iz ve~ razlogov: • da sami sebe prisilijo k rasti in u~enju, • da vzbudijo so~utje v sebi in drugih, • da opravijo preizku{njo osebne odgovornosti, • da omogo~ijo prehod, ki mu pravimo smrt, • da dobijo ljubezen in pozornost od drugih, • da pomagajo u~iti druge, • da pridejo do novih pogledov na ‘ivljenje in njegova pota, • da o~istijo telo nakopi~enih strupenih snovi, ki so pri{le vanj od zunaj (od onesna‘evalcev okolja itd.).

Vsak ~lovek ima ~isto svoj in edinstven razlog oziroma razloge, del zdravil~eve odgovornosti pa je, da pomaga razkriti vzorce, ki so povzro~ili telesno neravnovesje.

Fizi~no telo ima naravno sposobnost,

VIDIK ZDRAVJA

zv o~ no

M ETAFIZI~NI

Iz fizi~nega telesa izhajajo in ga obdajajo {tevilna energijska polja. Nekatera izmed njih so svetlobno, elektri~no, toplotno in termi~no, zvo~no, magnetno in elektromagnetno polje.

Energijska polja in subtilna telesa sestavljajo celotno avro in energijski sistem ~love{kega telesa.

da ohranja stanovitno, uravnove{eno notranje stanje v dolo~enih okvirih ali parametrih. Temu pravimo homeostaza.

Inkarniramo se v razli~nih okoli{~inah, da lahko preizku{amo to homeostazo in razvijemo ve~jo sposobnost za njeno ohranjanje. Prav zato je na{e ‘ivljenje tako polno sprememb in prilo‘nosti za u~enje na napakah. Ko se nau~imo te~i z ritmi na{ega ‘ivljenja in hkrati ohranjati ravnovesje, na{e energije rastejo. Kadar pa zaviramo ‘ivljenjske izku{nje in spremembe - na bolj{e ali na slab{e - ustvarimo stres, ki se v nas ponotranji.

Fizi~no telo ima naravno sposobnost, da ohranja stanovitno, uravnove{eno notranje stanje v dolo~enih okvirih ali parametrih. Vsaka bolezen ima svojo dobro plat. Te‘ava nam poka‘e, kje smo neuravnove{eni oziroma kje v ‘ivljenju nas pritiska stres. Pomaga nam prepoznati negativne energije, ki jih gojimo na drugih ravneh na{ega bivanja. Pri holisti~nem zdravljenju spoznamo vzrok in posledi~ne lekcije ter ponovno vzpostavimo ravnovesje v telesu. ^e ne pridemo do vzroka, zgolj laj{amo simptome. V tem primeru si neuravnove{ene energije v telesu poi{~ejo drug izhod.

Misteriji 45

M ETAFIZI~NI

VIDIK ZDRAVJA

Bolezen bo spet pri{la na dan, na drug na~in ali na drugem mestu, ponavadi v {e huj{i obliki.

Sodobni farmacevtski izdelki so uperjeni zoper simptome. Hitro in u~inkovito odstranjajo simptome in znamenja prave bolezni v telesu. Povzro~ijo povr{insko olaj{anje, ki je kakor pote{itev s »hitro hrano«. Sitnosti zaradi bolezni ubla‘ijo le za~asno. ^loveku tako ni treba, da bi si vzel ~as in sprejel odgovornost za odstranitev vzroka.

To lahko povzro~i nove te‘ave, saj z jemanjem zdravil odrivamo simptome, ki nas opozarjajo, da ponotranjamo nek stres. To najbolje vidimo iz na~ina, na katerega v zahodni dru‘bi zdravimo prehlad. ^e nam te~e iz nosa, je to neprijetno in nadle‘no, je pa tudi na~in, s katerim telo ~isti toksine iz sistema. ^e pa vzamemo zdravilo, da nam ne bi teklo iz nosa, zaustavimo lastno ~i{~enje telesa, saj prepre~ujemo izlo~anje strupenih snovi.

Telo gre ob~asno skozi tako imenovano zdravilno krizo. Do nje pogosto pride ravno takrat, ko zavestno delamo na tem, da preobrazimo svoje zdravje.

Ko za~nemo z redno telovadbo, zdravim prehranjevanjem ipd., se lahko zgodi, da po nekaj tednih oble‘imo z gripo ali kak{no podobno boleznijo. To je za~etek zdravilne krize, ki je postopek za o~i{~enje in okrepitev telesa. Telo se je odzvalo na na{a prizadevanja za bolj{e zdravje.

Zunanji onesna‘evalci ter na{e lastne slabe navade ustvarjajo strupene snovi v telesu. Ti toksini se nakopi~ijo kakor blatne usedline na dnu reke. Ko si prizadevamo, da bi na{e telo postalo zdravo, me{amo to blato. Zdaj pride na povr{je, da ga lahko odstranimo, sami pa postanemo mo~nej{i in vitalnej{i. @al je to za mnoge ljudi izgovor, da opustijo svoja prizadevanja. V zdravilni krizi bi morali videti znak, da je na{a trud nagrajen, saj se je telo odzvalo. Na za~etku je seveda te‘ko, toda ~e vztrajamo in postopka ne prekinemo, bomo na koncu mo~nej{i.

46

Tak{ne krize se pojavijo vedno, kadar je telo potrebno ~i{~enja. Telo sámo izbere ~as, ko ve, da bo imelo dovolj energije, s katero bo lahko preneslo {ok.

Do zdravilne krize pogosto pride, kadar se najbolje po~utimo in imamo dovolj prostega ~asa. (Prav osupljivo je, koliko ljudi zboli med po~itnicami.) ^e si nenehno zavestno prizadevamo za bolj{e zdravje, telo odstranja strupene snovi in odpadke iz sistema na naraven na~in, brez mote~ih zdravilnih kriz.

Obstaja pa tudi tako imenovana bolezenska kriza. Ta nastane, kadar je telo ‘e polno strupov, odpadkov in sluzi.

Namesto da razmi{ljamo o omejenosti svojega ‘ivljenja, raje mislimo na neomejene mo‘nosti, nagrade, blagoslove in potenciale, ki jih lahko uresni~imo.

Napolnjeno je do skrajnosti. Ta kriza ima veliko pojavnih oblik. Morda smo zanemarili vse predhodne svarilne znake, in telo nam vedno po{ilja svarilne znake! Morda smo telo zlorabili s premalo spanca, neprimerno prehrano, malo ali ni~ telovadbe ipd. Ko je telo zama{eno, se za~nejo mno‘iti bakterije. Toksi~nost telesa se stopnjuje in poi{~e njegovo naj{ibkej{o to~ko ali to~ke.

Kadar sta na{a telesna mo~ in energija najni‘ja, zbolimo. Bolezenska kriza nastopi, da nam re{i ‘ivljenje. Je prisilno, zelo mo~no ~i{~enje, saj se izra‘a v obliki po{kodb telesnih organov, rakavih stanj, zastrupitve krvi ali kakega drugega travmatskega stanja. Taka bolezen lahko traja ve~ tednov ali celo mesecev. Veliko je odvisno od tega, kako dolgo smo zanemarjali pravilno vzdr‘evanje telesa.

Bolezenske krize se pogosto spro‘ijo, kadar postane hladno. Kadar se fizi~no telo ohladi, se vse skr~i, to pa spro‘i

izlo~anje strupenih snovi. Bolezenska kriza ~loveku omogo~i, da se za~ne spra{evati o sebi in svojem ‘ivljenju.

Zato mnogi ljudje, ki do‘ivijo sr~ni napad ali dobijo raka, drasti~no spremenijo na~in ‘ivljenja. Kriza jih prisili na samoizpra{evanje in prevrednotenje lastnih vrednot.

Starodavni zdravilci so zagovarjali zdravljenje celotne osebe - ne le simptomov - in so vedeli, da je pomembno biti pozoren na vse. Poznali so delovanje telesa in so uporabljali metode, ki podpirajo njegove naravne funkcije. Poznali so tudi pomen duhovne rasti za ~loveka v procesu zdravljenja. Bolezen na kateri koli ravni je prilo‘nost, da se nekaj nau~imo ter dose‘emo vi{je stanje zavedanja in razumevanja. Na~in na{ega samozdravljenja odseva na{o sposobnost, da naredimo nov ‘ivljenjski korak.

Zen budisti imajo trivrsti~no pesem, ki to lepo izra‘a: Cepim drva.

Nosim vodo.

To je moja magi~nost.

Ta pesem vsebuje razumevanje, da je vse v fizi~nem svetu ~ude‘. Misti~no je, ker je na{a esenca duhovna bit, ki se izra‘a skozi fizi~no telo. In ~e se lahko izrazimo v ne~em tako veli~astnem, kot je ~love{ko telo, se lahko nedvomno izrazimo tudi z malo bolj{im zdravjem, obiljem, blaginjo in ‘ivljenjsko izpolnitvijo.

Star duhovni aksiom pravi: »Vsa energija sledi misli.« Kamor usmerimo misli, tam se energija za~ne izra‘ati. ^e spremenimo miselne predstave, lahko spremenimo svoj svet. Namesto da razmi{ljamo o omejenosti svojega ‘ivljenja, raje mislimo na neomejene mo‘nosti, nagrade, blagoslove in potenciale, ki jih lahko uresni~imo. Ko se to nau~imo, ugotovimo, da ni ve~ potrebno, da smo odvisni od milosti ‘ivljenjskih okoli{~in in svojega telesa. V lastno ‘ivljenje in ‘ivljenja vseh, s katerimi pridemo v stik, lahko prinesemo svetlobo, energijo in zdravje. Prav to pa pomeni postati zdravilec.

D

Kako postati ~im bolj{i Avtorica : Barbara A. Lewis Prevedla: Darja Kaltnekar Zalo‘ba: Mladinska knjiga Obseg: 166 strani Format: 16,5 x 24,5 cm Trda vezava Cena: 4.960 SIT Nekateri otroci izstopajo.

Njihovi star{i in u~itelji so ponosni nanje. Zlahka najdejo prijatelja in zdi se, da vedno vedo, kaj morajo re~i ali storiti.

Da bi bilo ~im ve~ tak{nih otrok, je Barbara A. Lewis, ve~krat nagrajena avtorica knjig in u~iteljica, ki u~i otroke razmi{ljati in re{evati resni~ne te‘ave, napisala knjigo Kako postati ~im bolj{i. Namenila jo je otrokom in star{em; da bi otroci bolje spoznali svoje dobre lastnosti in jih okrepili.

Knjiga je pravzaprav priro~nik, ki s pomo~jo vpra{alnikov otroku pomaga spoznavati sebe. V knjigi je opisanih deset najpomembnej{ih zna~ajskih lastnosti (ljubezen, so~utje,

sodelovanje, pravi~nost, odpu{~anje, po{tenje, odnosi, spo{tovanje, odgovornost in varnost) in veliko vaj, s katerimi lahko otrok okrepi te zna~ajske lastnosti. Razvijanje mo~nih zna~ajskih potez seveda ni preprosto, saj je treba dober zna~aj vzgajati in negovati vse ‘ivljenje. Res pa je, da vaja dela mojstra in prej ko ~lovek za~ne krepiti zna~ajske lastnosti, bolj bo uspel. To seveda ne pomeni, da je knjiga namenjena zgolj otrokom, oziroma star{em, da bi jo predstavili otrokom. Prav gotovo bo branje in upo{tevanje nasvetov, ki jih plemenitijo tudi pravi primeri dobrih zna~ajskih potez, koristila tudi star{em in morda celo starim star{em.

Spremeni igro / Kako lahko osebne spremembe izbolj{ajo na{e ‘ivljenje Avtor: David B. Posen Prevedel: Milan [trukelj Zalo‘ba: Mladinska knjiga Obseg: 276 strani Format: 16,5 x 24,5 cm Trda vezava Cena: 6.900 SIT Pogosto nam v ‘ivljenju ne gre tako, kot mislimo, da bi nam lahko. Hodimo v slu‘bo, ki je ne maramo, ‘ivimo v okolju, ki nas moti, ‘ivimo s ~lovekom, ki nas du{i, izgubljamo energijo in tonemo …

Kljub temu, da tako ali druga~e trpimo ali vsaj nismo zadovoljni, se bojimo stvari spremeniti.

Mogo~e bi bilo potem {e slab{e, si mislimo, in obti~imo, saj so spremembe za marsiko-

ga tako velik zalogaj, da raje trpi, se ima slabo … In vendar to sploh ni potrebno, zatrjuje kanadski zdravnik David. B. Posen. Kot splo{ni zdravnik se je naposlu{al razli~nih te‘av in spoznal, da bi bilo ljudem veliko bolje v ‘ivljenju, pa tudi v zdravju, ~e bi se odlo~ili za spremembo. In njegovo imenitno delo, ki bi si ga lahko marsikdo sam sebi daroval ob novem letu, Spremeni igro, je prava zbirka izku{enj, kako je mogo~e kadarkoli narediti spremembo, ki bistveno izbolj{a na{e ‘ivljenje. Kratka pregledna poglavja, ki so pravzaprav primeri sprememb ne{tetih ljudi, s katerimi se je zdravnik sre~al v desetletjih, jim svetoval in jih vodil do sprememb, nas nazorno pripeljejo do spoznanja, kdaj, kako in zakaj se je vredno odlo~iti za spremembo, kaj s tem tvegamo in kaj smemo pri~akovati; prepri~a nas, da lahko vsakdo ‘ivi bolje, ~e se le odlo~i, da bo spremenil stvari, ki mu ne ustrezajo.

Najbolj iskane knjige v trgovini Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Nove knjige 1.

Priro~nik za zdravilce Ted Andrews

2.

Astronumerologija Z. Cvetkovi}

3.

Usoda du{ Michael Duff Newton dr.sc.

4.

Mo~i `ivljenja Jernej Mehle

5.

Feng Shui Z. Too

6.

Potovanje du{ Michael Duff Newton dr.sc.

7.

Telo kli~e po vodi dr. F. Batmanghelidj

8.

Zdrava sredozemska prehrana J. Barilla

9.

Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro dr. Tom J. Chalko

10.

Knjiga svete magije Abra - Melina maga Abraham Ben Simeon

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Izgubljena du{a v mojih sanjah Pogledala sem v sobo. Vse pohi{tvo je bilo {e pokrito z belimi rjuhami, stvari in knjige pa so bile pospravljene v {katlah. Cela hi{a se mi je zdela zelo zanimiva, mogo~e pretiravam, na nek na~in skrivnostna. Zaprla sem vrata in stekla dol po stopnicah, kjer sta me ~akala Luka in gospa, ki nama je hi{o razkazala. Oba sta ~akala na mojo odlo~itev.

Vsa navdu{ena sem jima pritrdila, da bova hi{o kupila. @e naslednji dan sva z Lukom prinesla nekaj pohi{tva iz najinega stanovanja v mestu. Odgrnila sva rjuhe s starega pohi{tva in malo pospravila po hi{i. Vse stvari so bile stare, nekatere mogo~e celo dragocene. Luka je od{el v bli‘njo trgovino po hrano, sama pa sem od{la v spalnico, da pospravim obleke in ostale stvari v omare.

V kotu neke omare je le‘al star album. Ljudje na slikah so bili vsi {e zelo mladi. Dru‘ina, ki se je sem vselila pred nama, ni bila dolgo ~asa v tej hi{i. Gospa, ki je dala oglas zanjo, je povedala, da so od{li v naglici … Vsa dru‘ina je umrla v prometni nesre~i, mo‘, ‘ena in majhna deklica. Pokopali so jih na bli‘njem pokopali{~u pri majhni cerkvici.

Ker Luka {e ni pri{el nazaj, sem se odlo~ila malo zadremati …

Ko sem ravno dobro zaspala, me je nekdo za~el narahlo buditi. Zagledala sem majhno deklico. Sklepala sem, da

48

je to privid ali da sanjam, potem pa me je ogovorila …

Rekla mi je, da bi se rada vrnila k mami in o~ku in naj ji pomagam. Presene~ena sem vstala. Vpra{ala sem jo, kako ji je ime in kje so njeni star{i. »Ime mi je Ana, moji star{i pa so tam!« in je pokazala proti cerkvici na gri~u. Spreletela me je groza in po vsem telesu me je zmrazilo. »Pridi, prosim …« Odvlekla me je k omari in iz nje potegnila album,

katerega sem si prej ogledovala. Za~ela Vabilo k pisanju je listati in sproti Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. pregledovala slike.

Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano Ustavila se je in ven po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, potegnila sliko, na 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. kateri je bila ona.

Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. »Prosim, poi{~i moj grob pri tisti majhni cerkvici star{a umrli v tisti prometni na gri~u in zakoplji sliko po- nesre~i, se je moja du{a na leg njega.« nek na~in izgubila … Sedaj je Prose~e me je pogledala s ujeta med svetom ‘ivih in svetlimi zelenimi o~mi. »Prav, mrtvih. Zato me lahko vidi{,« naredila bom vse, kar si mi je na hitro pojasnila in me naro~ila, ampak zakaj?« sem vpra{ala: »Bo{ naredila to zajo radovedno vpra{ala. »Zato, me? Ho~em k mamici!« In kar ker … Pa saj zgodbo ‘e goto- naenkrat je planila v jok. »Prav, vo pozna{. Ko smo jaz in moja bom, bom, samo ne jokaj,« sem jo hotela potola‘iti. Po~asi me je ‘e za~elo skrbeti za Luka, ker ga {e ni bilo nazaj, ali pa se je samo meni ~as tako vlekel.

Res sem od{la na pokopali{~e k cerkvici in poiskala grob Ane in njene dru‘ine.

Pun~ka se mi je zelo smilila in hotela sem narediti vse, da ne bi bila ‘alostna in da bi zopet videla svojo mamo in o~eta.

Zakopala sem sliko poleg njenega groba in se poslovila od nje. Sli{ala sem {e zahvalo, potem pa je njena podoba za~ela izginjati …

Prebudila sem se v postelji in zagledala Luka poleg sebe. Nisem razumela, kako da so se mi sanje zdele tako resni~ne, ampak res so bile le sanje. Luka je spal poleg mene in o~itno sem tako dolgo in trdno spala, da ga nisem sli{ala priti domov. Te sanje so mi dale misliti in sedaj se ne bojim ve~ smrti, ker vem, da nas po njej ~aka {e eno ‘ivljenje … {e ena prilo‘nost.

Katja

Mali oglasi ASTROLO[KO SVETOVANJE - celovita analiza rojstne karte, prognostika, partnerske in vzgojne dileme, svetovanje v stiski ali ob pomembnih odlo~itvah; JUPITER s.p., Andreja Kotnik, tel.: 05/751-53-45, GSM: 041/914-118 JUPITER s.p, Postojna

10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji.

Aurea press d.o.o., Ljubljana

SVETOVANJE NA PODRO^JU DUHOV, bioenergija, simboli, usoda, meditacije. Tel.: 040-896-195 PLESEC &Co.d.n.o. Ljubljana

ACTIVE-H, @IVA VODA za zdravje in dolgo ‘ivljenje. ^lanek objavljen v reviji JANA, 1.okt. 2002.

Info: HealthAnd Wellness@gohteam.biz ali 031/563-761

Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke in vr~e za izbolj{anje vode in telefonske za{~ite Norad zastopa in prodaja trgovina Aurea Press v hali v BTC v Ljubljani, tel.: 01/541 17 60 in vse spodaj na{tete trgovine:

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 93

Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerija DARILA DON; Dom‘ale: Prod. Galerija GINKGO ; Grosuplje: Salon KRISTAL - Adami~ev center, 1. nad.; Izola: Trgovina REVITA (v hotelu Delfin); Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: odd. Steklo v 2. nad., Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TC City, Prodajna galerija SKRINJA; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator; Moravske toplice: Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘.

Nabergoj); Murska sobota: Boutique SIJAJ ; Nova Gorica: Manufaktura - NARODNA UMETNOST, trg. MEDIGO; Novo Mesto: trg. LEONARDO No1; Radovljica:Trg. META-zdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina: Industrijska trgovina steklarske {ole; Se‘ana: Trgovina KLASJE, Trgovina MEDIGO; Slovenske konjice: Trgovina VIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Velenje: Trgovina NITKA in v vseh prodajalnah Sanolaborja:

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Ljubljana, Dom`ale, postojna, Bre`ice, Sevnica, Ribnica, Maribor, Novo mesto, Trbovlje, Nova Gorica, Murska Sobota, Velenje in Jesenice.

Danica Forstnari~, Antoli~i~eva 16, 2111 Maribor.

NOVA TRGOVINA - Lendava: Razstavno prodajna galerija.

INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Butala Cigoj Marina, Koper

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE BIOENERGETSKO ZDRAVLJENJE PARTNERSKO SVETOVANJE IN PARTNERSKE TERAPIJE IMAGO AYURVEDSKE MASA@E TE^AJI UMETNOSTI @IVLJENJA telefon.: 041/791-345 TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Slavko Bergles, Stara ulica 20, 9000 Murska Sobota.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Gal Er‘en Paji~, Zoisova 11, 4000 Kranj.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Marjeta Vu~ki~, Talanijeva 4, 9000 Murska Sobota, Miro Kastelic, Hladilni{ka pot 26b, 1129 Ljubljana,

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 93: VODORAVNO: Spak, brus, tekali{~e, erotik, KK, RI, ananas, vesoljni, potop, Hom, NB, Atanas, Ana, pisoar, dila, izlet, imperij, Pt, brokat, kratkost, Ika, Bali, AE, OA, Rakitna, kov, kvinar, Eliot, ata, ral, Strozzi, LR, oploditev, mer, Omo, baobab, omela, jaboln~ni kis, Zenon, enica, Atasi, Agata NAGRADNI POJMI: VESOLJNI POTOP, NOETOVA BARKA, JABOL^NI KIS

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. decembra 2002 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 94 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (94) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t. teko~ega ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Nova knjiga zalo`be ARA

USODA DU[

Nova knjiga Michaela Duffa Newtna, ameri{kega duhovnega regresionista, hipnoterapevta, specializiranega za ‘ivljenje po smrti, Usoda du{ je natisnjena v formatu 12 x 19 cm, ima ve~ kot 540 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 5.500 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Nova knjiga zalo`be ARA

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

^

e si dvignete vibracijsko energijo, se va{e telo zdravi samo. Predstavljajte si, da imate sposobnost in vedenje o samozdravljenju … in da ju uporabljate!

Kdor ne ve ni~esar o metafiziki, lahko kljub temu uporablja preproste vibracijske tehnike iz te knjige.

Z njihovo pomo~jo sami sebe zdravimo in si laj{amo bole~ine, dopolnjujemo metode uradne medicine in se uravnove{amo na vseh ravneh.

Avtor Ted Andrews meni, da ve~ino fizi~nih obolenj povzro~ijo blokirana ~ustva in misli, ki nam iz~rpavajo telesne energije in nas naredijo bolj dovzetne za razne bolezni.

Priro~nik za zdravilce podaja prakti~ne metode – z uporabo barv, zvokov, di{av, eliksirjev iz zeli{~ in kristalov itd. – ki obnovijo naravni tok energije na blokiranem predelu. Avtor nam opi{e tudi delo s ~akrami in energijskimi meridiani na{ega telesa ter eteri~ni dotik.

S knjigo Priro~nik za zdravilce lahko naredimo prve korake v razvijanju prirojenih zdravilskih zmo‘nosti. Vibracijsko zdravljenje ni niti zapleteno niti magi~no in zanj tudi ne potrebujemo posebnega daru. Ob uporabljanju teh nezahtevnih tehnik tudi sprevidimo, kaj lahko pri sebi obvladujemo, kaj se moramo o sebi {e nau~iti in kaj naj spremenimo, da bi postali bolj zdravi na vseh ravneh: ~ustveni, mentalni, duhovni in fizi~ni.

Knjiga priro~nik za zdravilce je natisnjena v formatu 14 x 21 cm, ima 256 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 3.900 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25