Revija-Misteriji-110_september-2002

LETNIK 10. - [T. 110 - SEPTEMBER 2002 - 660 SIT, 42,5 HRT POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Podalj{evanje ‘ivljenja Znanstveno odkrivanje NLP?

Sonce iz ‘eleza?

Pogovor z angeli

Gledanje brez o~i

Nezemeljska glasba

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov.

Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

Cena:

3.300 SIT

Prodajajo vse trgovine, ki so poobla{~ene za prodajo informiranih kozarcev. Veleprodaja: AUREA, BTC Hala A, tel.: 01/541-17-60, 041/616 955.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 10. - [T. 110

september 2002

7

23

Podalj{evanje ‘ivljenja

Marsovska ‘oga

^e ‘elite ‘iveti dlje, je ‘ivljenje na robu stradanja trenutno najobetavnej{a mo‘nost

NASA bo svoje instrumente po Marsu kotalila v napihljivi ‘ogi

10

Kozmobiolo{ki vzglavnik

Spoznaj samega sebe Parapsihologija se je osvobodila magi~nih in okultnih interpretacij

29 Pirine pleve vstopajo v slovenske spalnice

31 14 Ko kamen spregovori

Kje so doma Nezemljani?

Znanstvenikov pogled na katastrofe in stare civilizacije

NLP-ji so postali nelo~ljiv del dedi{~ine na{ega planeta

17

35

Nezemeljska glasba

Pogovor z angeli

Paranormalno v ‘ivljenju in delu Johanna Wolfganga Goetheja

Angele imamo lahko za kozmi~no energijo, arhetipe globoke podzavesti

21 Sonce iz ‘eleza?

39

Znanstveno razhajanje o Soncu in son~evem sistemu

Voda naj bi bila gorivo

Fotografija na naslovnici: Jo`e Vetrovec

Odkar bencin poganja motorje, se pojavljajo njegovi cenej{i nadomestki

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Magija

ustvaril svet v {estih dneh.

V Bibliji pi{e: »Na za~etku je Bog ustvaril Nebo in Zemljo. A Zemlja je bila pusta in prazna, povsod je bila tema, in Duh Bo‘ji je lebdel nad vodo.« Takrat re~e Bog: »Bodi lu~!« In nastala je svetloba.

To je bil prvi dan. V Bibliji se potem na{teva vrstni red stvarjenja vse do sedmega dne. »Sedmega dne si je Bog odpo~il in je ta dan namenil po~itku.« Biblijsko besedilo ni rezultat znanstvenega spoznavanja, temve~ plod predpostavke neke osebe; torej ni znanost, temelje~a na spoznavanju naravnih dejsPREJELI SMO tev.

Zoper biblijski nauk se @ivljenje in vesolje je postavil Charles Darwin e kdaj razmi{ljate o svo- s svojo teorijo o evoluciji. V jem ‘ivljenju, ste se go- biologiji pod evolucijo razutovo ‘e vpra{ali, odkod ‘iv- memo predpostavko, da je ljenje. V cerkvi so nas u~ili, dana{nji ‘ivi svet na Zemda ga je ustvaril Bog, ki je lji nastal z nenehnimi spre-

L

ep pozdrav! Izvedela sem, da tudi pri nas obstaja magija, s pomo~jo katere se da re{iti kak{en problem ali izpolniti ‘eljo.

Nekateri bi to morda imenovali »~rna magija«, vendar jaz nikomur nimam namena {koditi. Nisem {e naletela na nikogar, ki bi magijo obvladal, zato se obra~am na vse bralce s pro{njo, da mi pomagajo.

Prosim, sporo~ite mi, ~e se morda kdo od vas ukvarja s tem ali poznate koga, ki to po~ne. Pla~am po dogovoru. Naslov je v uredni{tvu.

Jelka

^

Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.376 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

Sliko nam je poslala bralka A. V., ki ji je uspelo postaviti drugega ob drugem kurje, galebovo in nojevo jajce. Pi{e, da je

mislila, da ji nojevega, v katerem je za kakih trideset kurjih, ne bo mogo~e postaviti. Ob polni koncentraciji pa ji ni bilo prav ni~ te‘je na

ALI

ara@zalozba-ara.si

membami iz ene ali nekaj preprostih praoblik. Svojo teorijo je Darwin podkrepil s fosili izumrlih ‘ivali. Fosili so okamneli ostanki izumrlih ‘ivali, ki so ‘ivele pred ve~ tiso~ in milijoni let.

Paleontologi so odkrili, da fosilne najdbe odkrivajo vrstni red nastajanja ‘ivljenja na Zemlji in tako potrjujejo Darwinovo teorijo o evoluciji. Ko so razvrstili okamnine od najbolj enostavnih do zapletenih in glede na geolo{ke plasti v ustvarjanju zemeljske skorje, so teorijo o evoluciji razglasili za znanost. Znanost ni dogmatska; zanjo je zna~ilno, da se spreminja k bolj dokazanim dejstvom. Toda trditev, da znanost ni dogmati~na, moramo glede na nova spoznanja {ele potrditi.

V ~asu Darwina in vse do konca 20. stoletja zna(Nadaljuje se na 6. strani.) konico postaviti nojevo jajce kot kurje ali galebje, ki je po velikosti le malo ve~je od koko{jega. Jajca je postavila doma, v dru‘bi doma~ih, in pravi, da ji zato ni potrebna energija skupine in da prav tako lahko sama zvija ‘lice in vilice.

Osnovne spretnosti, ki je v mo~ni koncentraciji, pa se je nau~ila na pomladnem ljubljanskem seminarju Beograj~ana @ivorada Slavinskega, o katerem smo februarja in maja v reviji Misteriji ob{irno poro~ali.

NA PELJE[AC GRE ALEKSANDER ^ULIBRK V avgustu je `reb med novimi naro~niki revije Misteriji naklonil po~itnice v Lovi{tu na polotoku Pelje{cu Aleksandru ^ulibrku, Juleta Gabrov{ka 32, Kranj.

ZANIMIVOSTI

HIV S [IMPANZA NA ^LOVEKA

O

izvoru aidsa, ki mori ~edalje huje predvsem po Afriki - v nekaterih predelih na ~rni celini zboli vsak ~etrti ~lovek - in ‘e ogro‘a obstoj nekaterih manj{ih dr‘av, je bilo ‘e kar nekaj teorij. Nem{ki znanstvenik sedaj trdi, da je virus ‘e zdavnaj presko~il s {impanza na ~loveka preko hlevske muhe.

Gerhard Brandner z univerze v Freiburgu je objavil tezo, da so virus s {impanza prenesle hlevske muhe. Mogo~e je domnevati, da je k temu pripomoglo ubijanje {impanzov, ki jih {e vedno pobijajo in ponujajo za hrano v afri{kih de‘elah, pa tudi v posebnih restavracijah v velikih mestih po ZDA, Ju‘ni Ameriki in menda tudi v Evropi.

Za prenos naj bi bila odgovorna hlevska muha, ki prena{a tudi levkemijo s konja na konja, pa tudi na ~loveka.

Komarji naj ne bi bili krivi, saj imajo tak sesalni sistem, da ne morejo prena{ati virusa HIV, medtem ko muhe del popite krvi izbljuvajo. Znanstvenik meni, da so muhe lahko pri{le do krvi na truplih {impanzov, ki pobiti in razkosani le‘ijo

SKORAJ ^LOVEK

R

oke avstralopiteka, prednika ~love{kega rodu, ki je ‘ivel pred pribli‘no 3,3 milijona let, so bile mnogo bolj podobne ~love{kim rokam kot roke na{ih najbli‘jih ‘ivih sorodnikov, {impanzov in goril.

To odkriva nedavna najdba v jami Sterkfontein v Ju‘ni Afriki. Skupina pod vodstvom Ronalda Clarka z univerze J. W. Goethe v Frankfurtu je tam na{la ostanke s povsem ohranjenimi kostmi dlani in rok. ^eprav so znanstveniki v preteklosti odkrili zelo {tevilne ostanke avstralopitekov, nobeni niso bili tako nepo{kodovani. Danes ‘ive~e opice imajo zelo specializirane dlani: gorile in {impanzi imajo dolge, mo~ne prste. Avstralopitekova roka pa je bila sorazmerno nespecializirana.

D

na prostem, ko pa se muhe lotijo ~loveka in mu razpraskajo ko‘o, da bi pri{le do krvi, del prej{njega obroka izbljuvajo in s tem v ~lovekovo rano vnesejo viruse. Nem{ki znanstvenik dokazuje prenos virusa HIV s {impanzov na ~loveka v reviji Naturwissenschaften. D

UFOIA DO@IVLJA RAZCVET

M

ednarodna agencija za raziskovanje NLP-jev UFOIA (UFO Investigation Agency International) je neprofitna organizacija, ki v zadnjem ~asu do‘ivlja intenziven razvoj.

Pove~ali so {tevilo zaposlenih, postavili mednarodno interaktivno stran na internetu, odprli NLP vro~o linijo, za~eli z izdajanjem NLP revije, njihov odbor za izobra‘evanje pa je celo odprl izobra‘evalni center UFOIA. Slednji ponuja razli~ne programe, namenjene izobra‘evanju in vodenju {ir{e javnosti in raziskovalcev fenomena NLP. Agencijo je leta 1994 ustanovil Randolph B. Warneke, njen namen pa je raziskovanje poro~il o opa‘anjih NLP-jev ter vzpostavljanje stikov z nezemljani, oziroma seznanjanje {ir{e javnosti o morebitnih stikih.

D

Misteriji 5

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.) nost ni razmi{ljala o obstoju ‘ivljenja izven Zemlje. ^e obstaja ‘ivljenje zunaj Zemlje, potem teorija evolucije morda ne govori o samoniklem razvoju skozi neprenehne spremembe od preprostih do zapletenih oblik ‘ivih bitij.

Zemlja je v svojem razvoju pre‘ivela za ‘ivljenje neprimerno obdobje. Neko~ je bil na{ planet ‘are~. Iz izku{nje vemo, da iz mrtvega ne more nastati ‘ivo. Znanost o evoluciji ostaja neutemeljena, dokler ne bodo odkrili, kako iz mrtvega nastane ‘ivo. Spet se ukvarjamo s teorijo. Teorije o nastanku ‘ivljenja iz ne‘ive snovi so poznane v treh osnovnih oblikah: a) Teorija o ve~nosti ‘ivljenja ali biogeneza trdi, da je ‘ivljenje na Zemlji nastalo s

✃

sodelovanjem neke nematerialne ‘ive sile. Biblijska zgodba tudi sodi v to teorijo. b) Teorija o spontanem rojstvu ali samospo~etju pravi, da ‘ivo nastane iz ne‘ivega ob slu~ajnem spajanju atomov v ‘e izgotovljene telesne dele. c) Teorija o evoluciji trdi, da ‘ivo nastaja v postopnem procesu evolucije.

Nobena teorija ne daje dokaza, da ne‘iva materija prehaja v ‘ivo snov, tako da ne moremo govoriti o odkritju, temve~ le o predpostavki. @ivljenje ne obstaja le na Zemlji, temve~ tudi v vesolju, kar dokazujejo nezemljani Gini v svojih nenavadnih vesoljskih ladjah ter ‘iva sre~anja z ljudmi. [tevilnosti raznih sre~anj z Nezemljani po vsej zemeljski krogli ni mogo~e zanemariti niti izni~iti z ne-

jo po vesolju inteligentna bitja, ki so sposobna zgraditi tehni~na krila za let med zvezdami in planeti. Zvezde in planeti v galaksiji ne mirujejo. V svojem letu se drugi od drugih pribli‘ujejo in oddaljujejo. Ko se pribli‘ajo, je to ~as za medplanetne lete. Nezemljani Gini prihajajo k nam od neke zvezde blizu Sonca. Mi te zvezde ne vidimo, ker nam jo zaklanja son~na svetloba. Z Zemlje ne vidimo dela neba, ki je izpolnjeno z zvezdami, ker vidimo le Sonce.

Nebo je za nas iluzionisti~ni oder. Nikoli ne bomo izvedeli, kako je nastalo Vesolje in ‘ivljenje v njem. Lahko samo sanjarimo in si izmi{ljamo razli~ne teorije ter zavajamo svojo zavest z zablodami.

Prof. Franjo Friedl

Delavnica z Damanhursko skupnostjo bo 6. in 7. septembra 2002 v M hotelu (nekdanji hotel Ilirija) v Ljubljani v [i{ki, na Der~evi ulici 4.

Prijavnica (po{ljite na QUO VADIS d.o.o., Vodnikova 130, Ljubljana)

Prijavljam se za :

»DELAVNICO Z DAMANHURSKO SKUPNOSTJO« Ime in priimek ...................................................................................................................

To~en naslov .......................................................................................................................

Telefon .......................................................................................................................................

Datum rojstva .....................................................................................................................

Udele‘ba na programih: 1 2 3 4 (ustrezno obkro‘i) @elim kosilo: a) sobota b) nedelja (ustrezno obkro‘i) Kotizacijo v znesku SIT sem pla~al na TRR {t. 020850012945888, sklic za {tevilko: 00 104-02 za QUO VADIS d.o.o., Vodnikova 130, Ljubljana.

Kraj in datum ............................................. Podpis .........................................................

6

giranjem tistih, ki niso imeli prilike ni~ videti. Tako se je teorija o ve~nem ‘ivljenju pribli‘ala dokazu, vendar z druga~no razlago kot jo dajejo darvinisti. Evolucija je pravzaprav postopno prena{anje ‘ivih bitij na Zemljo. Na pusto Zemljo ni bilo mogo~e takoj prenesti ‘ivljenja v sedanji obliki. Treba jo je bilo postopoma o‘ivljati z najprepreprostej{imi enoceli~arji, vendar {ele tedaj, ko se je dovolj ohladila in ko se je pojavila voda. Zemlja je bila od samega za~etka najhladnej{a na polih, zato se je tam ‘ivljenje najprej pojavilo. Na polih bo ‘ivljenje najprej izginilo, ko pride ~as popolne zaleditve. @iva bitja potrebujejo za ‘ivljenje posebne pogoje, ki se pojavijo v enem delu planetarne evolucije. @ivljenje seli-

V petek, 6. septembra od 9. do 13. ure bo delavnica NOTRANJE RAZISKAVE, v soboto 6. septembra od 15. do 19. ure bo delavnica HARMONIZIRANJE NOTRANJOSTI, v nedeljo 7. septembra od 9. ure do 13. ure bo delavnica ASTRALNO POTOVANJE, v nedeljo 7. septembra od 15. do 17 ure pa bo KONCERT RASTLIN. Cene: udele‘ba na eni delavnici je 11.000 SIT, na dveh 20.000 SIT, na treh 25.000 SIT. Udele‘ba na koncertu rastlin je 11.000 SIT, brezpla~na pa je za tiste, ki se udele‘ijo vseh treh delavnic. V cenah je vra~unano: vsi stro{ki predavateljev, najem dvorane z opremo, sok ali kava med predavanji in stro{ki organizacije.

Oba dneva bo med opoldanskim odmorom mo‘no obedovati v hotelski restavraciji. Cena kosila je 1.700 SIT in ga vsak pla~a na kraju samem, potrebno pa se je predhodno prijaviti z na tej strani natisnjeno prijavnico.

Organizacijo dogajanja v hotelu M je ob reviji Misteriji prevzela potovalna agencija Quo vadis, ki vam je za vse informacije in prijave na voljo na telefonski {tevilki (01) 507-18-03 ali po elektronski po{ti quo.vadis@siol.net, obi{~ete pa lahko tudi njihovo spletno stran www.quovadis.si.

^e ‘elite ‘iveti dlje, je ‘ivljenje na robu stradanja trenutno najobetavnej{a mo‘nost

Podalj{evanje ‘ivljenja O

perni pevci so bili od nekdaj debeli. Toda James Gifford, sedemindvajsetletni {tudent opernega petja na univerzi Simon Fraser v Britanski Kolumbiji, je tako suh, da se mu kostumi ne prilegajo. In ko zaigra, da ga je posekal me~, mora pasti nadvse obzirno, da ne dobi podplutb. »Nisem tako tapeciran kot drugi,« pravi Gifford, ki pri svojih 180 centimetrih tehta le 63 kilogramov.

Gifford tvega po{kodbe med igranjem umiranja, ker bi rad odlo‘il pravo smrt. Pred leti je gledal televizijsko oddajo o tem, kako omejevanje kalorij drasti~no podalj{a ‘ivljenje ‘ivali. To so znanstveniki potrdili pri celi vrsti ‘ivih bitij, od vodnih mu{ic

^e so mi{i ‘e od zgodnje odrasle dobe gojili na kalori~no omejeni prehrani, velike ve~ine starostno pogojenih sprememb v aktivnosti genov ni bilo ve~. prek ~rvov do glodalcev. Mi{i, ki praviloma ‘ivijo 40 mesecev, so do~akale 56 mesecev, ~e so dobivale le 60 odstotkov obi~ajnega odmerka hrane.

Gifford ‘ivi na bore 1500 kalorijah (6280 kilod‘ulih) na dan, kar je dobra polovica tistega, kar zau‘ije v razvitem svetu ve~ina ljudi. ^e ima tak{na prehrana na ljudi enak u~inek kot na glodalce, se lahko zgodi, da bo Gifford ‘ivel 150 let ali ve~ - s ~imer bi povsem zasen~il Jeanne Louise Calment, najstarej{o Zemljanko doslej, ki je umrla leta 1997 v starosti 122 let.

Misteriji 7

P ODALJ {EVANJE ‘IVLJENJA

GEN SIR2 Vse odkar so davnega leta 1935 znanstveniki odkrili, da omejitev kalorij podalj{uje ‘ivljenje, so posku{ali tudi odgovoriti na vpra{anje, kako deluje tak{en ukrep. Leonard Guarente in njegovi sodelavci z znanega Massachusetts Institute of Technology v Bostonu pravijo, da so na{li odgovor. Skrival naj bi se v genu, imenovanem SIR2. Ta gen lahko podalj{a ‘ivljenje kvasovk, Guarentejeva skupina pa je na{la dokaze, ki ga povezujejo z vnosom kalorij. »Povezava med energijo in presnovo je izredno zanimiva,« pravi Guarente, ki je poro~ilo o svojem delu objavil v reviji Nature. ^e se izka‘e, da je SIR2 res tisti manjkajo~i ~len, bo postal cilj vseh, ki sku{ajo razviti preparat za podalj{anje ‘ivljenja brez stradanja.

Toda ~eprav je mogo~e ekvivalent SIR2 najti pri mnogih bitjih, tudi pri ~loveku, in ~eprav omejevanje hrane dalj{a ‘ivljenje ‘ivali, nih~e ne ve, ali je omejitev kalorij u~inkovita tudi pri ljudeh. Na to vpra{anje naj bi pomagale odgovoriti tri raziskave pri primatih, pravi Barbara Hansen z Univerze Maryland v Baltimoru. Njene 29-letne opice rezus so ‘e do‘ivele {est let ve~ od pri~akovane ‘ivljenjske dobe. Trajalo pa bo nadaljnjih 12 let, da se bo izkazalo, ali bodo presegle tudi najdalj{o ‘ivljenjsko dobo svoje vrste, saj je ena izjemna opica rezus, ki sicer ni ‘ivela na omejeni prehrani, pri 40 letih {e ‘iva in ‘ivahna. A mo‘nosti so dobre. Poskusne

S

e je pri osmih mo{kih in ‘enskah, ki so leta 1993 za 24 mesecev vstopili v Biosfero 2 - zasnovano kot miniaturna razli~ica Biosfere 1, Zemlje - vzpostavilo presnovno stanje, podobno zimskemu spanju? Roy Walford, raziskovalec s Kalifornijske univerze v Los Angelesu in eden od prebivalcev Biosfere 2, je mne-

8

opice so zdrave in krepke, presnovne spremembe pri njih pa so podobne, kot so jih ugotovili pri dolgo‘ivih glodalcih, na primer ni‘ji krvni sladkor, ni‘ja raven inzulina, ni‘ji krvni tlak, manj{a koncentracija krvnih ma{~ob (npr. holesterola) in ni‘ja telesna temperatura.

KOPICE SPREMEMB Naklju~en in povsem neidealen, a zanimiv poskus z ljudmi v Biosferi 2, dober hektar velikem zaprtem okolju v

^eprav omejevanje hrane dalj{a ‘ivljenje ‘ivali, nih~e ne ve, ali je omejevanje kalorij u~inkovito tudi pri ljudeh. pu{~avi Arizone, je prav tako vlil upanje vsem, ki ‘elijo podalj{ati ‘ivljenje z natan~nim pre{tevanjem kalorij. Ko so se morali prebivalci Biosfere 2 oprijeti kalori~no omejene prehrane, so se njihove krvne ma{~obe, inzulin in glukoza zni‘ali enako kot pri glodalcih.

Prebivalci Biosfere 2 so imeli prednost, da so bili zaprti v pu{~avi; to bi od preobjedanja odvrnilo marsikoga. U‘ivanje hrane je ~utno ugodje in ve~ina bi imela raje kratko in sito ‘ivljenje kot pa ve~nost z nenehnim prikraj{evanjem. Ko bodo raziskovalci bolje razumeli, kako deluje omejevanje kalorij, pa bo morda mogo~e pojesti tortico in kljub temu ‘iveti dlje. Vendar se je raziskovanje teh

mehanizmov izkazalo za zahtevno. »Omejevanje kalorij povzro~i v telesu kopico sprememb. Vpletena bi lahko bila vsaka njihova kombinacija,« pravi Hansenova.

Glavne teorije temeljijo na zamisli, da manj{i vnos hrane upo~asni kvarjenje zaradi prostih radikalov, ki se spro{~ajo, ko se kisik porablja za razgradnjo ma{~ob in ogljikovih hidratov. Druga teorija pravi, da omejevanje kalorij mo~no u~inkuje na fiziolo{ki sklop, ki prek inzulina uravnava porabo glukoze v telesu. Cynthia Kenyon s Kalifornijske univerze v San Franciscu je ugotovila, da lahko mutacija gena daf-2 pri glistah podalj{a ‘ivljenje za trikrat. Izkazalo se je, da daf-2 pri glistah kodira nastanek tvorb, ki pri ~loveku ustrezajo inzulinskim receptorjem. Ker je sladkorna bolezen med ‘ivalmi na kalori~no omejeni prehrani mnogo redkej{a (isto velja za sorodne bolezni), ka‘e, da so geni, vpleteni v presnovo glukoze, morda povezani z geni, ki sodelujejo pri staranju.

Richard Weindruch z Univerze Wisconsin je opravil doslej najiz~rpnej{i poskus, da bi se dokopal do genov, ki jih spremeni ekstremna dieta. Weindruch in njegovi kolegi so pred kratkim izmerili aktivnost ni~ manj kot 6347 genov v mi{i~nih celicah 5- in 30-mese~nih mi{i. Aktivnost 58 genov se je pri starej{ih mi{ih ve~ kot podvojila, 55 genov pa je bilo le pol toliko aktivnih kot pri mlaj{ih ‘ivalih. ^e so mi{i ‘e od zgodnje odrasle dobe gojili na kalori~no omejeni prehrani, velike ve~ine starostno po-

LJUDJE POD KUPOLO nja, da je tako. V Biosferi 2, zaprti zgradbi iz stekla in jekla, postavljeni na 1,2 hektara arizonske pu{~ave, so se pojavile te‘ave z vzdr‘evanjem zemeljski podobne atmosfere, zato so prebivalci prostovoljci dihali zrak z manj kisika, kot je obi~ajno.

Ponavadi se v okolju, rev-

nem s kisikom (npr. na veliki vi{ini) izbolj{a zmo‘nost hemoglobina za prena{anje kisika. Toda pri prostovoljcih se je sposobnost tega krvnega barvila {e zmanj{ala, podobno kot pri ‘ivalih med zimskim spanjem.

Walford pravi, da je bila klju~na razlika v tem, da so

bili vsi v Biosferi 2 kalori~no mo~no prikraj{ani tudi to je podobno, kot pri ‘ivalih med zimskim spanjem.

Pridelek v Biosferi 2 je bil pi~el, Walford pa je udele‘ence prepri~al, naj se oprimejo skromne prehrane, ki jo sam goji ‘e dve desetletji v prizadevanju, da bi ‘ivel dlje.

P ODALJ { EVANJE ‘ IVLJENJA Treba se je na primer zavedati, da gojenih sprememb v aktivnosti se kvasovke in vi{je ‘ivali starajo genov ni bilo ve~. To ka‘e, da draszelo razli~no. Guarente meri starost ti~ne diete povzro~ijo presnovni kvasovk glede na to, kolikokrat se preobrat, ki posnema {tevilne znalahko delijo in tvorijo h~erinske ~ilnosti mladosti. celice: 20-krat je povpre~je za nor@e gromozansko {tevilo vplemalne kvasovke, tiste z dvojno tenih genov bi lahko vzelo pogum koli~ino SIR2 pa se lahko razdelijo vsem farmacevtskim dru‘bam, ki ve~ kot 30-krat. ‘elijo odkriti tableto ali injekcijo, s Poleg tega uti{anje genov nekatero bi dosegli iste u~inke, kot jih dvomno ima svojo vlogo pri staima omejevanje kalorij. Toda Roy ranju teh bitij; ko se kvasovka staWalford, biolog na Kalifornijski ra, se geni lo~ujejo od kromosoma univerzi v Los Angelesu in najin oblikujejo zanke DNK v jedru. slavnej{i zagovornik omejevanja Te zanke se eksponentno razmnokalorij, ostaja optimist: »Morda se ‘ujejo, ko se celica deli, in jo kon~no za {tevilnimi spremembami skriva ubijejo. Uti{anje genov s SIR2 upole nekaj klju~nih.« Walford presno~asni to dogajanje pri kvasovkah, vo skicira kot piramido, v kateri pri ljudeh pa njegova vloga morda pe{~ica sprememb na vrhu vpliva ne bo tako pomembna. navzdol vse do osnovnice in tam spremeni ‘ivljenjsko dobo. Po njePravijo, da je pri novi teoriji govem je zelo verjetno, da so se te Leonard Guarente pravi, da lahko izklju~itev nekaterih najbolj{e to, da omogo~a novo razvisokonivojske spremembe ohra- genov podalj{a ‘ivljenje. mi{ljanje o staranju - razmi{ljanje, njale skozi evolucijo. skupin nekako zgosti kromatin - morda ki ga je mogo~e ali ga bo v kratkem Tu nastopijo Guarente in njegove tako, da omogo~i nalepljenje pozitivno mo‘no znanstveno preverjati. V Guadolgo‘ive kvasovke. Guarente je pre- nabitih repov na negativno nabito DNK. rentejevem laboratoriju so z genskim pri~an, da je naletel na eno visoko- Znanstveniki so razvili {e kopico teorij, in‘eniringom ‘e oblikovali ~rve in mi{i, nivojskih sprememb, ko je prou~eval, ostaja pa prepri~anje, da koli~ina SIR2 ki tvorijo preve~ ali premalo beljakovine vpliva na pri~akovano ‘ivljenjsko dobo SIR2. ^e bo obilje SIR2 podalj{alo ‘ivljekako SIR2 »uti{a« druge gene. ^e ‘elimo razumeti uti{anje genov, pri kvasovkah tako, da uti{a gene. In nje teh ‘ivali kakor pri kvasovkah, bo moramo vedeti nekaj o tem, kako je morda je uti{anje genov tisto, ki podalj{a Guarente nadaljeval z merjenjem ravni DNK shranjena v celi~nem jedru. Dolge ‘ivljenje kvasovk. Obstaja celo nekaj inzulina, telesne temperature in drugih verige DNK, iz katerih so zgrajeni na{i be‘nih dokazov, ki podpirajo tezo, da parametrov, da bi ugotovil, ali SIR2 kromosomi, ne le‘ijo naokrog kar tako, uti{anje genov igra vlogo pri staranju: povzro~a enake spremembe kot omejiampak so tesno zvite v beljakovinske pri samicah sesalcev je eden od obeh tev kalorij. Eksperimenti glede tega, ali plo{~ice ali histone, podobno kot bom- kromosomov X v ve~ini telesnih celic se lahko kvasovke z okvarjenim SIR2 ba‘ na vreteno. Te plo{~ice so lahko ob uti{an, nekateri deli tega X pa se pri odzovejo na kalori~no omejitev enako kot zdrave glive, so ‘e kon~ani, vendar DNK zelo na redko ali zelo na gosto. ^e starih mi{ih reaktivirajo. so glede izsledkov {e redkobesedni. »Domneva je zelo verjetna,« meni je kromatin, kot imenujemo zvito DNK, Kenyonova. »Ta hipoteza odpira mo‘tesno navit, se geni ne morejo aktivirati Vse te raziskave bodo veliko dopri- verjetno zato, ker se beljakovine, ki nosti. Prav lahko si je predstavljati, da nesle k razkritju, ali je SIR2 res manjuravnavajo aktivnost genov, ne morejo ima uti{anje specifi~en u~inek na gene, kajo~i ~len pri vedenju, kako omejevapovezane s staranjem.« Z drugimi bese- nje kalorij podalj{uje ‘ivljenje. Medtem dovolj pribli‘ati DNK. Natan~na pot, po kateri SIR2 uti{a dami: SIR2 bi lahko bil odgovoren za pa ljudje, kot sta Gifford in Phil Harris gene, ostaja skrivnost, ~eprav znanst- nekatere spremembe genske aktivnosti, eden redkih Britancev, ki se je odlo~il veniki imajo nekaj teorij. Znano je, da iz ki jih je razkrilo Weindruchovo razis- za prehrano na robu stradanja - ne vidijo razloga, da bi ~akali na izsledke. Hardiskov z navito DNK {trlijo »histonski kovanje.

Kljub temu znanstveniki opozarjajo, ris pravi: »^e te v~asih nekoliko zebe ali repi«. V redko zvitem kromatinu so nanje vezane {tevilne acetilne skupine, tes- da moramo biti previdni, preden se si malo la~en, je to nizka cena, ~e je z njo no zviti kromatin pa je manj acetiliran. oklenemo domneve o uti{anju genov mogo~e kupiti prihodnost.« To nakazuje, da odstranitev acetilnih kot mehanizma za ohranjanje mladosti.

Ja. La.

Misteriji 9

Parapsihologija se je osvobodila magi~nih in okultnih interpretacij

Spoznaj samega sebe R

azmi{ljanje o ‘ivljenju in parapsihologiji v tretjem tiso~letju se naslanja na dose‘ke preteklosti, ki nam je podarila avtomobile, letala, telefone, radio, televizijo, kino in seveda ra~unalnik, pa tudi penicilin, odkritje DNA in presajanje ~love{kih organov. Seveda pa ne moremo mimo atomskih bomb, terorizma in diktature, predvsem pa pokolov zaradi zaostrovanja verskih, rasnih in politi~nih fanatizmov, ki jih lahko pripi{emo nepripravljenosti ljudi, da bi se potrudili poiskati skupen jezik.

Bogate izku{nje in velike pridobitve so nedvomno te‘ko breme in obvezujo~a zapu{~ina, o katere veli~ini in pomembnosti se nam pravzaprav {ele svita. In vendar se je preteklo tiso~letje kon~alo tudi s poglabljanjem psihikalnih raziskav, ki so skupaj s psihologijo, psihoanalizo in parapsihologijo dosegle zavi-

Antropolog in psihiater Cesare Lombroso.

10

Parapsihologija se je v preteklem stoletju osvobodila navlake magi~nofideisti~nih in okultisti~nih razlag. dljivo raven. Z gotovostjo lahko namre~ trdimo, da je bilo zadnje stoletje preteklega tiso~letja preizkusni kamen za parapsihologijo in da je ta disciplina, ki bolj kot vsaka druga privablja raziskovalne duhove, navdu{ence in nasprotnike, odkar se je prvi~ pla{no prikazala na znanstvenem prizori{~u, naredila ogromen korak naprej. Po zaslugi zanimanja in prizadevanja uglednih znanstvenikov (naj omenimo le Nobelovega nagrajenca za fiziologijo Charlesa Richeta, antropologa in psihiatra Cesareja Lombrosa, psihoanalitika Carla G. Junga, fizika Williama Crookesa in Williama Fletcherja ter psihoanalitika Emilia Servadia) se je parapsihologija osvobodila navlake magi~nofideisti~nih in okultisti~nih razlag. Omenjeni znanstveniki namre~ na pojave, ki so jih prou~evali, niso gledali kot na rezultat nadnaravnih intervencij, temve~ kot na izra‘anje {e neznanih sposobnosti ~love{ke du{evnosti. S tem so utrli pot prou~evanju, ki je temeljilo na znanstvenem pristopu. Kljub velikim nasprotovanjem je parapsihologija leta 1931, ko so na univerzi Duke v Severni Karolini (ZDA) ustanovili Parapsiholo{ki la-

boratorij, postala univerzitetno priznana disciplina. Kasneje so katedre za parapsihologijo ustanovili {e v Veliki Britaniji, Nem~iji, Rusiji, Braziliji, na Nizozemskem, Japonskem in v Indiji, pa celo v Vatikanu, kjer katedro za parapsihologijo na pape{ki lateranski univerzi vodi ugleden akademik duhovnik Andreas Resch.

Nobelov nagrajenec Charles Richet (1850-1935) je zavzeto prou~eval parapsihologijo.

Psihikalne raziskave so potekale veliko bolj neopazno in diskretno, zato pa ni~ manj poglobljeno, ter omogo~ile {tevilna presenetljiva spoznanja. Parapsihologija je v tem procesu prispevala svoje s prou~evanjem najbolj nenavadnih in anomalnih manifestacij. Pri tem so jo spodbujale drobne, skorajda pla{ne potrditve, ki so prihajale na dan prav v kvantni fiziki in v

Emilio Servadio je leta 1936 ustanovil Italijansko zdru‘enje za metapsihiko.

raziskavah, ki jih kvantni fiziki opravljajo v svetu neizmerno majhnega. Dolo~eni vidiki prou~evanja mikrokozmosa in nekatere zna~ilnosti psihikalnega prou~evanja se medsebojno prepletajo na na~in, ki bi ga lahko ozna~ili kot osmozo, zato lahko zadnje stoletje v tem tiso~letju ozna~imo kot stoletje psihikalnih raziskav oziroma stoletje parapsihologije.

Da bi ~lovek vendarle stopil korak naprej, bo moral na novo odkriti stavek, ki ga je sedem modrecev z zlatimi ~rkami vklesalo v Apolonovem templju v Tebah: »Gnothi seauton«, ki so ga Rimljani prevedli v »Nosce te ipsum« (Spoznaj samega sebe). Le tako bo ~lovek ponovno odkril klju~, s pomo~jo katerega bo znal upravljati svoje ‘ivljenje; le z upo{tevanjem skrivnostnega elementa, ki ga imenujemo du{a, lahko ~lovek polnopravno, inteligentno in aktivno sodeluje v vesoljnem dogajanju in iskanju resnice.

Ra. Pu.

Pri ljudeh v znamenju Rib je bilo Sonce ob rojstvu v ozvezdju Vodnar

Kaj so zodia{ka obdobja?

V

eliko se pi{e in govori, da »bomo vstopili« v znamenje oziroma ozvezdje Vodnarja, da bo nastopilo obdobje (doba) Vodnarja. ^e koga vpra{a{, ali ve, kaj to pomeni, skomigne z rameni ali pa pore~e, »saj je jasno, do zdaj smo bili v Ribah, potem pa bomo v dobi Vodnarja« oziroma »bo zavladal Vodnar«. Prosi{ za pojasnilo, tega pa od nikoder.

Tudi {tevilni pisci izjavo o za~etku Vodnarjeve dobe slepo prepisujejo, pri ~emer si sploh ne predstavljajo, kaj to pomeni, zakaj in na kak{en na~in se bo

to zgodilo, kje je vzrok. V prispevku posku{am pojasniti, kako je s to stvarjo.

Skoraj vsakdo ve, katero je njegovo nebesno ali zodia{ko znamenje oziroma v katerem znamenju je rojen. Astronomiji se lahko zahvalimo, da je glede tega povzro~ila nejasnost. Rojenim konec julija ali v za~etku avgusta navadno re~emo »Lev«, vendar to ne pomeni astronomski oziroma nebesni ali zodia{ki Lev, kajti v tem letnem ~asu se Sonce navidezno premika na predelu neba, kjer je ozvezdje Rak. In ta ugotovitev ne velja samo za »Leve«, temve~ tudi za

»Rake«, ki se rodijo, ko je Sonce v Dvoj~kih, »Dvoj~ki« se rodijo, ko je Sonce v ozvezdju Bik, »Biki« se rodijo, ko je … (glej preglednico).

POVEZAVA MED ZODIA[KIM OZVEZDJEM IN ZODIA[KIM ZNAMENJEM Zaradi navideznega premikanja pomladi{~a se znamenja premikajo v smeri proti zahodu glede na istoimenska ozvezdja. ^e smo bili npr. rojeni v znamenju Rib, je bilo Sonce ob na{em rojstvu

Dana{nja lega pomladi{~a - prese~i{~a ekliptike in nebesnega ekvatorja; slika nazorno ka‘e, da pomladi{~e trenutno le‘i v ozvezdju Rib.

Misteriji 11

KAJ

SO ZODIA { KA OBDOBJA ?

Precesija po{evne vrtav~ne osi; Fg - Zemljina te‘a.

v ozvezdju Vodnar.

Pred okoli 2000 leti so se zodia{ka znamenja ujemala z zodia{kimi ozvezdji. Zaradi pojava premaknitve pomladi{~a za 30° so se z njo premaknila tudi

znamenja stran od ozvezdij, po katerih so dobila ime. Sedaj enako imenovano znamenje in ozvezdje nimata ve~ iste lege, ki se {teje prav od izbrane to~ke na nebu, tj. od pomladi{~a. Zato izjava, da je Sonce danes v dolo~enem ozvezdju, ne pomeni, da je v istoimenskem znamenju, kar nazorno ka‘e preglednica (glej {e dalje).

Tega, kar sem pravkar omenil, ljudje ve~inoma ne vedo, temelji pa na stalnem pomikanju zodiaka. Od starih Grkov se je namre~ zodiak premaknil za kak mesec dni, kar pomeni za eno znamenje ali 30 kotnih stopinj, tako da Rak danes stoji na mestu Leva, Dvoj~ka na mestu Raka, Bik na mestu Dvoj~kov itn.

Zakaj se to dogaja, utegne marsikoga zanimati. Razlo‘iti to nenavadnost pa ni preprosto. Seveda je najpreprosteje re~i: Temu je kriva nestalna Zemljina os vrtenja. Njen severni pol ka‘e danes proti Severnici, neko~ pa ni bilo tako. Okoli 3000 let pr. n. {. je na primer kazala proti najsvetlej{i zvezdi v Zmajevem repu in je bila zato tista zvezda tedaj severnica.

Zodia{ko ozvezdje

^as gibanja Sonca v ozvezdju

Zodia{ko znamenje

^as gibanja Sonca v znamenju

Ribi

12.3. - 18.4.

Oven

21.3. - 20.4.

Oven

19.4. - 13.5.

Bik

21.4. - 21.5.

Bik

14.5. - 20.6.

Dvoj~ka

22.5. - 21.6.

Dvoj~ka

21.6. - 19.7.

Rak

22.6. - 22.7.

Rak

20.7. - 9.8.

Lev

23.7. - 23.8.

Lev

10.8. - 15.9.

Devica

24.8. - 23.9.

Devica

16.9. - 30.10.

Tehtnica

24.9. - 23.10.

Tehtnica

31.10. - 22.11.

[korpijon

24.10. - 22.11.

[korpijon

23.11. - 29.11.

Strelec

23.11. - 21.12.

(Ka~enosec)

30.11. - 17.12.

Strelec

18.12. - 18.1.

Kozorog

22.12. - 20.1.

Kozorog

19.1. - 15.2.

Vodnar

21.1. - 18.2.

Vodnar

16.2. - 11.3.

Ribi

19.2. - 20.3.

Opomba: Treba je torej razlikovati zodia{ka ozvezdja od zodia{kih oziroma nebesnih znamenj. Zodia{ka znamenja so dobila ime po dvanajstih zodia{kih ozvezdjih, ki so bila v teh legah pred 2000 leti. Zodia{ka znamenja razdelijo ekliptiko na dvanajst povsem enakih delov, zodia{ka ozvezdja pa ne. Vsako znamenje obsega 360°/12 = 30° na ekliptiki.

12

Zemlja kot vrtavka - precesija Zemljine po{evne vrtilne osi. P - severni nebesni pol, kamor trenutno ka‘e podalj{ek Zemljine vrtilne osi in kjer v neposredni bli‘ini le‘i zvezda Alfa Malega medveda, ki je sedaj Severnica. E severni pol ekliptike. Gibanje Zemljine vrtilne osi po pla{~u sto‘ca pripisujemo vplivu Sonca (perioda 26.000 let), nagubanost pa Luninemu vplivu (perioda 19 let).

Pred 13.000 leti je os kazala proti zvezdi Vegi v ozvezdju Lire in ~ez 13.000 let bo Vega spet severnica.

S tak{nim na~inom pojasnjevanja ne pridemo dale~. Res je, da Zemljina vrtilna os nima stalne smeri v prostoru, da ple{e kot os vrtavke in da okroglo v 26.000 letih opi{e nekak{en pla{~ sto‘ca.

Zato se npr. za~etek poletja v juniju, za~etek pomladi (pomladansko enakono~je) v mesecu marcu itn. premikajo in sicer pribli‘no vsakih 2000 let za en zodia{ki znak. V ~asu starogr{kih astronomov se je pomlad za~ela, ko je bilo Sonce v ozvezdju Oven, danes pa se za~enja, ko je v Ribah. Odkar ~lovek ve za ta pojav (2. stoletje pred na{im {tetjem), z njim ra~una zelo resno. Po tem pojavu (glej dalje) je namre~ razdeljena vsa zemeljska zgodovina na obdobja (dobe) Dvoj~kov, Bika, Ovna, Rib itn.

K AJ Zdaj bomo ta pojav imenovali »premikanje pomladi{~a«. Kaj pa je pomladi{~e, imenovano tudi to~ka Gama (E; kjer je E znak zodia{kega znamenja Oven) oziroma to~ka pomladanskega enakono~ja? To je to~ka na nebu, natan~neje na ekliptiki, v katero pride Sonce pri svojem navideznem letnem gibanju glede na zvezde v prvi polovici vsakega leta in se za~ne pomlad (okoli 21. marca). To pomladi{~e pa se premika in sicer proti zahodu, torej v desno, ~e smo pri opazovanju neba obrnjeni proti jugu.

Glede na to, v katerem zodia{kem ozvezdju se je v preteklosti premikalo pomladi{~e, razlikujemo naslednja obdobja: DVOJ^KOV od 6.500 do 4.300 pr. n. {., BIKA od 4.300 do 2.100 pr. n. {., OVNA od 2.100 do 100 n. {., RIB od 100 do 2.300 itn.

Eno zodia{ko obdobje traja toliko ~asa, kolikor se pomladi{~e premika v tem zodia{kem ozvezdju, torej od vstopa vanj do izstopa. Okoli 4.300 pr. n. {. je pomladi{~e pre{lo iz ozvezdja Dvoj~kov v ozvezdje Bika, okoli 2.100 pr. n. {. iz Bika v ozvezdje Ovna, okoli 100 n. {. iz Ovna v ozvezdje Rib. S temi {tevili lahko pove‘emo obo‘evanje bika v Babilonu, Egiptu in na Kreti. @idovski praznik pasha kot simbol prehoda to~ke E iz Bika v obdobje Ovna, kr{~anski

znak riba pa kot simbol prehoda to~ke E iz obdobja Ovna v obdobje Rib, ki se je za~elo okoli 100 s pojavitvijo Kristusa.

No, zdaj pa le poglejmo, zakaj se premika to~ka E. Da bi bilo ~im bolj razumljivo, za~nimo pri vrtavki. ^e se vrtavka dovolj hitro vrti okrog po{evne osi, ne pade. Na vrtavko deluje Zemljina te‘a. Posledica je, da po{evna os vrtavke opisuje okrog navpi~nice pla{~ sto‘ca. Tak{no gibanje vrtav~ne osi imenujemo precesijsko gibanje ali kraj{e precesija.

Prav tako zaradi skupnega vpliva Sonca in Lune Zemljina po{evna vrtilna os opisuje rahlo naguban pla{~ sto‘ca. Ta ima vrh v sredi{~u Zemlje, odprtino (kot ob vrhu osnega preseka sto‘ca) pa 47 kotnih stopinj.

Ker nebesna os, ki je samo podalj{ek Zemljine vrtilne osi, spreminja svojo smer, spreminja lego v prostoru tudi ravnina nebesnega ekvatorja, vendar tako, da ostane kot med to ravnino in eklipti{ko ravnino ves ~as stalen. Zato se to~ki, v katerih se sekata velika kroga na nebesni krogli, nebesni ekvator in ekliptika, to sta pomladi{~e (E ) in jeseni{~e (to~ka Omega, K), po~asi premikata po ekliptiki proti zahodu, kot smo ‘e povedali. Hitrost tega premikanja izra~unamo tako, da 360 kotnih stopinj delimo s 26.000 leti, in dobimo hitrost pribli‘no 501/2 (kotnih sekund) na leto. V 2200 letih se pomladi{~e premakne za 2200 krat 501/2, kar zna{a okoli 30 kotnih stopinj. To pa pomeni,

Premikanje pomladi{~a vzdol‘ ekliptike: pred pribli‘no 2000 leti je pomladi{~e le‘alo v ozvezdju Oven, do danes se je premaknilo v ozvezdje Ribi, v tem tiso~letju pa se bo premaknilo v ozvezdje Vodnar in nastopila bo Vodnarjeva doba.

SO ZODIA { KA OBDOBJA ?

Prese~i{~e ekliptike in nebesnega ekvatorja ter princip premikanja pomladi{~a ali to~ke E proti zahodu. Ta to~ka je namre~ odlo~ilna za za~etek pomladi. Ko pride pri svojem navideznem letnem gibanju Sonce v to to~ko, je pomladansko enakono~je, za~ne se pomlad (okoli 21. marca). V ~asu babilonskih in gr{kih astronomov je bila ta to~ka {e v ozvezdju Oven, pribli‘no v 2. stoletju na{ega {tetja se je premaknila v ozvezdje Ribi, v bli‘nji prihodnosti pa bo kmalu vstopila v ozvezdje Vodnar.

da se pomladi{~e pribli‘no v tem ~asu premakne iz enega zodia{kega ozvezdja (znamenja) v drugo.

Torej {e enkrat: v za~etku na{ega {tetja je bilo pomladi{~e v ozvezdju Ovna.

Takrat so pomladi{~e ozna~ili z znakom tega ozvezdja E. Do danes se je premaknilo v ozvezdje Rib, stara oznaka pa je ostala.

Zaradi precesije Zemljine vrtilne osi opi{e severni nebesni pol v ~asu 26.000 let okrog severnega eklipti{kega pola mali krog med zvezdami. Trenutno le‘i severni nebesni pol blizu zvezde Alfa Malega medveda (Ursae minoris) in zato to zvezdo imenujemo Severnica (Polarnica, Stella Polaris). Pred davnimi tiso~letji pa so bile severnemu nebesnemu polu najbli‘je druge zvezde in zato druge severnice.

Pripovedovanje o tem pa je ‘e povsem nova zgodba.

Marijan Prosen - Majo

Misteriji 13

Znanstvenikov pogled na katastrofe in stare civilizacije

Ko kamen spregovori ^

e bi jutri kak astronom predstavil neizpodbitne dokaze, da rde~i premik galaksij ni bil v nikakr{ni povezavi z njihovo hitrostjo, ter s tem spodkopal teorijo o velikem poku, koliko mesecev, let ali desetletij bi minilo, preden bi uradna znanost to teorijo dokon~no zavrgla? Skoraj vsi raziskovalci, ki preu~ujejo veliki pok, bi takoj pomislili, da mora biti astronomova interpretacija nujno napa~na.

Le redki bi se ‘e na za~etku udele‘ili razprave o teoriji, ki je leta in leta predstavljala sámo osnovo njihovega delovanja in prepri~anja.

Velikih sprememb, ki postavljajo pod vpra{aj njene lastne temelje, znanost ne sprejema z lahkoto. Nasprotno, pogosto bije z njimi dolg in kr~evit boj, ki je velikokrat povsem upravi~en.

Vzemimo na primer tektoniko plo{~. Ko je meteorolog Alfred Wegener leta 1912 prvi~ predstavil teorijo o premikanju celin, so se mu vsi smejali, in to kljub o~itni povezanosti fosilnih najdb na kontinentih ter trdnim dokazom o poravnavi celin. Ker ni uspel na verodostojen na~in razlo‘iti mehanizma, ki botruje premikanju kontinentov, je znanstvena skupnost njegovo teorijo ozna~ila za zmotno. Wegener je dobil zaslu‘eno priznanje {ele v 60-ih

14

Med preu~evanjem starih civilizacij znanstveniki pogostokrat tr~ijo na znamenja, ki ka‘ejo, da je civilizacija veliko starej{a, kot smo bili pripravljeni doslej verjeti. letih preteklega stoletja, ko je tektonika plo{~ postala splo{no sprejeta teorija.

STAROST SFINGE Znanstveniki so v~asih neverjetno trmasti pri sprejemanju novih idej, {e posebej tistih, ki niso v skladu s prevladujo~o miselnostjo. Ena taka knjiga je »Ko kamen spregovori: znanstvenikov pogled na katastrofe in stare civilizacije« (Voices of the Rocks: A Scientist Looks at

Catastrophes and Ancient Civilizations) avtorja Roberta Schocha. Vsebuje namre~ celo vrsto idej, ki so v nasprotju s standardno arheologijo in geologijo.

Najbolj kontroverzna teorija je najbr‘ Schochovo datiranje velike egip~anske sfinge. Glede na sledi, ki jih je na sfingi pustila vodna erozija, je Schoch prepri~an, da je bil kip zgrajen v obdobju med 7000 in 5000 let pred na{im {tetjem, v ~asu torej, ko je bilo v Egip-

Egip~anska sfinga naj bi bila zgrajena v obdobju med 7000 in 5000 let pred na{im {tetjem.

Robert Schoch

tu precej ve~ padavin. To je v nasprotju s splo{no sprejetim prepri~anjem, da je bila sfinga zgrajena okrog leta 2500 pred na{im {tetjem. Na Schochovo teorijo se je odzvalo ve~ znanstvenikov, ki s spodbijanjem njegovih dokazov branijo ob~e sprejeto hipotezo, da je do erozije sfinge pri{lo v bolj suhem in mlaj{em klimatskem obdobju. Ob prebiranju njihovih ~lankov nas preseneti njihova neprepri~ljivost. ^eprav so argumenti, ki so jih egiptologi uporabili pri datiranju sfinge, blago re~eno, precej {ibki, jih najdemo v skoraj vseh standardnih tekstih o egip~anski oziroma svetovni zgodovini. Nikjer pa ne pi{e, da gre v resnici le za predvidevanja.

Ali bi bilo potrebno ovre~i vse dosedanje delo egiptologov, ~e bi Schoch dokazal (Nadaljuje se na 45. strani)

Opti~na naprava za neposredno ugotavljanje neznanih lete~ih predmetov

Znanstveno odkrivanje NLP? U

fologija preu~uje pri~evanja o NLP-jih, ne pa neposredno NLP-jev, zaradi ~esar je precej omejena. S tem najbr‘ lahko tudi razlo‘imo dejstvo, da je v ~asu svojega obstoja tako malo napredovala. Za ufologe in za lai~ne ljubitelje bi bilo veliko bolje in tudi koristneje, ~e bi raziskave temeljile na resni~nih podatkih, zbranih z znanstvenimi pripomo~ki, s katerimi bi lahko pri{li do pravih in ne le hipoteti~nih rezultatov.

Ali smo res prepri~ani, da je to le utopija? Po besedah fizika Clarbruna Vedruccia smo temu cilju veliko bli‘e, kot bi pri~akovali. Vedruccio, ki pou~uje metodologijo raziskovalnega dela in uporabno ekologijo na Visoki {oli za holisti~no medicino in{tituta ISMOE na univerzi v Urbinu ({tudij je usmerjen na znanstvene raziskovalne metode v nekonvencionalni medicini), je izumil napravo, ki odpira velike mo‘nosti na podro~ju raziskovanja NLP-jev. Gre za poseben opti~ni sprejemnik, s katerim dolo~imo, ali je vir svetlobe, ki se premika na nebu, umetno plovilo, in ~e je odgovor pritrdilen, ali uporablja konvencionalna pogonska sredstva. S to napravo lahko torej pridemo do zelo pomembnih znanstvenih podatkov.

Po izdeloval~evih besedah ni ta naprava ni~ drugega kot predelan opti~ni sprejemnik, ki lahko zaznava spremembe v modulaciji odsevnega opti~nega signala oziroma signala, ki prihaja od vira, na katerega je sistem naravnan.

Aparat lahko uporabljamo na razli~nih podro~jih, med drugim ga uporabljajo tudi tajne slu‘be. @e naprave za daljinsko upravljanje televizorjev vsebujejo tehnologije, seveda veliko bolj preproste, ki bi jih lahko prilagodili za raziskovanje NLP-jev. Ustrezno prirejene na-

Z opti~nim sprejemnikom naj bi bilo mogo~e dolo~iti, ali je vir svetlobe, ki se premika na nebu, umetno plovilo, in ~e je odgovor pritrdilen, ali uporablja konvencionalna pogonska sredstva. prave bi lahko namestili na postaje za avtomatsko zasledovanje, povezane z drugimi vrstami detektorjev ali pa zdru‘ene s sistemi neposrednega gledanja in fotografiranja, ki so danes v rabi. Pri pri~evanju je ~love{ki faktor velikega pomena, {e bolj pomembno pa je neposredno pridobivanje podatkov z analizo fizi~no mehanskih ali opti~no elektronskih lastnosti predmetov, ki jih vidimo na nebu. Na tej osnovi bi lahko z visokim odstotkom natan~nosti ugotavljali, ali gre za predmete ~love{ke izdelave ali za predmete, ki se premikajo s pomo~jo »druga~ne« tehnologije.

MERITVE NLP-JEV Po mnenju italijanskega fizika je pomembno, da lahko opravimo veliko {tevilo meritev in tako pridobimo veliko koli~ino pomembnih podatkov, na primer informacije o pulzaciji generatorja na krovu, o svetlobi, ki jo predmet iz‘areva ali odseva, o ciklusu ponavljanja pulzacij in o frekvenci tega signala.

Ti podatki so klju~nega pomena: »Vzemimo na primer letalo, ki ima na krovu obi~ajne generatorje; ti delujejo s frekvenco 400 hercov. ^e opti~ni sprejem-

nik usmerimo proti letalu v zraku in od~itamo, da je frekvenca elektromagnetnega valovanja iz‘arevane svetlobe 400 hercov, takoj vemo, da gre za na{e letalo,« pravi italijanski izumitelj, ki je svojo napravo poimenoval »pasivni trasponder« in razlaga: »Voja{ka letala imajo na krovu pripravo, imenovano IFF (Identification Friend or Foe: identifikacija prijatelja ali sovra‘nika). Signal, ki ga ta naprava po{ilja, je prepoznaven za ostala letala v formaciji, oziroma za letala iz iste dr‘ave ali zveze dr‘av. Z na{o napravo pa lahko ugotovimo, ali je predmet zemeljskega izvora, se pravi izdelan z na{o tehnologijo, ali pa uporablja nam neznano tehnologijo. To lahko dose‘emo z analizo odsevne svetlobe. Vsako telo, ki leti s pomo~jo neke gonilne naprave, vibrira s frekvenco te naprave; kljub prizadevanju, da bi vibracije zmanj{ali, zunanji del strukture plovila vedno nekoliko vibrira. ^e na{o napravo usmerimo v odsevno svetlobo predmeta, lahko zaznamo brnenje motorjev plovila.« ^e bi napravo usmerili na lete~i NLP, ki odseva son~no svetlobo, bi predvsem lahko od~itali, ali plovilo vibrira. ^e pa oddaja svojo lastno svetlobo, kot se pogosto dogaja med no~nimi zapa‘anji, ki so po mojem mnenju najbolj verodostojna, lahko dobimo pomembne informacije o pulzaciji uporabljene energije, o usmerjanju te energije ob spremembah smeri letenja ter o generatorju, ki ustvarja elektromagnetsko sevanje okrog plovila. Zakaj je to pomembno? Noben svetlobni vir, ~e izvzamemo sve~o ali ogenj, ni konstanten (enosmeren) vir svetlobe. Svetloba torej ni le elektromagnetno valovanje, temve~ ima – ~e jo proizvaja elektronska ali tehni~na naprava - dolo~ene komponente, ki so po-

Misteriji 15

Z NANSTVENO

ODKRIVANJE

NLP?

vezane z generatorji na krovu plovila: »S tem ho~em povedati, da je svetlobni vir pomemben komunikacijski kanal,« meni Vedruccio in pravi, da stane izdelava opti~nega analizatorja, se pravi osnovnega opti~nega sprejemnika, nekaj deset tiso~ tolarjev, se pravi manj kot bolj{i fotoaparat:

PREVETRITEV UFOLOGIJE »Privo{~i si ga lahko vsak, zato sem prepri~an, da bo do‘ivel uspeh.

Iskreno upam, da se bo to zgodilo, saj je po mojem potrebno ufologijo prevetriti, vnesti vanjo novega ‘ivljenja ter dose~i, da se ne bi naslanjala le na pri~evanja o~ividcev. Potrebni so tudi posredni, instrumentalni dokazi, ki bi jih skeptiki veliko te‘e izpodbijali,« Fizik Clarbruno Vedruccio razlaga italijanski izumitelj in dodaja, da lahko z njegovo napravo analizi- NLP-jev lahko pristopimo na razli~ne ramo tudi filmske posnetke. Lahko na na~ine: primer ugotovimo, ali je bil posnetek »Poznamo na primer duhovni prinarejen z video ali filmsko kamero, saj stop. Ta je lasten skupinam, ki si prizalahko spremljamo menjavo slik v kine- devajo stopiti v stik s pri{leki, saj naj bi matografski kameri v postopku spremi- le-ti prina{ali pomembna sporo~ila za njanja v video zapis. Z napravo lahko ~love{tvo. Toda ta pristop je ponavadi tudi dolo~imo vrsto kamere, ki je bila le iskanje mesije, kadar za~nejo ljudje uporabljena, saj lahko z lahkoto ugotovimo, ali gre za film iz vzhodne Evrope Vedruccio meni, da v (18 fotogramov na sekundo) ali za filme iz zahodne Evrope (14, 16 oz. pri kla- kozmosu nismo sami; na{ si~nih fotoaparatih 24 fotogramov na planet pripada tudi sekundo). drugim delom vesolja in Avtor meni, da bo tako mogo~e tudi razkrinkati {tevilne ponarejene dokaze predstavlja v vesolju nek in pri~evanja. Skratka, odpirajo se nam kontinuum, enako kot {tevilne mo‘nosti. ^e nam tehnika omodrugi planeti. go~a izdelavo takih orodij, zakaj ne bi tega izkoristili? Za postavitev opazoval- iskati tola‘bo zunaj sebe, namesto da bi nih postaj ne potrebujemo toliko sred- jo poiskali v sebi. Mene osebno bolj zanistev kot NASA. @e majhna skupina ufo- ma tehnolo{ka plat tega fenomena. Mislogov lahko izdela take sisteme in posta- lim, da problem dejansko obstaja in da vi avtomatske postaje v krajih, kjer ga je mo‘no objektivno dokazati. Sevepogosto prihaja do zapa‘anj. Zakaj ne da obstajajo domneve, da nekatere skubi imeli stalnih opazovalnih to~k, kot so pine z informacijami o tej problematiki na primer opazovalnice za spremljanje po pri~akovanju in pravzaprav tudi vodotoka v rekah? upravi~eno skrivajo te podatke. Menim Vedruccio meni, da k fenomenologiji namre~, da bi se lahko pojavile oziroma

16

se ‘e pojavljajo te‘ave na voja{kem podro~ju. Stvari, ki jih mi ne poznamo, so morda izrednega pomena za voja{ke interese vlad. Najnaprednej{e raziskave so vedno na voja{kem podro~ju. To je pri~akovano in upravi~eno; mislim, da je prikrivanje s strani vlad dopustno, saj imajo pravico in celo dol‘nost za{~ititi interese, ki bi jih navadni ljudje te‘ko razumeli.«

^IGAVA JE ZEMLJA Vedruccio meni, da v kozmosu nismo sami; na{ planet pripada tudi drugim delom vesolja in predstavlja v vesolju nek kontinuum, enako kot drugi planeti. Ali je Zemlja na{a, se spra{uje in odgovarja: »Na njej prebivamo, ni pa na{a last. Morda na njej ‘ivijo {e druga bitja ali entitete, ki so ti{ja in diskretnej{a od nas ali pa nas preprosto ne ‘elijo motiti. Mi pa imamo kolonialisti~ne te‘nje: kamor pridemo, koloniziramo.

Kdo ve, morda imajo take navade tudi tisti drugi, ali pa so popolnoma druga~ni od nas in radi ‘ivijo sami zase ter se nam no~ejo vsiljevati …

Ljudje se moramo vpra{ati, kako bi se sami obna{ali na drugih svetovih, ko bi pri{li tja? Kaj bi storili? Mislim, da bi s prvo misijo pote{ili radovednost, na drugi bi pa verjetno ‘e kolonizirali. Zgodovina nam govori, kako je postopal Cortez v Ju‘ni Ameriki. Misel, da smo pripravljeni iztrebiti celo raso le zato, ker so nas njeni pripadniki zamenjali za bogove, saj mi letimo, oni pa ne, mi imamo radijske naprave, oni pa ne, mi imamo brzostrelke, oni pa le loke in pu{~ice ta misel res ni prijetna.

Lahko smo sre~ni, da nas ni (vsaj v ~asovnem obdobju, ki ga pokriva na{ zgodovinski spomin) kolonizirala kaka druga vrsta. Nisem prepri~an, da bodo drugi, ko bomo sami sposobni premagovati velike vesoljske razdalje, imeli tako sre~o, kot smo jo imeli sami. ^love{ka rasa mora dozoreti, predvsem z vidika ~love~nosti.« Ra. Pu.

Paranormalno v ‘ivljenju in delu Johanna Wolfganga Goetheja

Nezemeljska glasba V

eliki romanti~ni pesnik Johann Wolfgang Goethe je bil ‘e po naravi senzibilen, kar naj bi bila po mnenju nekaterih kar dru‘inska lastnost. Pisci navajajo predvsem tri medsebojno dokaj razli~ne paranormalne dogodke, ki jim je bil Goethe pri~a in glavni junak: znane epizode, ko je na poti domov »sre~al« samega sebe v prihodnosti; videnje prijatelja, ki je ~akal nanj na svojem domu; ter jasnovidno do‘ivetje potresa, ki je v tistem trenutku ru{il oddaljeno mesto Messino.

Johann Wolfgang Goethe je prijateljeval s Susanne von Klettenburg, ki ga je seznanila z nekaterimi okultisti~nimi besedili. To je bilo v pomembnem eksistencialnem obdobju pesnikovega ‘ivljenja, ki bi ga lahko celo primerjali z »inici-

Goethe je bil prepri~an, da imamo vsi ljudje v sebi elektri~ne in magnetne energije, ki oddajajo privla~no oziroma odbojno silo, glede na to, ali smo v stiku s pozitivnimi ali negativnimi energijami. acijsko« izku{njo. Goethe je mo~no ob~udoval Heinricha Junga - Stillinga, ki je leta 1808, v ~asu »predmodernega spiritizma«, objavil razpravo na temo zgodb o duhovih in prekognicije. Osrednja tema razprave - duh, ki se osvobodi Znani portret Johanna Wolfganga Goetheja izpod Tischbeinovega ~opi~a je shranjen v frankfurtskem Stadelinstitutu.

telesa in svobodno potuje tudi v zelo oddaljene kraje, kjer se materializira - je postala pozneje zelo aktualna, kar nedvomno dr‘i {e danes.

PARANORMALNE TEME

V zadnjih urah Goethejevega ‘ivljenja se je ogla{ala ne‘na glasba, ki ni bila zemeljskega izvora.

Med letoma 1809 in 1829 je naraslo zanimanje za ‘ivalski magnetizem, ki ga je prvi omenil Mesmer, ter z njim povezanim stanjem »umetnega somnambulizma« in raznih »vi{jih« fenomenov.

Goethe je rad pripovedoval zgodbe o duhovih. Prepri~an je bil, da ~lovekova osebnost pre‘ivi telesno smrt in je dopu{~al mo‘nost reinkarnacije. Goethejevi ‘enski liki so po mnenju Christiana Lepinteja predhodnice ‘ensk, ki so v drugi polovici 19. stoletja zaslovele zara-

Misteriji 17

N EZEMELJSKA

GLASBA

di medialnih sposobnosti. Ko je Goethe neko~ govoril o pesni{kem navdihu, je povedal: »Pogosto pi{em poezijo v stanju, ki zelo spominja na mese~nost; zdi se mi, kot da sanjam, pri tem pa me nek nagon sili k temu, da pi{em.« »Trpljenje mladega Wertherja« naj bi napisal v stanju svojevrstnega medialnega transa.

Goethe torej ni bil dale~ od literature, ki ji danes strokovno pravimo »medialna« ali »paranormalna«.

V nekaterih delih velikega mojstra so jasno izra‘ene posamezne teme s podro~ja paranormalnega. Leta 1827 mu je njegov zvesti tajnik in privr‘enec Johann Peter Eckermann poro~al o nenavadni izku{nji, ki se mu je pripetila v Erfurtu, nedale~ od Weimarja.

Ko se je s sprehoda vra~al domov, mu je v misli vstopila podoba gledali{~a, nedale~ od katerega je bil v tistem trenutku, pred gledali{~em pa je v mislih videl osebo, s katero se ni sre~al ‘e dolga leta in je nanjo ‘e skoraj pozabil. Debelo je pogledal, ko je kak{no minuto po tem zavil okrog vogala in pred seboj zagledal gledali{ko stavbo, pred katero je na istem mestu kot v njegovi miselni predstavi stala prej omenjena oseba.

MAGNETNA MO^ Goethe je o tem dogodku dejal, da ne gre za golo naklju~je, temve~ za eno {tevilnih skrivnosti, s katerimi je prepredeno na{e ‘ivljenje. Posameznikova du{a lahko vpliva na du{o so~loveka ‘e s tem, ko je v njegovi bli‘ini. Tudi samemu Goetheju se je ve~krat zgodilo, da je v mislih videl nek dogodek, ki se je potem res pripetil. Prepri~an je bil, da imamo vsi ljudje v sebi elektri~ne in magnetne energije, ki oddajajo privla~no oziroma odbojno silo, glede na to, ali smo v stiku s pozitivnimi ali negativnimi energijami. Zato smo na primer sposobni zaznati nevarnost in se ji pravo~asno izogniti. Na osnovi lastnih izku{enj je tudi menil, da zaljubljenca vle~e skupaj skrivnostna in mo~na energija, ki bi ji lahko rekli »magnetna« mo~.

18

Ko mu je njegov tajnik s prekognitivnimi sposobnostmi pripovedoval, da mu je iz sobe u{la pti~ka konopljenka, ki jo je v sanjah videl na sosednji strehi in jo naslednji dan tam tudi res na{el, je

@e od jutra, ko je Goethe umiral, se je od nekod ogla{ala ne‘na in presunljiva glasba.

Goethe komentiral, da je takih dogodkov v naravi veliko, ~eprav si jih ne znamo razlo‘iti. »V resnici sploh ne vemo, kaj se dogaja v okolju, v katerem ‘ivimo, in v kak{ni zvezi je vse to z na{im duhom,« je neko~ napisal. »Nekaj pa zagotovo vemo: v dolo~enih trenutkih se‘e senzibilnost na{e du{e onkraj na{ega telesnega ovoja, in prav tu moramo iskati izvor slutenj ali bolje re~eno vpogledov v bli‘njo prihodnost.«

STRELJAL V PRIKAZEN V Weimarju je ‘ivel tudi Schiller, Goethejev prijatelj in sodelavec, ki je leta 1805 veliko prezgodaj umrl. Goethe je imel navado, da je prijatelju vsako novo leto poslal vo{~ilnico z najbolj{imi ‘eljami. Tako je bilo tudi 1. januarja 1805. A tik preden je vo{~ilnico poslal, je presene~eno opazil, da je zaradi ~udnega lapsusa namesto »v novem letu« napisal »v zadnjem letu«. Spreletel ga je srh, odlo‘il je listek in napisal novega, a tudi na tem se je ponovila ista napaka. Zavrgel je tudi drugo vo{~ilnico in se z mo~jo volje prisilil, da je tretje sporo~ilo napisal pravilno, ne pa kot mu je o~itno veleval nezavedni vzgib. Ves dan ga je spremljalo mrko razpolo‘enje zaradi tema~ne slutnje.

Neki gospe je opisal to do‘ivetje in dejal, da eden od njiju, Goethe ali Schiller, ne bo ugledal prvega dne naslednjega leta.

Goethe je rad zahajal na znano boji{~e v Jeni. Tam naj bi nekateri o~ividci

ve~krat videli prikazen francoskega stra‘arja. Nekega ve~era je tudi Goethe v spremstvu znanca naletel na ~loveka, ki je korakal sem ter tja po polju. Na sebi je imel uniformo, njegov obraz pa je imel fluorescenten sij. Goethe ga je ve~krat ogovoril, neznanec pa se ni odzval.

Pesnika je zgrabila jeza, potegnil je pi{tolo in brez oklevanja ustrelil mo{kega, ki pa je mirno korakal dalje. Goethe ga je posku{al zgrabiti z rokami, a tisti hip se je postava razblinila v ni~.

GLASBA V SLOVO O zanimivem dogodku iz Goethejevega ‘ivljenja poro~a tudi Ernesto Bozzano v knjigi »Transcendentalna glasba«.

Goethe je umrl 22. marca 1832 v starosti 83 let. Le nekaj ur pred njegovo smrtjo je bila k njemu namenjena njegova zvesta obo‘evalka, da se poslovi od njega. Ko se je vzpenjala po stopni{~u do njegove sobe, je zasli{ala glasbo. Ker se ji je zdel trenutek neprimeren za igranje glasbe, je vpra{ala slu‘abnika, ki pa ji ni znal razlo‘iti, odkod prihaja zvok. [ele Goethejeva svakinja ji je povedala, da se ‘e od jutra od nekod ogla{a ta ne‘na in presunljiva glasba. Prav takrat je postala glasba glasnej{a, nato pa po~asi popolnoma utihnila. @enski sta pregledali prostore v hi{i in njeno okolico, a nista na{li ni~esar. Nenadoma se je glasba ponovno oglasila, kar se je ponovilo {e nekajkrat vse dotlej, dokler ni srce nezavestnega pesnika nehalo biti.

Glede glasbe pa se prisotni, ki so jo sli{ali, niso mogli zediniti: nekateri so sli{ali zborovsko petje, drugi igranje klavirja ali orgel. Bozzano je mnenja, da ni {lo za naravno glasbo, kar dokazuje dejstvo, da so jo razli~ne osebe zaznale povsem razli~no.

Zato lahko sklepamo, da so bili pri~a nenavadnemu pojavu, transcendentalni, nezemeljski glasbi, ki se je oglasila velikemu pesniku v slovo.

Ra. Pu.

Pouk {tiri tiso~ let stare zdravilne tehnike iz Kitajske jeseni v Ljubljani

Zdravljenje po kitajsko T

uina je prastara kitajska umetnost zdravljenja in laj{anja zdravstvenih te‘av z uporabo naravnih metod, in je {e danes veja tradicionalne kitajske medicine. Ta sloni na spoznanju, da je bolezen neravnovesje med jinom in jangom, dveh nasprotujo~ih si sil v naravi. Kadar smo zdravi, je pretok ~i energije nemoten. [tiri tiso~ let stare zdravilne tehnike iz Kitajske se je sedaj mogo~e nau~iti tudi v Sloveniji.

Tuina terapevt uporablja predvsem roke, pri ~emer ima na voljo {iroko in pestro paleto tehnik in prijemov. Neredko uporablja tudi naravne elemente, kot so moksa in ventuze, da uravnava ~i, energijo, ki se pretaka po meridianih na povr{ju na{ega telesa. Vsak notranji organ pripada dolo~enemu meridianu, na meridianih pa so akupresurne to~ke, preko katerih lahko refleksno vplivamo na energetsko stanje pripadajo~ega organa.

S tuino odpravljamo zastoje v tokovih meridianov, na katere vplivamo preko akupresurnih to~k. Z diagnosti~nimi metodami tuina lahko tudi dovolj zgodaj odkrijemo energetsko neravnovesje v telesu in tako prepre~imo huj{i razvoj bolezni.

Tuina je sama po sebi tako kompleksna in do potankosti izdelana, da je pravzaprav osnova za vse druge sprostitvene in terapevtske masa‘e. Zato je v zadnjem ~asu tudi najbolj priljubljena vzhodna terapevtska tehnika v Evropi.

POD VODSTVOM DR. ZHAO NING JUNA Koprsko dru{tvo za alternativno medicino organizira te~aj pod vodstvom Dr. Zhao Ning Juna, ki prihaja k nam na povabilo sodelavca in prijatelja @elj-

S tuino odpravljamo zastoje v tokovih meridianov, na katere vplivamo preko akupresurnih to~k. ka Radmanovi}a. V jeseni bo zanj druga sezona pou~evanja v Sloveniji. Dr. Zhao Ning Jun, primarij ortoped in specialist tradicionalne kitajske medicine, je v koprskem dru{tvu vodilni predavatelj, strokovni sodelavec in koordinator. Je nosilec programa te~aja Tuina masa‘a ter predavatelj na te~aju refleksne masa‘e stopal.

Dr. Zhao pri te~aju Tuina masa‘e vodi ekipo {tirih doma~ih strokovnjakov s tega podro~ja: @eljko Radmanovi}, po poklicu so-

cialni delavec, manualni terapevt in tuinolog, kot odli~en praktik in predavatelj podaja znanje na prijeten, nestresen, vendar strokoven na~in. Tako kot dr.

Zhao z vadbo tai ~ija, @eljko Radmanovi} z vadbo ki aikida dosega notranji mir, ki je za opravljanje masa‘ in terapij nujen. To je tudi posebna odlika tuina tehnik, ki jih na te~aju pou~ujejo, saj tehnikam dodajo vi{jo, duhovno razse‘nost, tako da postanejo resni~no u~inkovite.

Predavateljica na te~aju tuina je tudi dr. Milena Plut-Podvr{i~, specialistka splo{ne medicine in akupunkturologinja. Dr. Plutova je ena redkih zdravnic v Sloveniji, ki se poleg svojega dela ukvarja tudi z razli~nimi metodami komplementarne medicine.

Du{an Kopu{ar se je u~il vzhodnja{kih terapevtskih masa‘ pri doma~ih in tujih mojstrih, eno leto pa je pre‘ivel

Dr. Zhao Ning Jun njegovi dedje in pradedje gojili ve{~ino Dr. Zhao, ki ‘ivi in dela v Italiji, ima tradicionalnega kitajskega zdravljenja. medicino tako reko~ v krvi, saj so ‘e Medicinsko fakulteto je kon~al v Pekingu in po petih letih prakse specializiral ortopedijo. Alopatska medicina (uradna zahodna medicina) ga ni povsem zadovoljila, zato je pri~el {tudirati tradicionalno kitajsko medicino. Med petletnim {tudijem je delal v bolni{nici in pozneje na fakulteti predaval ortopedijo. Kar nekajkrat izbran je bil za najbolj{ega profesorja leta, kar ga je {e bolj motiviralo. Po mnogih letih dela v bolni{nici je za~util, da je pri{el ~as, ko lahko znanje prenese na druge. Ker je tudi in{truktor tai ~ija, je dobil prilo‘nost pou~evati to ve{~ino v Italiji, [vici, Franciji in [paniji. Italija mu je prirasla k srcu, zato se je odlo~il tam odpreti studio kiDr. Zhao Ning Jun in @eljko Radmanovi} tajske tradicionalne medicine.

Misteriji 19

Z DRAVLJENJE

Resnice in zmote o mleku Klub mama 50 nasvetov za zdravje {olarjev Kako zdravo ‘ivijo v Beltincih Zdravju se pi{ejo lep{i ~asi Poklicna astma Edina ozdravljiva oblika astme Ohranitev kondicije Telovadba za nose~nice ^ustva in zdravje Zdravo spanje Nevarna motnja spanja Za~nimo dan z zajtrkom Brez zajtrka nikamor Debelost je nadloga Vse ve~ ljudi je debelih

PO KITAJSKO

tudi na [ri Lanki. Kot absolvent medicine udele‘encem te~aja posreduje teoreti~no vedenje, predvsem pa – zaradi bogatih prakti~nih izku{enj s terapijami, ki jih pridobiva tudi z gostovanji v Portoro‘u in Italiji – veliko uporabnega znanja, ki je pri te~ajih razli~nih masa‘ in terapij najbolj pomembno.

Po besedah dr. Zhao Ning Juna predavatelji koprskega dru{tva za alternativno medi-

TUINA Tuina je odli~na za laj{anje glavobolov, za odpravljanje bole~in v hrbtu, vratnem predelu, udih in sklepih itd. Je tudi ustrezno preventivno sredstvo, ki krepi imunski sistem, zbolj{uje prekrvitev, telesu vra~a pro‘nost in gib~nost ter pripomore k bolj{emu splo{nemu po~utju. cino niso le teoretiki, temve~ tuina terapijo tudi ‘ivijo. Za njimi je toliko prakti~nih izku{enj, da natan~no vedo, kdaj so tuina tehnike v prak-

Vzdu{je na te~aju je vedno prijetno in spro{~eno.

si uporabne in kdaj ne. Zato pou~ujejo samo tiste, ki dejansko dajejo dobre rezultate.

Ker gre za zelo obse‘en {tudij, so 100-urni te~aj prilagodili potrebam udele‘encev; poteka v 8 sklopih in se izte~e v 4 mesecih. Znanje, pridobljeno na te~aju, obsega filozofsko-teoreti~ni in prakti~ni del. Filozofsko-teoreti~ni del zajema zgodovino, teorijo 5 elementov, teorijo jin jang oziroma koncept energije ~i, diagnostiko, meridianski cikel, to~ke 12 meridianov ter indikacije in kontraindi-

kacije pri opravljanju terapij.

Prakti~ni del zajema splo{no masa‘o po telesnih delih (glava, vrat, rame, roke, trebuh, hrbet) ter odpravljanje te‘av, kot so glavoboli, nespe~nost, bole~ine v hrbtu, vratu in sklepih, debelost itd.

Osemdeset odstotkov celotnega te~aja obsega prakti~ni del, da te~ajniki pridobijo kar najve~ uporabnega znanja. Poudarek na prakti~nem delu omogo~a tudi skrbno pripravljeno u~no gradivo, veliko masa‘nih miz in drugi dobri pogoji. Te~ajniki se med seboj izmenjujejo, tako da vsak udele‘enec daje in prejema masa‘o, kar predavateljem omogo~a individualen pristop.

Dru{tvo za alternativno medicino D. A. M. je za organizacijo te~ajev in seminarjev s podro~ja alternativne medicine registrirano in je po standardni klasifikaciji uvr{~eno med strokovna zdru‘enja. Na koncu te~aja Tuina masa‘e udele‘enci opravijo izpit, prejmejo certifikate in so vpisani v register Tuina terapevtov, ki ga vodi D. A. M. R. M.

D

20

Znanstveno razhajanje o Soncu in son~evem sistemu

Sonce iz ‘eleza?

V

poznih {estdesetih letih je keTudi na za~etku NEOBI^AJNE mik Oliver Manuel objavil osupljivo odkritje o meteoritih. UgoME[ANICE IZOTOPOV dvajsetega stoletja tovil je, da se vsebnosti razli~nih eleV podporo svoji teoriji je Manuel so mnogi znanstveniki mentov v meteoritih zelo razlikujejo od zbral ko{~ke iz zgodovine, astronomije, njihove vsebnosti na Zemlji in v ve~ibiologije in fizike. Teorijo je utemeljil na menili, da je Sonce ni objektov na{ega son~nega sistema. izotopih, razli~icah elementov, ki imajo ve~inoma sestavljeno Manuel je na podlagi svojega odkritja enake osnovne kemi~ne lastnosti, toda razvil radikalno teorijo o izvoru na{ega razli~no atomsko maso. Na Zemlji imaiz ‘eleza. oson~ja, ki naj bi ga ustvarila zvezdna jo izotopi konsistentno, dobro znano eksplozija oziroma supernova. Prepri- ljavnosti Manuelovih prvotnih podat- relativno vsebnost. Manuel je navedel ~an je tudi, da je z ‘elezom obdan osta- kov o meteoritih. »Opozoril je na nekaj, neobi~ajne me{anice izotopov v meteonek izvorne zvezde {e vedno v sredi{~u ~esar {e nismo opazili,« pravi astroke- ritih in v Jupitrovem ozra~ju kot dokaz, Sonca ter da je glavna sestavina na{e mik Frank Podosek z Univerze v Was- da so se ti objekti izoblikovali iz zunazvezde ‘elezo in ne vodik. hingtonu. »Te‘ava je v tem, da je svoje njih plasti supernove, kjer naj bi bila taka Manuel svojo teorijo trmasto zago- uspe{no odkritje brez ustreznih temeljev nenavadna razmerja izotopov normalvarja zadnjih 40 let, ~eprav domala vsi razvil veliko predale~.« na. Notranji planeti, sestavljeni iz kamastronomi sogla{ajo, da se je nitih razbitkov, so se po njeSonce skupaj z ostalimi planeti govem izoblikovali iz te‘kih izoblikovalo iz amorfnega oblaelementov v notranjosti superka plinov in prahu pred 4.6 minove, kjer so prevladovale nam lijarde let. Manuel je tipi~ni bolj poznane koncentracije izoosamljen razkolnik, ki zagotopov. Sonce, za katerega Mavarja novo zamisel, nasprotno nuel trdi, da je bogato z ‘elepredstavam znanstvenega eszom, pa naj bi se izoblikovalo tabli{menta. okoli nevtronske zvezde, preostanka eksplodirane supernoV stvarnosti so se nekatere ve. »To ni za lase privle~ena take teorije ~ez nekaj ~asa izkateorija,« pravi, »temve~ moj zale za pravilne, {e veliko ve~ zaklju~ek po 42-ih letih merjepa je bilo napa~nih. nja vsebnosti izotopov.« Oliver Manuel si ne dela utvar glede priljubljenosti svoje Manuelov scenarij vendarle zamisli. »Devetindevetdeset vsebuje eno splo{no priznano odstotkov ljudi iz stroke ima postavko. V supernovah se demojo teorijo za kvaziznanost,« jansko talijo mnogi elementi, ki pravi. Dejstvo je, da ji znanstveso {e te‘ji od ‘eleza. Vendar na dejstva mo~no nasprotujejo. znanstvena opa‘anja vedno bolj Ampak ~e ima prav, bi morali izklju~ujejo mo‘nost Manue~isto na novo zastaviti teorijo o love teorije o genezi iz supernastanku planetnih sistemov. Domala vsi astronomi sogla{ajo, da se je Sonce skupaj z ostalimi nove. Na za~etku dvajsetega Pa tudi ~e se moti, pravijo neka- planeti izoblikovalo iz amorfnega oblaka plinov in prahu pred stoletja so mnogi znanstveniki teri znanstveniki, je vsaj spod- 4,6 milijarde let. Profesor Manuel pa meni, da je na{e oson~je menili, da je Sonce ve~inoma budil ljudi k razmi{ljanju. ustvarila supernova in da je z ‘elezom obdan ostanek izvorne sestavljeno iz ‘eleza. Manuel navaja zgodovinske podatke o Astrofiziki ne zanikajo ve- zvezde {e vedno v sredi{~u Sonca.

Misteriji 21

SONCE

IZ

‘ELEZA ? ratorijsko kot z detonacijami vodikovih bomb. Teoreti~no in eksperimentalno je dokazano, da se svetlobni vodikovi atomi na Soncu zlivajo v atome helija, pri ~emer prihaja do eksplozij energije. Vsa opa‘anja ka‘ejo na to, da je na{e Sonce ve~inoma sestavljeno iz vodika.

SONCE NEVTRONSKA ZVEZDA

Manuel je navedel neobi~ajne me{anice izotopov v meteoritih kot dokaz, da so se le-ti izoblikovali iz zunanjih plasti na{ega Sonca kot supernove.

bogatih zalogah ‘eleza na Soncu kot dokaz za svojo teorijo. »Visoka vsebnost ‘eleza na Soncu ni revolucionarna zamisel, temve~ je v veliki meri zdru‘ljiva z zgodovino raziskovanja Sonca,« pravi.

Toda leta 1925 je astronomka Cecelia Payne analizirala svetlobo na{e zvezde in postavila teorijo, da je Sonce najbolj verjetno gore~a krogla vodika. V dobrih desetih letih je bilo vpra{anje Sonca tako reko~ re{eno. Za Son~evo povr{ino so dokazali, da je ve~inoma iz vodika, na podlagi {tevilnih poznej{ih raziskav pa so izdelali zelo podrobne modele fuzijskih reakcij vodika, ki dajejo energijo na{i zvezdi. »Danes lahko izdelamo natan~en model Sonca ter v ra~unalnik vpi{emo podatke o njegovi masi in svetlosti, skupaj z zakoni fizike, nakar dobimo pravo koli~ino son~ne svetlobe in son~eve svetlosti,« pravi Sallie Baliunas, astrofizi~arka v Harvard-Smithsonovem Centru za astrofiziko. Ti modeli pojasnjujejo tudi razli~ne stopnje zvezdne evolucije, ki jih astronomi lahko opazujejo. Na~ela zlivanja vodika so prav tako ~vrsto utemeljena, tako labo-

22

Manuel pa pravi, da je Son~eva povr{ina ve~inoma iz vodika samo zato, ker se elementi v Soncu lo~ujejo glede na maso. Vodik, najla‘ji element, se dvigne na povr{ino, medtem ko se te‘ji elementi prerivajo pod povr{jem. Ampak njegova teorija spro‘i nov problem: ~e Sonce ni iz vodika, kako potem proizvaja svojo energijo? Zlivanje te‘kega in stabilnega elementa, kot je ‘elezo, zahteva ve~ energije, kot je spro{~a.

To teoreti~no pomanjkljivost Manuel re{uje s predpostavko, da je Sonce v svojem sredi{~u nevtronska zvezda. »Nevtroni, ki sestavljajo zvezdo, imajo vi{jo energijo kot prosti nevtroni,« pojasnjuje, »tako da nevtron, ki pobegne od zvezde, sprosti energijo. Ko prosti nevtron potem potuje proti povr{ini, razpade v proton in spet sprosti energijo.

Proton, ki je vodikov atom brez enega elektrona, se zlije v helij in sprosti {e celo ve~ energije!« Manuel meni, da nekateri razpadli nevtroni ostajajo na povr{ini kot protoni in da zaradi njih najdemo obilico vodika na povr{ini Sonca in v son~evem vetru.

Toda Manuelovi kolegi gledajo na njegove iz~rpne in nedokazane razlage s skepso. Mnogim znanstvenikom se zdi tudi malo verjetno, da bi se na{ son~ni sistem hitro izoblikoval iz ostankov supernove. Odkrili so samo en sistem, v katerem so planeti izoblikovani okoli nevtronske zvezde, vendar ta planetni sistem ni prav ni~ podoben na{emu oson~ju. Po drugi strani pa astronomi opa‘ajo {tevilne zvezde, ki se oblikujejo iz oblakov plina in prahu, ter sklepajo po {e mnogih drugih postavkah, da se planeti oblikujejo okoli teh protozvezd. Napos-

Profesor kemije Oliver Manual, avtor kontroverzne teorije, po kateri naj bi v na{em Soncu prevladoval element ‘eleza.

led obstajajo tudi prepri~ljivi dokazi za to, da na{ son~ni sistem vsebuje ostanke mnogih razli~nih supernov. Ironi~no je, da je temu spoznanju botrovalo prav Manuelovo lastno odkritje.

Kemiki so raziskali ~udne koncentracije izotopov, ki jih je Manuel prvi opazil v posameznih zrncih znotraj meteoritov. Dele‘i posameznih izotopov so se razlikovali od zrnca do zrnca. V son~nem sistemu, izoblikovanem iz ene same supernove, bi morala imeti vsa zrnca pribli‘no isto vsebnost izotopov.

Ker temu ni tako, ima ve~ina znanstvenikov izotope v posameznem zrncu za dokaz o njegovem izvoru, pa tudi za dokaz, da so meteoriti in ve~ina drugih teles v na{em son~nem sistemu iz heterogenega materiala, pridobljenega od mnogih zvezd. Prav zato je Manuelova teorija zdaj {e manj verjetna.

Toda Oliver Manuel jo {e naprej prepri~ano zagovarja: »Ne posku{am ovre~i drugih znanstvenikov,« pravi, »saj moje delo temelji na njihovih izsledkih; gre le za druga~no interpretacijo.« A. K.

D

NASA bo svoje instrumente po Marsu kotalila v napihljivi ‘ogi

Marsovska ‘oga N

a prihodnji misiji raziskovanja Marsa nameravajo pri NASI ubrati druga~no strategijo s popolnoma novim vozilom, imenovanim Tumbleweed Rover, kar v prevodu pomeni kotale~i se puhek, ali na kratko Potepuh.

Ko je leta 1997 Sojourner v okviru misije Pathfinder kot prvi mobilni robot raziskoval Mars, se je zaradi konfiguracije terena na tem planetu - na Marsu se

Vozilo Potepuh se bo kotalilo, kamorkoli ga bo zanesel marsovski veter, saj bo z lahkoto pre~kalo razbrazdano povr{ino, poleg tega pa mu nikoli ne bo zmanjkalo goriva.

[estmetrska ‘oga bo osnovno »vozilo« prihodnje misije raziskovanja Marsa.

gla, ki meri v premeru 6 metrov. Znotraj ‘oge visi senzorski omot, v katerega je mo‘no vstaviti kamere in radar za iskanje vode. Vozilo se bo kotalilo, kamorkoli ga bo zanesel marsovski veter, saj bo z lahkoto pre~kalo razbrazdano povr{ino, poleg tega pa mu nikoli ne bo zmanjkalo goriva. ^e bo Potepuh odkril kaj zanimivega, bodo iz njega izpustili nekaj zraka in ga tako »zasidrali«. Pozneje ga bodo ponovno napihnili in bo nadaljeval z drznim kotaljenjem po obmo~jih, kamor ni {e nikoli za{la ~love{ka noga. Zamisel The Prisoner. [tevilka 6 se ni mogel otresti »potepuhov«. So o oblikovanju takega strokovnjaki NASE dobili idejo za novo vozilo prav v tej kultni seriji? vozila se je porodila

strme vzpetine izmenjujejo z ravninskimi deli, na gosto posejanimi z balvani lahko oddaljil od bazne postaje najve~ osemdeset metrov.

Novi robot Potepuh je napihljiva kro-

slu~ajno, ko se je s testnega vozila odtrgalo kolo. Veter je kolo tako hitro nosil ~ez sipine, da ga strokovnjaki NASE, ki so stekli za njim, niso mogli dohiteti.

Kolo se je izkazalo za veliko mobilnej{e od vozila, od katerega se je odtrgalo.

Tumbleweed Rover bodo izdelali iz zelo grobe tkanine po imenu vektran in bo s senzorji vred tehtal vsega 20 kilogramov. Na Rde~em planetu bo lahko prepotoval razdalje ve~ sto tiso~ kilometrov. Prototip bodo letos testirali na Antarktiki, ki po konfiguraciji terena {e najbolj spominja na Mars. ^eprav je oblika vozila nenavadna, se bo najbr‘ zdela doma~a ljubiteljem TV serije The Prisoner, ki so jo predvajali v 60-ih letih. V seriji so junaku Patricku McGoohanu beg prepre~ile prav velike animirane ‘oge za na pla‘o, ki so jim prav tako rekli »potepuhi«.

Ra. Pu.

D

Misteriji 23

Ugotavljanje okoljskih potreb evropskih ptic ob njihovi selitvi v Afriko

Ogro‘ene ptice selivke O

cenjujejo, da se iz Evrope v podsaharsko Afriko vsako leto seli okoli 500 milijonov ptic. [tevilne selivke preletijo zadnjih 3.600 kilometrov ~ez Sredozemsko morje in prostrano Saharo brez postanka. Energijo za to naporno potovanje ~rpajo iz svojih ma{~obnih rezerv. Toda nabiranje ma{~obnih zalog jim vedno bolj ote‘ujeta propadanje in drobljenje bivanjskega okolja vzdol‘ njihove poti, zato so selitve vse bolj tvegane.

V Veliki Britaniji se je {tevilo ptic pevk - selivk v zadnjih 25 letih zmanj{alo za polovico, znanstvenike pa zdaj zanima, ali isto velja tudi za preostalo Evropo. Raziskovalni projekt vodi dr. Gabor Lövei iz in{tituta Danish Institute of Agricultural Sciences. Njemu in njegovim kolegom, ki posku{ajo ugotoviti vzroke za upadanje {tevila ptic pevk na stari celini, se bomo pridru‘ili na eni od treh postaj na selitveni poti teh ptic.

Prva postaja je na Mad‘arskem, na prelepem za{~itenem mo~virnem podro~ju Ocsa, druga je na ogromnem trsti{~u Lago di Lesina na jugu Italije, tretja pa na tropskem koncu selitev, v kenijskem naravnem rezervatu Mwea. Löveijevi raziskovalni pomo~niki na teh treh postajah so dr. Tibor Csörgö z univerze Eotvos Lorand v Budimpe{ti, dr. Sergio Scebba iz Neapeljske sku-

24

V Veliki Britaniji se je {tevilo ptic pevk - selivk v zadnjih 25 letih zmanj{alo za polovico, znanstvenike pa zdaj zanima, ali isto velja tudi za preostalo Evropo. pine Gruppo Inanellamento Limicoli in Colin Jackson iz Kenijskega narodnega muzeja. Raziskovalci upajo, da bodo na podlagi prestre‘enih, {e zlasti pa ozna~enih ponovno ujetih ptic dobili pomembne podatke o tem, kako ptice med selitvijo obnavljajo zaloge »goriva« in kaj nam njihovo stanje pove o propadanju bivanjskega okolja vzdol‘ njihove poti.

Na vseh treh mestih se bomo nau~ili nastavljati med drevesi obe{ene mre‘e, osvobajati ujete ptice iz njih, jih stehtati in izmeriti ter jim odvzeti vzorce krvi (za imunolo{ko analizo). Pri pticah bomo izmerili tudi ogolelost in tols-

Beloobrvna kukavica je ena izmed {tevilnih lokalnih vrst, ki jo lahko sre~amo na kon~ni selitveni postaji evropskih ptic selivk v rezervatu Mwea.

tost, glavni postavki za njihovo zdravje. Nedavne raziskave so pokazale, da imajo tolste ptice ve~jo zmogljivost letenja od mr{avih. Delali bomo v izmenah, ki pazijo na mre‘e od {estih zjutraj do mraka. Vsi zbrani podatki se vna{ajo v bazo podatkov, iz katere ~rpajo znanstveniki, upravitelji rezervatov in vsi, ki to ‘elijo.

S svojim delom bomo poma-

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

gali ugotoviti okoljske potrebe evropskih ptic pevk na njihovi nevarni selitveni poti ter nazna~iti ukrepe za izbolj{anje njihovih mo‘nosti pre‘ivetja.

TERENSKI POGOJI Delovne skupine na Mad‘arskem (skupini 1 in 2) in v Italiji (skupina 3) bodo bivale v hi{i s teko~o vodo, strani{~i na splakovanje in elektriko.

Hrano v lastni re‘iji bomo pripravljali v tipi~no mad‘arskem oziroma italijanskem slogu. Tisti pa, ki se bodo odpravili na postajo v Keniji (skupina 4), bodo prebivali v luksuznem safarijskem tabori{~u s {otori, strani{~i in prhami; za hrano bo v celoti poskrbljeno.

D

ZALO@BA ARA

VO NO

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZATON PROMETEJEVE DOBE

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

!

USODA DU[

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Cena: 5.500 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

VO NO

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT ), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

TELO KLI^E PO VODI

!

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodnost.

Cena: 2.900 SIT.

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti.

Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec.

Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

3.300 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji.

4.100 SIT Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi4.100 SIT valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

26

VR^ ZA DOBRO VODO Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri kozarec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{a genotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodo iz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se njegova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spremeni u~inek alkohola.

11.500 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

1.070 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT

INFORMIRANI LON^EK

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIK

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Narejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. V lu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40 x 40 cm, je primerno napolnjen, da je mehak in zra~en ter se prilagaja vratu in glavi. Mnogi ga uporabljajo tudi v terapevtske namene, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bi smr~anje itd.

4.900 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.800 SIT plo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) bakrena 3.700 ; b) bakrena informirana 4.990 c) posrebrena 5.700 ; d) pozla~ena 9.600 ; in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

koli~ina

cena

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice: s kartico EU KARANTA AMEX VISA {t. kartice: veljavnost do: podpis: ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, telefon: Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

ENERGIJSKA PLO[^ICA

a

b

c

FILTER IN TRANSFORMER V krajih, kjer je mogo~e pri~akovati onesna‘eno vodo, pa tudi na potovanju, kjer ne vemo, kaj prite~e iz pip, o~istimo vodo s filtrom in dodatno {e s Transformerjem (narejen po tehnologi Hydronic), ki zmanj{a genotoksi~nost vode za 35%. Informirani kozarec {e dodatno zni‘a genotoksi~nost.

Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat.

To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna.

3.300 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Cene: filter 5.990 SIT, transformer 14.900 SIT, ogljena kartu{a za 300 litrov 3.990 SIT.

ANGELSKE KARTE Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete eno in z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vas spremlja ves dan. Angelske karte niso karte za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

2.550 SIT

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

Zajam~eno originalne izdelke ki so predstavljeni v prodaji po po{ti na teh straneh, zastopa in prodaja trgovina Aurea Press v hali A, v BTC v Ljubljani, tel.:01/541 17 60, ve~ino pa je mogo~e kupiti tudi v trgovinah: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerija DARILA DON; Dom‘ale: Prod. Galerija GINKGO; Grosuplje: Salon KRISTAL - Adami~ev center 1. nad.;Izola: Trgovina REVITA (v hotelu Delfin), STAR 2000; Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TC City; Prod. galerija SKRINJA; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator - Mercator gorenjska (gospodinjski oddelek); Moravske toplice: Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Nova Gorica: Manufaktura - NARODNA UMETNOST, trg. MEDIGO; Novo Mesto: trg. LEONARDO No1; Radovljica:Trg. META-zdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina: Industrijska trgovina steklarske {ole; Se‘ana: Trgovina KLASJE, Trgovina MEDIGO; Slovenske konjice: Trgovina VIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Velenje: Trgovina NITKA. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

28

Pirine pleve vstopajo v slovenske spalnice

Kozmobiolo{ki vzglavnik P

ernate vzglavnike vse pogosteje nadome{~ajo s plevami polnjene blazinice. Med njimi je najbolj iskan vzglavnik, v katerem je poldrugi kilogram plev pire, pridelane po biodinami~ni metodi, torej sonaravno, brez uporabe gnojil in kemi~nih za{~itnih sredstev. U~inkovanje pirinih plev ter na~in pridelave pire in obdelave pirinih zrn so pogoj za kozmobiolo{ki vzglavnik, ki je zaradi odli~nega delovanja vse pogosteje v spalnicah odraslih in otrok po vsej Evropi in tudi v Sloveniji.

Pirine lu{~ine, pleve, so le del v celoti uporabnega pra‘ita, ki so ga sejali na evropskih tleh ‘e mnogo tiso~letij pred na{im {tetjem. V prej{njem stoletju so piro {e sejali tudi na slovenskih viso-

Biodinami~ni kmetovalci, teh je v Sloveniji v ve~ dru{tvih ‘e ve~ kot tiso~, so spet obudili piro, ki se vra~a na slovenska polja, pa seveda v kuhinje in tudi spalnice. kogorskih kmetijah, s~asoma pa so jo povsem opustili in je skorajda izumrla.

Druga ‘ita so bila primernej{a za ‘itno industrijo, ki se ne brani kemi~no obdelanih rastlin, ~e gre za ve~je donose in enostavnej{e delo. [ele biodinami~ni kmetovalci, ki na prvo mesto postavljajo zdravje oziroma z naravo skladno ‘iv-

Kozmobiolo{ki pirin vzglavnik sodi v vsako spalnico, mnogi ga zaradi priro~nosti nosijo s seboj na potovanja. V vzglavniku je le toliko pirinih lu{~in, da ostane mehak in se lepo prilagaja vratu in glavi.

ljenje, teh je v Sloveniji v ve~ dru{tvih ‘e ve~ kot tiso~, so spet zasejali piro. Ta se sedaj vra~a na slovenska polja, ~eprav veliko bolj po~asi kot v [vici, kjer je postala nepogre{ljivi del naravnega prehranjevanja.

KRUH, KAVA, KOSMI^I, VZGLAVNIK …

Vekoslav Kolenc skupaj s prijatelji biodinamiki pridela toliko pire, da lahko napolni nekaj sto vzglavnikov, v katerih je povpre~no poldrugi kilogram lu{~in. V Ljubljani so vzglavniki naprodaj v trgovini Aurea v BTC-ju.

»Od pire je mogo~e uporabiti prav vse,« pravi Vekoslav Kolenc, mentor ljudem, ki bi radi kmetovali biodinami~no in v skladu s permakulturo: »Uporabno je vse. Ko je rastlina {e zelena, je odli~na za so~enje ~ez vso zimo in vse do ‘etve. Glavni pridelek je seveda

Misteriji 29

KOZMOBIOLO { KI

VZGLAVNIK

Pira, prastaro ‘ito, je vse bolj popularno po vsej Evropi. [ele ob svetih treh kraljih, ko se povsem napolni s kozmi~no energijo, ga olu{~ijo na posebnem stroju. Pirino zrno je tako mo~no vklenjeno v lu{~ino, da ga s kombajnom ne morejo izlu{~iti in je zelo zavarovano, tudi pti~i ga ne morejo izlu{~iti. Antropozofi u~ijo, da se v pirine lu{~ine (manj{a slika) skoncentrira kozmi~na energija, ki jo pleve oddajajo leto dni. Zato je treba kozmobiolo{ki vzglavnik zamenjati ali na novo napolniti po letu dni.

Pirin kruh je nekaj posebnega in ga lahko jedo tudi tisti, ki jim kruh iz drugih ‘it {koduje.

30

seme, iz katerega meljemo moko, pra‘imo zrnje za kavo in pripravljamo kosmi~e. Ne zavr‘emo pa niti slame niti lu{~in.

Slamo uporabimo za humus, lu{~ine pa so edinstveno polnilo za vzglavnike.« V dru‘ini Vekoslava Kolenca pe~ejo pirin kruh za sebe, prijatelje in za tiste poznavalce zdrave hrane, ki ga pri njem naro~ajo. Kruh je tako dober, da so zanj lani na vzor~ni kmetiji na Ptuju, seme jim je dal mentor za preusmerjanje na biodinami~no kmetovanje Vekoslav Kolenc, dobili zlato medaljo. Letos je bronasto priznanje dobila biokmetija Zahrastnik iz Rade~, ki jo prav tako usmerja Vekoslav Kolenc. »Vzglavnik dejansko varuje pred vsemi sevanji, zemeljskimi in tehni~nimi,« razlaga o kozmobiolo{kem vzglavniku rade{ki biodinamik, ki je tudi permakulturist in higienist: »Delam tako, kot so ‘e na{i davni predniki. Pire ne olu{~im takoj po ‘etvi, temve~ {ele okoli svetih treh kraljev.

Zato, da rese in pleve ‘it vse dotlej dovajajo kozmi~no energijo v zrnje in se tudi same polnijo s kozmi~no energijo, to je z ‘ivljenjsko energijo, ki ji pravimo eter, ~i … z energijo, ki je nosilec ‘ivljenja.« Kozmobiolo{kim vzglavnikom poznavalci pripisujejo celo vrsto zelo ugodnih delovanj. Vzglavnik je zelo zra~en in ker je med plevami veliko zraka, se ne segreje kot pernati ali penasti. Idealno se prilega glavi in vratu, pripisujejo pa mu {e naslednje lastnosti: • izbolj{a spanje • spro{~a in prispeva k psihi~ni stabilnosti • nevtralizira energijska {kodljiva sevanja med spanjem • vzpodbuja samozdravljenje • deluje proti smr~anju • prepre~uje degenerativne spremembe hrbtenice • vzpodbuja elasti~nost in gibljivost vratnih vretenc »Da da, res delujejo tako,« pravi poznavalec sonaravnega ‘ivljenja rastlin in ljudi in poudari: »Med spanjem lu{~ine ne‘no masirajo vrat, pomembno pa je, da pleve, ki so polne energije, zelo ugodno delujejo na tretje oko in ga varujejo; lahko bi rekel, da ~uvajo hipofizo med njenim po~itkom. Rahlo masiranje pospe{uje prekrvitev in pretok limfe; tako prihaja med spanjem v mo‘gane ve~ kisika.

Pomembno je, da lu{~ine sprejemajo in oddajajo vlago.

V lu{~inah ostane energija, piro namre~ gojim biodinami~no in jo olu{~im v skladu s starimi znanji oziroma antropozofskimi nauki. Najprej se moramo privaditi na kraj, potlej se rastline privadijo na kraj, to je prava kombinacija, ki ji pomaga {e eloptika. Sredi polja imam postavljeno elopti~no palico (o eloptiki smo ob{irneje pisali v julijski {tevilki Misterijev, op. pisca). Vse to zelo dobro deluje, so ~udoviti rezultati, ne le pri piri, pri vsem, kar pridelujem …« J. V.

NLP-ji so postali nelo~ljiv del dedi{~ine na{ega planeta

Kje so doma Nezemljani? ^

e sprejmemo NLP-je kot dokaz sij pa nas lo~i kar ve~ milijonov svetlobStari Egip~ani so zvezde nih let! Ko se soo~imo s to neskon~nostjo za obstoj inteligentnih nezemeljskih bitij, potem se nam vesolja, je v njem iskanje inteligentnih razumeli kot odprtino ponuja naslednje logi~no vpra{anje, od nekako tako, kot ~e bi iskali iglo v oziroma vrata, ki vodijo bitij kod ta bitja prihajajo? Kje v brezmejkupu sena. Torej, ~e nas obiskujejo intenem vesolju bi lahko bil izvor tak{ne ligentni vesoljci, kako naj vemo, od kod do ne~esa - toda ~esa? inteligence? Ali tam nekje ‘ivi samo prihajajo? ena vrsta teh bitij ali pa morda obstaja leta. To se morda ne sli{i tako veliko, ko pa na tiso~e naseljenih svetov, ki lahko svetlobna leta prera~unamo v kilometre, SIRIJ, PREBIVALI[^E po{iljajo svoje vesoljske raziskovalce dobimo oddaljenost 40.570.700.000.000 BOGOV na na{ drobcen planet? kilometrov. Od najbolj oddaljenih galakZgodnje dru‘be in civiPonuja se nam osupljivo lizacije so verjele, da so jih veliko mo‘nosti. Kadar popou~evala bitja z drugih mislimo na neskon~nost svetov. Ta dobrohotna bitvesolja, za~utimo potrebo ja naj bi pri{la s planeta v po izpopolnitvi na{e omebli‘ini svetle zvezde, Sirija. jene zemeljske predstave o Pravzaprav si je Sirij skozi prostranstvih, ki obdajajo vso starodavno preteklost na{ planet. ^ez dan na velipridobil neznansko spo{to~ino vesolja pozabljamo, vanje, ki je bilo pogojeno z toda ob vsakem jasnem, verovanjem. Videli so ga hladnem ve~eru dale~ od kot bivali{~e bogov, hodnimestnih lu~i nas zvezdnato ki Velike piramide v Gizi nebo spomni na na{o nepa naj bi bili povezani s Siriznatnost. jem ob pomembnih dneh Tiso~e in tiso~e zvezd Egip~anskega koledarja. potrjuje ogromno stvarstTri velika ozvezdja jevo. Poglejte {e bolj pozorsenskega in zimskega neba no v vesolje in videli boste – Veliki pes, Orion in Bik {e ve~ zvezd. S teleskopi se skupaj z znamenitim zvezdto {tevilo {e pove~uje in z nim podro~jem Plejade, so najbolj{imi opti~nimi prisosedje v ~udoviti reki zvezd, pravami {e vedno zaznamo ki je najbr‘ najlep{e podna tiso~e novih zvezd, ki se ro~je neba. Veliko ljudi verraztezajo v neskon~nost. jame, da nas obiskujejo bitGalaksije v obliki spiral, ki ja z zvezdnega podro~ja so za prosto oko samo nerazPlejade, ki so ga v starolo~ne lu~ke na nebu, vsebudavnih ~asih prav tako po jejo stotine milijonov zvezd bo‘je ~astili. nepredstavljive oddaljenoTo verovanje se je ohrasti. Zunaj na{ega son~nega nilo {e dandanes, ~etudi je sistema nam je najbli‘ja znanost izrazila dvom, da zvezda Proxima Centauri, Zgodnje civilizacije so verjele, da so jih pou~evala dobrohotna bitja, ki naj bi Plejade med svojimi zveoddaljena 4,34 svetlobnega bi pri{la s planeta v bli‘ini svetle zvezde Sirij.

Misteriji 31

KJE

SO DOMA

NEZEMLJANI ?

zdami vsebovale kak{en planet z razvitim ‘ivljenjem. Razlog za ta dvom je v tem, da je ozvezdje Plejade relativno mlado, staro ni~ ve~ kot 6 milijonov let.

Astronomi menijo, da je ta ~as veliko prekratek za razvoj ‘ivljenja na nekem planetu. Kljub temu pa tako podatki o neznanih lete~ih predmetih kot tudi fizikalni podatki pri~ajo o povezavi s Plejadami. Na znanstvene ugovore privr‘enci tega mnenja odgovarjajo, da se je ‘ivljenje tam razvilo ob najzgodnej{em mogo~em trenutku in da bi nato lahko poselili tudi planete v bli‘ini Plejad.

V knjigi Lete~i kro‘niki avtor Arthur Shuttlewood opozarja na morebitno povezavo med Arturijansko legendo in ozvezdjem Velikega medveda, znanega tudi kot Ursa Major. Shuttlewood pojasnjuje, da Art-ur oziroma Arth-wr v wel{~ini pomeni veliki medved. Kralj Artur je bil vedno znan in spo{tovan po nenavadni velikosti in avtor je ob tem podatku komentiral: »^e so ~loveka na Zemljo resni~no posadili velikani iz vesolja, so prihajali z ozvezdja Velikega medveda.«

Veliko ljudi verjame, da nas obiskujejo bitja z zvezdnega podro~ja Plejade, ki so ga ‘e v starodavnih ~asih po bo‘je ~astili.

oziroma vrata, ki vodijo do ne~esa - toda ~esa? So bila mi{ljena vrata, ki so odpirala pot do civilizacije vesoljcev, doma bogov ali pot do neke druge dimenzije?

Sobe in hodniki piramid so bili razporejeni po zaporedju osnovnih zvezd in v EGIP^ANSKA knjigi Skrivnost Oriona so avtorji opisaZVEZDNA VRATA li, da so Egip~ani polagali sosednje piPresenetljivo je dejstvo, da ima staro- ramide v obliki ozvezdja Orion. Ta maregip~anska beseda za zvezdo {e en ljivost je ve~ kot naklju~je in odpira vrspomen in sicer vrata. Z drugimi bese- to zelo zapletenih ugank, ki so neko~ dami, zvezde so razumeli kot odprtino same predstavljale vrata v dimenzijo novih znanj in modrosti. Egip~anski hieroglifi v sebi skrivajo dvojni ali celo trojni pomen pri navidezno prav nedol‘nem besedilu. Hieroglifi so sestavljeni iz alfabeti~nih in slikovnih znakov, ki se med seboj menjajo in spreminjajo pomen. Beseda za zvezdo Sirij je sestavljena iz znakov, ki Znanost je izrazila dvom, da bi Plejade vsebovale kak{en planet z jih lahko v celotnem raz{irjenem pomerazvitim ‘ivljenjem, ker je to ozvezdje staro {ele 6 milijonov let.

32

nu prevedemo kot »nau~i se pripraviti za Zvezdna vrata«, kar je v skladu z verovanjem Egip~anov, da so zvezde vhod v neko drugo dimenzijo. Morda bodo ta spoznanja neko~ pripeljala do neverjetnega odkritja, ki nam bo pokazalo preprost na~in potovanja do celo najbolj oddaljenih planetarnih sistemov.

Starodavna modrost govori o obiskovalcih z zvezdnega sistema Sirij. Ti obiskovalci naj bi bili u~itelji in prina{alci znanja. Morda je namen egip~anske raz{irjene razlage imena Sirij, da nas nau~i in pripravi za vstop skozi zvezdna vrata in na na{e zdru‘enje s tistim, kar je za njimi.

ZNANOST I[^E SLEDI Znanost je vlo‘ila veliko dela in denarja v poskuse, da bi na{la svoja zvezdna vrata in dokaze o obstoju vesoljcev.

Pribli‘no trideset let, ~e ne ve~, so si prizadevali in natan~no pregledovali nebo z ‘eljo, da bi opazili kak{ne signale, ki bi jih inteligentna bitja usmerjala na Zemljo z njihovih svetov. NASIN projekt SETI (Iskanje inteligentnih nezemeljskih bitij) se je za~el kot »Projekt Ozma«, ki je na-

K JE stal po zamisli ameri{kega astronoma Franka Draka.

To kratko raziskovanje, ki je trajalo 150 ur in je bilo usmerjeno v ozvezdje Plejade, ni obrodilo sadov. Toda Drake je ostal prepri~an, da vesoljci obstajajo in je nato izdelal matemati~no ena~bo, ki je po njegovem mnenju pokazala veliko verjetnost obstoja inteligentnih bitij na zelo oddaljenih planetih.

Po njegovih ocenah bi samo v na{i galaksiji moralo obstajati vsaj deset tiso~ razvitih nezemeljskih civilizacij.

Verjame tudi, da bomo kmalu dobili prvi verodostojen in potrjen dokaz o obstoju Nezemljanov. Drakovo predvidevanje pa mu ni povedalo, kje naj i{~e. Logi~no bi bilo, da opazuje podro~je, ki je v astronomskih krogih znano kot vodik z enaindvajseto ~rto. To ~rto imenujejo tudi zvezdna »vodna luknja«, ker ima najve~ mo‘nosti za razvoj inteligentnih bitij.

V okviru Projekta Ozma so leta 1960 opravili ve~ kot {estdeset raziskovanj, a niso zbrali niti enega samega dokaza, ki bi ga lahko opisali kot znak od inteligentnih bitij iz vesolja. Nekajkrat se je sicer pripetilo, da so znanstveniki zaznali nekaj v obliki zvoka, vendar le za kratek ~as. Na koncu se je izkazalo, da tega ni mogo~e preveriti.

Piramide v Gizi.

V knjigi Skrivnost Oriona so avtorji opisali, da so Egip~ani polagali sosednje piramide v obliki ozvezdja Orion. Piramide v Gizi so postavljene v obliki pasu treh notranjih zvezd v Orionu.

SIGNAL »UAU« Najve~je odkritje je bil nedvomno zvok, ki so ga pozneje poimenovali »Signal uau«. Zvok je bilo sli{ati v presledkih, podoben je bil Morsejevi abecedi. Sprejel ga je teleskop »Veliko uho« (Big

Dana{nja konstelacija ozvezdja Orion.

SO DOMA

NEZEMLJANI ?

Ear) v ameri{kem observatoriju v Ohiu. To je bil prehoden pojav, ki ga ni bilo nikoli ve~ mogo~e sli{ati. V knjigi z naslovom »Je kdo tam« Frank Drake pojasnjuje, da je bil »osnovni dokaz za obstoj inteligence pojavljanje zvoka v presledkih med opazovanjem s teleskopom. Pozneje je postal znan kot »signal uau«, ker je profesor astronomije Jerry Ehman ob tem nenadnem pojavu navdu{eno vzkliknil Uau! Zgodnej{e raziskave bli‘njih zvezdnih sistemov so bile zaradi premalo razvite tehnike omejene. Obstaja dobesedno na stotine, ~e ne na tiso~e razli~nih mo‘nosti in kombinacij, toda opazovanje je bilo donedavna nedosegljivo. Danes pa vrhunsko izdelani ra~unalniki dajejo {ir{e mo‘nosti za opazovanje, tako da zadnji projekt NASE, Mikrovalovni opazovalni projekt SETI, lahko dose‘e ve~ kot 15 milijonov razli~nih kanalov.

Pri~akovanja so visoka, saj naj bi dobili trden dokaz o obstoju nezemeljskih bitij v vesolju.

TEMNA STRAN LUNE Skoraj nekoliko posmehljivo zveni prepri~anje zaprise‘enih ufologov, fizikov in okultistov, po katerem naj bi vesoljci ‘iveli mnogo bli‘je Zemlji. Verjamejo, da so vesoljski obiskovalci postavili za~asna opori{~a na Luni in na Marsu, kjer imajo tudi naprave za popravila in polnjenje goriva. To sta seveda tudi primerni to~ki za opazovanje Zemlje. To morda zveni sme{no, toda ~e sprejmemo dejstvo, da NLP-ji obsta-

Misteriji 33

KJE

SO DOMA

NEZEMLJANI ? zovanj svetlobnih sprememb, premikajo~ih se teles, geometrijskih vzorcev in utripajo~ih znakov v Kraterju Platon«.

Pisca te knjige se prito‘ujeta, da nih~e nikoli ni posku{al pojasniti teh znakov, za katere menita, da so izjemno pomembni.

Slavno mesto Inca na Marsu (predviden opis konstrukcije, ki naj bi jo zasnovala inteligentna bitja) naj bi bilo prikazano na uradnih fotografijah, ki so bile po trditvah nekaterih pozneje cenzurirane.

VSE JE V GLAVI

Ali bodo znanstveni projekti, kot je SETI, odkrili dokaze o obstoju vesoljskih civilizacij?

jajo in da nas resni~no obiskujejo bitja iz drugih son~nih sistemov, potem moramo sprejeti tudi dejstvo, da bodo neko~ potrebovala na{o pomo~. V tej lu~i je zamisel o postavitvi naprav za oskrbo vozil na bli‘njih planetih popolnoma logi~na. Ena izmed najbolj primernih lokacij bi vsekakor bila temna stran meseca. Nam in na{im radarjem je namre~ skrita, tako da bi obiskovalci lahko prihajali in odhajali, kot bi se jim zahotelo.

Obstoj vesoljcev na Luni ni bil nikoli naveden kot razlog, zakaj sta ZDA in nekdanja Sovjetska zveza nenadoma izgubili ves interes za nadaljnje raziskovanje meseca. Vse do za~etka sedemdesetih let so bile Lunine misije precej pogoste, po tem ~asu pa so se preusmerili na polete, ki so ostajali v obmo~ju Zemljine orbite. Teoretiki menijo, da so jih pred poleti na Luno posvarili vesoljci, ker niso bili pripravljeni deliti tega prostora.

Ali imajo na Luni res glavno besedo vesoljci? [tevilna poro~ila astronavtov vsebujejo videnja vesoljcev na Luni ter opise nenavadnih geometrijskih oblik in kupol. To dokazujejo nekatere po{kodo-

34

vane fotografije Lune. Obstajajo pa tudi pri~evanja o videnju nenavadnih svetlobnih znakov s povr{ja Lune, ki ~asovno segajo stoletja nazaj.

NEPOJASNJENA SVETLOBNA ZNAMENJA Z LUNE Eric in Craig Umland v knjigi »Skrivnosti prednikov« navajata, da je nekaj na povr{ju Lune usmerjalo nenavadne svetlobne znake na Zemljo, in dodajata, da je enak pojav opazil tudi William Herschel leta 1783. Herschel, znanstvenik, ki je odkril planet Uran, je svetle bliske opazoval »na temni strani meseca, kar je bilo razlo~no videti«.

V knjigi »Lete~i kro‘niki so pristali« Desmond Leslie in George Adamski navajata vsaj trideset nepojasnjenih videnj nenavadnega sija, ki je obdajal Lunino povr{je. Avtorja sta odkrila, da je leta 1871 spo{tovani astronom Birt govoril o nenavadnih pojavih »po zapisih, shranjenih v Kraljevi astronomski knji‘nici, ki opisujejo {estnajst tiso~ opa-

Za~eli smo v globinah vesolja, se nato premaknili na planete na{ega oson~ja in tako nas je na{e raziskovanje o izvoru NLP-jev pripeljalo nazaj na na{ planet.

Nekateri ljudje so prepri~ani, da so vesoljci pravzaprav sofisticirani ljudje iz na{e prihodnosti, ali z drugimi besedami, potniki skozi ~as. To trditev utemeljujejo z razlago, da se matemati~no gledano preteklost, sedanjost in prihodnost pretakajo ena v drugo in da bi bilo ob dosegu za zdaj {e nepredstavljivih hitrosti potovanje skozi ~as vsekakor mogo~e. Slavni astronom Stephen Hawking je ve~krat spodbudno govoril o mo‘nosti potovanja skozi ~as in o teoriji potovanja iz preteklosti v sedanjost, ki je demonstrativno zelo preprosto.

Na drugi strani so tudi tisti, kot na primer psiholog Jung, ki imajo NLP-je za plod na{e domi{ljije, iluzijo o vesolju, ki je nastala zaradi na{ih ‘elja po njihovem obstoju. Z drugimi besedami, te stvari vidimo, ker jih ho~emo videti. Ker vedno ve~ ljudi pripisuje te‘o tem videnjem, postaja ta pojav vedno bolj resni~en. Z drugimi besedami, videnja vesoljskih bitij so zgolj mno‘i~na utvara.

Ne glede na to, kak{na je prava resnica in kak{en resni~ni izvor nenavadnih »ko~ij z neba«, si moramo vsi priznati, da so NLP-ji postali nelo~ljiv del dedi{~ine na{ega planeta in da jih bodo ljudje v prihodnje {e vedno videvali, razpravljali in govorili o njih, vse dokler bodo obstajala inteligentna bitja na Zemlji.

D

Angele imamo lahko za kozmi~no energijo, arhetipe globoke podzavesti

Pogovor z angeli V

zadnjih letih je vedno ve~ poro~il o sre~anjih z angeli: do‘ivelo jih je na tiso~e ljudi po vsem svetu. Njihove izku{nje segajo od be‘nih videnj do dejanske pomo~i teh krilatih bitij; v nekaterih primerih naj bi celo re{ili ~love{ka ‘ivljenja.

Angeli se lahko prika‘ejo v {tevilnih oblikah. Pojavijo se lahko »preoble~eni« v navadni ~love{ki podobi ali pa kot nebe{ki liki, kakor jih ‘e stoletja opisuje izro~ilo: ble{~e~a bitja s sne‘nobelimi krili, ‘arom okrog ljubkega obraza, oble~ena v tanko tuniko, v sandalih ali bosa.

Lase imajo ponavadi do ramen, zlate in skodrane, njihov nasmeh pa je vedno ne‘en in ljubezniv.

Angeli so duhovna bitja, ki nimajo snovne oblike in podobe. Pripovedi o njihovem videzu so le opisi preoblek, ki si jih angeli izbirajo, da se prika‘ejo ljudem.

Nekateri najbolj znani angeli, kot so Mihael, Gabriel in Rafael, so podrobneje opisani s posebnimi zna~ilnostmi. Mihael nastopa v rimljanskem oklepu, kratki tuniki in rimljanskimi opankami, ~ez ramena pa mu vihra rde~e ogrinjalo. V eni roki nosi tehtnico, v drugi pa me~, s katerim je porazil Princa teme.

Rafael nastopa s palico in ribo, simboloma njegovih potovanj s Tobijem. Gabriel dr‘i lilijo, simbol ~istosti in oznanjenja, ali pa trobento, simbol sodnega dne.

Toda ~e verjamemo besedam patriarha Enoha, vsa ta bitja v svoji pravi podobi {e zdale~ niso ne‘na in ljubka.

Nasprotno: nekatera so tako stra{na, da bi ~loveka od strahu ohromila. Tako je na primer obraz velikega angela Kerubiela, vladarja Kerubov, iz plamenov, telo pa iz ‘are~ega oglja, prekrito z milijoni o~i ter trepalnicami iz pramenov strele. Njegova postava je tako visoka, da presega sedma nebesa.

V resnici so angeli duhovna bitja, ki nimajo snovne oblike in podobe. Tisto, kar nam Enoh navaja kot njihov videz in kar nam o njihovi sliki in priliki pripovedujejo drugi, so le opisi preoblek, ki si jih angeli izbirajo, da se prika‘ejo ljudem. Angele imamo v resnici lahko za kozmi~no energijo, za arhetipe globoke podzavesti ali pa za emanacijo svetlobe. Zagotovo lahko re~emo samo, da so resni~ni. Z nami so vse od najzgodnej{ih za~etkov ~asa in nas bodo spremljali do njegovega konca.

GABRIEL Angeli so seveda tesno povezani s povsem osebnimi izku{njami in ‘ivljenjem posameznika. Tako Miguela Whistler, avtorica ve~ knjig o teh nezemeljskih bitjih, pi{e: »Mati mi je vedno govorila, da je nadangel Gabriel posebej povezan z menoj, ker je oznanil trenutek mojega rojstva in me zaznamoval z znamenjem Lune, ki ji po davnem izro~ilu vlada.

Rodila sem se ob 5:35 zjutraj. Po materinih besedah so prav v tistem trenutku v

bli‘nji voja{nici zatrobili budnico. Porodni{ka babica je ob tem materi rekla, da je Gabriel naznanil moj prihod in da imam zagotovo neko posebno pove-

Misteriji 35

P OGOVOR

Z ANGELI

zavo z angeli. Gabrielov instrument je trobenta, on pa je eden od angelov ‘ivljenja in smrti.

Med nose~nostjo je mati neke no~i stopila na balkon in se ozrla proti polni luni. Nevede si je ob tem polo‘ila dlan na trebuh. Njena teta, ki je bila takrat ob njej, pa ji je rekla, naj roko br‘ odmakne, ker bo sicer luna zaznamovala otroka.

Mati jo je nemudoma ubogala, a je bilo ‘e prepozno. Ko sem se rodila, sem imela na levi nogi lunino znamenje. Ko sem odra{~ala, se je znamenje sicer manj{alo, vendar je za vselej ostalo na levem stegnu.

Svojo prvo izku{njo z angeli sem do‘ivela, ko se mi je rodil prvi sin. Moj porodni~ar je bil dr. Landrum Shettles, zdravnik, ki je prvi fotografiral ~love{ko jaj~ece v trenutku oploditve. Dr. Shettles je izra~unal, da naj bi rodila okrog 4. julija, vendar so dnevi po tem datumu minevali, otrok pa se {e ni rodil. Proti koncu julija se je dr. Shettles, zdaj ‘e zelo zaskrbljen, odlo~il za carski rez. Ob enajstih dopoldne so me pripeljali v operacijsko sobo in v nekaj minutah sem brez zapletov rodila. Toda takoj po porodu sem do‘ivela notranjo krvavitev. Izvrstni porodni~arski skupini, ki je bila ves ~as z menoj, krvavitve kljub naporom ni uspelo ustaviti. Hitro sem se za~ela pogrezati v {ok stanje in zdravniki so za~eli izgubljati upanje, da me bodo lahko re{ili.

Kon~no je dr. Shettles poklical na pomo~ kolega porodni~arja dr. Anthonyja de Sopo, znanega po tem, da je (prav tako s carskim rezom) pomagal na svet h~erki igralke Elizabeth Taylor. Dr. de Sopo je ‘ivel dale~ stran. Ker ni mogel pravo~asno priti do porodni{nice, je kar po telefonu dal navodila dr. Shettlesu. Za ustavitev krvavitve je izbral postopek, ki se v porodni{tvu ‘e leta ni ve~ uporabljal, vendar je bil edino upanje za mojo re{itev. Dr. Shettles je sledil njegovim navodilom in kon~no ustavil krvavitev. Njunim naporom dolgujem ‘ivljenje, za kar sem jima {e vedno hvale‘na.

36

slu‘bi, sem le‘ala in dremala z mal~kom ob sebi. ^ez ~as je mama pri{la v sobo, da bi me zbudila, ker je nameravala oditi po nakupih. Zaradi tistega, kar je zagledala, pa se je skoraj onesvestila od groze.

ME^ ZA[^ITNIK IN SVARILO

Nekateri najbolj znani angeli so podrobneje opisani s posebnimi zna~ilnostmi. Rafael nastopa s palico in ribo, simboloma njegovih potovanj s Tobijem. Avtor umetnine »Tobija in angel« je renesan~ni slikar Lippi Filippino.

Okrog {estih zve~er sem spet pri{la k zavesti. Ozave{~anja se spominjam kot prebijanja skozi neskon~no prostrano, ~rno praznino. Ko sem odprla o~i, sem bila {e vedno v operacijski sobi, tik nad menoj pa je bil obraz angela, ki se mi je prijazno smehljal. Njegovi ble{~e~e zlati lasje so mu kot son~ni sij obdajali obraz.

Vtis, ki ga je napravil name, je bil tako silen, da sem za~ela neustavljivo hlipati.

Podoba je takoj izginila in zavedla sem se, da le‘im na operacijski mizi, obdana z zdravniki in sestrami, ki so bili veseli in olaj{ani, ker so me re{ili. Kam sem {la, medtem ko sem bila nezavestna? Sem bila v nebesih in me je angel pripeljal nazaj, da bi lahko skrbela za svojega otroka? To ne bom nikoli izvedela, a se bom vselej spominjala tega ~udovitega obraza in ne‘nega, ljube~ega smehljaja.

To je bila prva od mojih {tevilnih izku{enj z angeli.

Osem mesecev po sinovem rojstvu je k nam za nekaj tednov pri{la moja mati.

Nekega popoldneva, ko je bil mo‘ v

Ob postelji je stala velikanska angelska postava z razprtimi krili, ki se je skoraj dotikala stropa. Oble~ena je bila v bel oklep in rimljanske sandale, njena tunika pa je bila kratka in ble{~e~e bela. Angel je imel velik, svetle~ me~, ki ga je za{~itni{ko dr‘al nad otrokom in menoj.

V grozi in ne da bi mogla odtegniti pogled, je mati ritensko od{la iz sobe in zaprla vrata. Ko je pri{la do svoje spalnice, se je sesedla na stol in se za~ela nenadzorovano tresti. Kmalu potem sem se zbudila in povedala mi je, kaj se je zgodilo. Po njenem je bil angel, ki ga je videla, nadangel Mihael. Od tistega trenutka naprej in skozi vse ‘ivljenje smo nedoumljive izku{nje z Mihaelom do‘ivljali tako jaz kot ve~ ~lanov na{e dru‘ine.

Mnogo let potem, ko je mama ugledala Mihaela, sem imela stra{ljivo do‘ivetje s tem nadangelom tudi sama.

Zgodilo se je okrog {estih zjutraj, ko je sonce za~elo vzhajati. Nekaj me je zbudilo iz globokega spanja. Sedela sem v postelji, prevzeta z nenavadno slutnjo.

Pogledala sem skozi okno in nad stavbo zagledala gigantski lik, ki je povsem prekril nebo. Videla sem bela krila in obraz angela, tako svetel, da je bilo te‘ko razbrati njegove poteze. Zdelo se je, da se postava dviguje s soncem.

Nekako sem vedela, da je to Mihael.

Osupla zaradi videnja sem se skrila pod odejo in tako, trepetajo~a od strahu, ostala nekaj minut. Ne vem, zakaj me je navdala tak{na groza, vendar sem se ~utila povsem preplavljeno z globoko tesnobo, kot da se bo zgodilo nekaj katastrofi~nega.

Po ~asu, ki se mi je zdel neskon~en, sem zbrala dovolj poguma, da sem spet

P OGOVOR pogledala skozi okno. A vse, kar sem zdaj videla, je bilo popolnoma jasno nebo, oblito z ‘arki vzhajajo~ega sonca.

Stavba ~ez cesto je bila taka kot vedno, povsem normalna, in nobenega angela ni bilo videti.

Tega do‘ivetja nisem razkrila nikomur od doma~ih. Istega dne se je moj mlaj{i sin vrnil iz {ole s ~udno zgodbo.

Povedal je, da je na poti iz {ole zagledal na nebu velikega angela, ki je v eni roki dr‘al me~, v drugi pa tehtnico. Vso pot do doma je pretekel, da bi mi povedal za to videnje. Potola‘ila sem ga, ~e{ da so angeli nebe{ki sli, ki nam pomagajo in nas varujejo vsega hudega. Sama pa sem imela ob~utek, da mi Mihael posku{a naznaniti nek stra{en dogodek, ki se bli‘a, in me ‘eli pripraviti nanj.

Naslednjih nekaj tednov sem nenehno molila, prosila za pomo~ in za{~ito sebe in svoje dru‘ine. Potem pa se je, natanko tako, kot sem se bala, zgodila tragedija. Mamo je zadela huda mo‘ganska kap, postala je invalidna in le malo je manjkalo, da ni umrla. Ve~ mesecev je ostala v bolni{nici in se borila s stra{no boleznijo. Med tem ~asom je do‘ivela {e dve kapi. Njena bolezen me je povsem uni~ila. Bila sem edinka in z materjo sva si bili vedno zelo blizu. Nisem vedela, kako naj se spopadem s tem, kar se je zgodilo. Nenadoma sem se zna{la sredi medicinskih odlo~itev, pravnih razmislekov in kopico te‘av, zaradi katerih sem se po~utila zbegana in napol ohromljena.

Ko so mamo kon~no odpustili iz bolni{nice, se je moja bitka v resnici {ele za~ela. Enajst let, ki jih je pre‘ivela po kapi, je bila pri nas. Ves ta ~as sem skrbela zanjo in zaman upala, da bo spet moja prijateljica in spremljevalka v vrtincih ‘ivljenja. Toda kap ji je mo‘gane tako po{kodovala, da ni mogla ve~ niti dobro govoriti. Ko je umrla, me je {e vedno navdajal ob~utek, da nekako nisem storila vsega, ~eprav me je zdravnik prepri~eval o nasprotnem in je dejal, da je ~as, da si je kon~no odpo~ila. Takrat se {e nisem zares zavedala, da smrt ni

Nadangel Mihael nastopa v rimljanskem oklepu, kratki tuniki in rimljanskimi opankami, ~ez ramena pa mu vihra rde~e ogrinjalo.

V eni roki nosi tehtnico, v drugi pa me~, s katerim je porazil Princa teme.

konec, temve~ za~etek. To dejstvo je postalo predmet mojega raziskovanja, ki se je nazadnje prelilo v knjigo »Kaj se dogaja po smrti«.

Mihael, ki se mi je tistega usodnega dne prikazal na nebu, je pomenil svarilo dogodkov, ki so sledili. Vse moje ‘ivljenje me je ta veliki nadangel ves ~as spremljal in mi dovolil za~utiti svojo prisotnost vselej, ko sem ga najbolj potrebovala. Njegov glas je tisti, ki me vodi in mi pomaga narediti najpomembnej{e odlo~itve mojega ‘ivljenja.

STIKI Z ANGELI Opisala bom obred, s katerim lahko na svoj rojstni dan nave‘ete stik z nadangelom. Moj o~e, zelo pobo‘en in misti~en mo‘, mi je povedal za ta obred, ki se mu je v meditaciji razkril pred skoraj tremi desetletji. Pravijo, da je 85. psalm, ki ga je po izro~ilu napisal Mihael, mo~na pomo~ pri vzpostavljanju stika z nadangelom, ~e ga preberemo na predve~er rojstnega dneva, preden gremo spat.

Moj o~e je, morda zaradi svoje zelo asketske narave, prejel od angelov veliko razodetij. Rada bi posredovala dve tak{ni angelski sporo~ili. Prvo je molitev k Bogu v obliki akrostiha, pri katerem uporabimo za za~etne ~rke verzov ime in priimek. Molitev vsakdo oblikuje sam, v spontani obliki, kot se mu porodi iz srca. S to molitvijo se potem osebno obra~amo na Stvarnika. Nastalo molitev zapi{imo na papir, zape~atimo in shranimo na varno mesto.

Z ANGELI

Drugo angelsko razodetje, ki bi ga rada posredovala, je o~e dobil od nadangela Mihaela. Gre za pripro{njo Mihaelu, ki je nadvse u~inkovita. Vendar mu jo smemo nameniti le enkrat na leto, na svoj rojstni dan. V njej nadangela prosimo samo za eno stvar in njen namen zelo jasno izrazimo. Pripro{njo napi{emo na papir, da pa jo smemo napisati, se moramo pred tem 24 ur postiti in se prav tako 24 ur vzdr‘ati alkohola in vseh drugih opojnih snovi, tobaka in spolnosti.

Potem lahko pro{njo zapi{emo na popolnoma bel, brez~rten list papirja.

Nato postavimo predse majhen kozarec z malo vode in vanj pomo~imo ko{~ek rde~ega blaga, tako da tkanina takoj posrka vodo. Blago si potem polo‘imo ~ez o~i in nadaljujemo z meditiranjem o pro{nji, posve~eni Mihaelu. Ko nekaj vode iz blaga izhlapi, damo pismo in tkanino v kuverto in jo zalepimo. Ovojnico naslovimo: nadangel Mihael, pod njegovo ime pa napi{emo ime prestolnice in dr‘ave, in sicer tiste sosednje dr‘ave, ki je najbli‘je na{emu rojstnemu kraju.

Na pismu mora biti naslov po{iljatelja in ga moramo oddati priporo~eno, da se res vrne k po{iljatelju. Ko po{ta sosednje dr‘ave pismo vrne, je to znak, da je Mihael prejel sporo~ilo.

Ko sem poslala Mihaelu svojo prvo pro{njo, sem ‘elela izvedeti kaj o prijateljici z Norve{ke, s katero ‘e dolgo nisem imela stikov. Kmalu potem, ko se je poslano pismo vrnilo, sem dobila pismo od te prijateljice, ki ga je poslala s Sej{elov. In kaj je tam po~ela? Pisala je, da je na po~itni{kem kri‘arjenju. Ker so morali zaradi mo~nih valov za nekaj ~asa prekiniti plovbo, se je - po vsem tem dolgem ~asu spomnila name in se mi oglasila. Mihael je o~itno usli{al mojo pro{njo.

POI[^ITE IME SVOJEGA ANGELA VARUHA Ker so angeli bitja vesoljstva z veliko mo~jo, se je na stike z njimi vedno dobro du{evno in telesno pripraviti. Ne

Misteriji 37

P OGOVOR

Z ANGELI

gre za praznoverje, temve~ za preprosto logiko. Vsa energija, ki se sprosti iz podzavesti, mora biti ~im bolj ~ista, da bi bila u~inkovita.

Priporo~ljivo je, da se okopamo in oble~emo v belo, saj je bela barva simbol lu~i in vsebuje celoten spekter son~ne svetlobe.

Pri‘iganje di{av ali kadila pomaga pri koncentraciji, prav tako ne‘na ali eteri~na glasba, ki med obredom igra v ozadju.

Da bi ugotovili ime svojega angela varuha, odprite knjigo, ki ste si jo ‘e prej pripravili. To je lahko na primer Sveto pismo ali pa slovar.

Med obredom smo obrnjeni proti vzhodu, ki predstavlja pozitivne in ustvarjalne sile vesolja. Odpremo knjigo, zapremo o~i in polo‘imo kazalec nekam na njeno desno odprto stran. Na list belega, brez~rtnega papirja zapi{emo prvo ~rko besede, ki je neposredno pod kazalcem.

To ponovimo trikrat, {tirikrat ali petkrat, slede~ intuiciji. ^e se odlo~imo knjigo odpreti trikrat, bomo zapisali tri ~rke. ^e jo odpremo {tirikrat, bodo ~rke {tiri, in ~e jo petkrat, jih bo pet.

Ve~ina ~rk bodo soglasniki, saj je teh v abecedi ve~ kot soglasnikov. ^e so vse dobljene ~rke soglasniki, izberemo katerega koli od petih samoglasnikov, v zaporedju, ki nam ga narekuje intuicija, in dobljene razpostavimo med soglasnike. ^e je prvotno dobljeni niz kombinacija soglasnikov in samoglasnikov, lahko dodamo samoglasnike ali pa tudi ne, odvisno od intuicije. Ko vse to naredimo, dodamo na koncu »el« ali »on«, kajti ve~ina imen angelov ima ti dve kon~nici.

Dobro znani primeri imen angelov na -el ali -on so Mihael, Gabriel, Rafael, Uriel in Soferiel ter Metraton in Sandalfon. ^e ste se denimo odlo~ili, da knjigo odprete trikrat, in ste dobili ~rke H-R-M, boste morda za~utili, da bi dodali dva A-ja in en I in tako bo nastalo ime HARAMI.

38

V

Po besedah patriarha Enoha vsi angeli v svoji pravi podobi {e zdale~ niso ne‘ni in ljubki.

Tako je na primer obraz angela Kerubiela, vladarja Kerubov, iz plamenov, telo pa iz ‘are~ega oglja, prekrito z milijoni o~i ter trepalnicami iz pramenov strele.

Temu dodajte {e kon~nico EL, pa boste dobili angelovo ime HARAMIEL. To je ime va{ega angela varuha, ki vam ga je s pomo~jo va{e lastne intuitivne mo~i razodel on sam.

Vzemimo zdaj, da ste se odlo~ili knjigo odpreti petkrat. Vzemimo, da ste dobili ~rke D-G-A-L-U in se odlo~ili, da dodate en I. Nastane koren DIGALU, ki s kon~nico EL da ime DIGALUEL. V tem primeru je to ime va{ega angela varuha. Seveda bi lahko uporabili namesto EL tudi ON in tedaj bi bilo ime DIGALUON. V primeru izbranih {tirih ~rk, npr. A-T-R-Z, bi lahko dodali le samoglasnik I in izoblikovali ATRIZ, ki z dodatkom ON tvori ATRIZON, z EL pa ATRIZEL. Izbira samoglasnikov in mesto, kamor jih boste postavili, sta odvisna od vas; prepustite se lastni intuiciji in svojemu angelu varuhu, ki se vam bo tako razodel. Ko izveste angelovo ime, se zahvalite Bogu in angelu in kon~ajte obred. Zdaj se lahko za pomo~ in za{~ito vedno obrnete na svojega osebnega angela varuha.

D

za~etku prej{njega stoletja, ko so se za~eli uveljavljati motorji na bencinski pogon, so nekateri zagnanci kot srednjeve{ki alkimisti za~eli iskati kamen modrosti, ki bi spremenil vodo v gorivo. Ta prizadevanja, ki se nadaljujejo do danes, se osredoto~ajo predvsem na cenenost goriva.

Tehnika, fizika in kemija so do danes ‘e tako napredovale, da je mogo~e govoriti o alternativnih, cenej{ih gorivih, tudi vodi - vendar sedaj ni ve~ vpra{anje samo cena, temve~ {tevilni interesi vpletenih industrij. @e leta 1916 je Louis Enricht objavil, da je izumil nadomestek za bencin, ki je zelo poceni. Na demonstraciji v New Yorku je dovolil, da so natan~no pregledali prazen tank njegovega avtomobila in posodo, v katero je nalil ~isto vodo. V vodo je Enricht vrgel zeleno tableto. Prisotni novinarji so ugotavljali, da je imela nastala teko~ina duh po grenkih mandljih.

Izumitelj je nekaj prisotnih popeljal po mestu, na veliko za~udenje vseh, saj so bili prepri~ani, da ne gre za goljufijo. @al pa je imel Enricht sumljivo preteklost, bil je namre~ ‘e obsojen zaradi goljufij. Ali je {lo tudi v tem primeru za prevaro, ni znano, vsekakor pa je bilo njegovo izumiteljsko delo prekinjeno, saj je kar precej let slu‘il v Sing Singu za stare grehe.

ZELENI PRA[EK Leta 1917 je izumitelj John Andrews sporo~il Ameri{ki mornarici, da lahko iz sladke ali slane vode naredi gorivo enake mo~i kot bencin, vendar neprimerno cenej{e. Povabili so ga v prostore mornarice, kjer je potekala demonstracija pod strogim nadzorom in z njihovimi sredstvi (motor, posode za gorivo, voda).

Andrews je v posodo s sladko vodo dodal zelen pra{ek. Ko je »gorivo« vlival v tank, je pri‘gal cigareto in tako demonstriral, da njegov izum ni hitro vnetljiv.

Motor je v‘gal prav tako hitro kot bi ga z bencinom. V prisotnosti visokih mor-

Odkar bencin poganja motorje, se pojavljajo njegovi cenej{i nadomestki

Voda naj bi bila gorivo V vodo je vrgel zeleno tableto, motor je v‘gal, prisotni novinarji so ugotavljali, da je imela nastala teko~ina duh po grenkih mandljih. nari{kih ~astnikov so poskus uspe{no ponovili tudi z morsko vodo.

Poro~ilo je {lo v Washington, saj so se prisotni zavedali pomembnosti odkritja, ~e je Andrews s kombinacijo kemikalij uspel razbiti vodo v tako obliko, da je neaktivna, dokler ni mehani~no uparjena preko uplinja~a, potem pa jo v‘ge iskra enako kot bi v‘gala bencin.

Ko so ga ~ez nekaj dni obiskali, je bil Andrews zelo prestra{en. Povedal je, da ga nadzorujejo in da so mu zastrupili psa ~uvaja. Prepri~an je bil, da je za njegov izum izvedelo ve~ zainteresiranih dr‘av, kar je prav verjetno, saj so bili to napeti ~asi pred prvo svetovno vojno.

Admiraliteta je ‘elela, da Andrews ~imprej pride v Washington. Pripravili so ‘e letalo in podmornico za nadaljnje poizkuse z novim gorivom. Vendar se Andrews ni odzval; ko so ga iskali doma v Pensilvaniji, so na{li hi{o prazno in izropano ter znake nasilja. Zgodba je {la v vihri svetovne vojne v pozabo, Andrews pa je takrat ‘ivel v Kanadi in se leta 1930 spet pojavil v Zdru‘enih dr‘avah. Ko so ga novinarji odkrili, je izjavil, da je ~ude‘no formulo pozabil. Da morda le ni bilo tako, sledi iz nadaljevanja zgodbe. Leta 1937 so namre~ na{li Andrewsa umorjenega, hi{o pa ponovno izropano. Njegova sestra, ki naj bi hranila neke zapiske, je zbe‘ala na [kotsko, kjer pa je bila ‘e naslednje leto prav tako umorjena.

Ameri{ki novinar Tom Valentine je veliko pisal o tehnologijah, ki jih razli~ni interesi dr‘ijo spravljene »v bunkerju«.

Neko~ je prejel telefonski klic mo‘a, ki se je izdajal za Andrewsa mlaj{ega. Ta mu je zatrdil, da je bila njegova teta umorjena, takoj nato pa so nekateri drugi sorodniki nepri~akovano obogateli.

Prepri~an je bil, da je formula za zeleni prah znana in da jo imajo v Philips Petroleum Co.

MOTA = OBRNJENI ATOM Mlaj{a, iz leta 1973, je zgodba o Guidu Franchu in njegovi Moti. Mota je obrnjena beseda atom in je oznaka za zeleni prah, ki spremeni vodo v 105-oktansko gorivo.

Postopki in u~inki so bili podobni kot pri prej opisanih izumiteljih. Tudi on je spremenil navadno vodo v pogonsko gorivo z zelenim granulatom. Ker je zbiral finan~na sredstva za svoje raziskave, je bil Franch tudi na sodi{~u, vendar ga niso obto‘ili prevare. Z izumom se je ukvarjal 40 let, dobil tudi resne ponudbe za odkup patenta, vendar o~itno ni imel trgovske ‘ilice in iz Mote ni nastalo ni~ prakti~nega.

USPE[NI INDIJEC? Zadnji znan primer je iz indijskega tehnolo{kega in{tituta, kjer je leta 1996 mladi znanstvenik Ramar Pillai spremenil vodo v ogljikovodikovo gorivo z nekaj soli, citronske kisline ter rastlinskega dodatka, ki ga je izumil.

Nastalo gorivo so analizirali v Indijskem dr‘avnem kemijskem laboratoriju in ugotovili, da ima vreli{~e pri 17° C, da je mo~nej{e od bencina in nima

Guido Franch je leta 1973 z zelenim granulatom spremenil navadno vodo v pogonsko gorivo. Na sliki je demonstracija njegovega izuma, ki ga je poimenoval Mota.

‘veplovih izpuhov. Indijski in{titut za nafto je preizkuse ponovil in potrdil rezultate.

Znanstvenik Pillai je dobil na razpolago celo kmetijsko zemlji{~e, kjer naj bi gojil skrivnostno zeli{~e. Svoj izum je hotel patentirati, a je bil nepri~akovano obdol‘en goljufije. O~itali so mu, da je med preizkusi v tank motorjev skrivaj vlival bencin. Prisotni, tudi sami znanstveniki in zato pregovorno skepti~ni, pa so prepri~ani, da ni {lo za goljufijo, temve~ da je mladi Indijec ogrozil vi{je interese.

Al. Ju.

D

Misteriji 39

Kongres znanosti, informacij in duhovnosti v Sankt Peterburgu

Gledanje brez o~i J

ulija je bil v ruskem Sankt Peterburgu {esti mednarodni znanstveni Kongres znanosti, informacij in duha. Udele‘enci, med njimi tudi predstavniki iz Slovenije, so se letos osredoto~ali na energijsko medicino, bioenergetiko ter u~enje videnja za slepe in slabovidne. Pri raziskavah so se opirali na GDV, izpopolnjeno tehniko kirlianove kamere oziroma snemanja avre.

Na kongresu je aktivno sodelovalo 200 udele‘encev iz Rusije in biv{ih ruskih republik ter 30 gostov iz Kanade, Nem~ije, Irske, [panije, Koreje, Nizozemske, Portugalske, Ju‘ne Afrike, [vedske, ZDA, Velike Britanije in Slovenije.

Prvi del kongresa je bil posve~en energijskim raziskavam: Od Zemlje do ~loveka. Ruski in tuji strokovnjaki so prikazali skokovit razvoj energijske medicine, energijskih raziskav in bioenergetike, za katere se vedno bolj zanima tudi {ir{a javnost po vsem svetu.

Metodo GDV je mogo~e uporabljati za dokazovanje u~inka homeopatskih zdravil, za pomo~ pri zdravljenju bronhialne astme, za hitro diagnosticiranje in nadzorovanje zdravljenja tuberkuloze itd.

Veliko zanimanje je vzbudila metoda »direktnega videnja«, o kateri smo v Misterijih ‘e pisali: slepi se nau~ijo, da brez uporabe o~i zaznavajo informacije iz okolja podobno kot ljudje z vidom.

Prof. dr. Konstantin Korotkov, avtor programa, je pripravil tudi demonstracijo: zelo slaboviden fant s ~rno prevezo prek o~i je prepoznaval slike na ra~u-

Zelo slaboviden fant, ki so mu preko o~i nataknili ~rno prevezo, je prepoznaval slike na ra~unalni{kem zaslonu in prebiral narobe obrnjena besedila.

40

nalni{kem zaslonu in prebiral narobe obrnjena besedila. Enemu izmed tujih gostov je tako prebral njegovo vizitko.

Na za~etku so z GDV kamero fantu izmerili biopolje na prstih, med prepoznavanjem slik pa so kontrolirali biopolje na prstancu njegove leve roke.

Te dinami~ne BEO-grame so snemali od trenutka, ko se je pokazala podoba na ekranu, do trenutka fantovega verbalnega odziva. Odgovore so bele‘ili ra~unalni{ki zvo~ni kanali, kar je omogo~ilo dolo~itev ~asovnih intervalov od prikaza slike do njenega prepoznavanja. Fant se je odzival v zna~ilnih reakcijskih ~asih, ki so bili v vzajemni zvezi s spremembami v bioelektromagnetnih zapisih.

Merjenje bioelektromagnetnega polja z GDV kamero je znanstven na~in zaznavanja in merjenja subtilnega energijskega polja oziroma avre. Uporabljali so ga tudi drugi udele‘enci kongresa: za dokazovanje u~inka homeopatskih zdravil, za pomo~ pri zdravljenju bronhialne astme, za hitro diagnosticiranje in nadzorovanje zdravljenja tuberkuloze itd.

Tehniko GDV je uporabil tudi slovenski predstavnik, predstojnik laboratorija za kognitivno modeliranje prof. dr. Igor Kononenko. Na kongresu je z Nevenko Osredkar predstavil program »Odra‘anje ravni stresa na koronah pri {portnikih«, z Aleksandrom Sadikovim pa temo »Odra‘anje vitalnosti rastlin na koronah sade‘ev in listov«.

Na delavnicah so udele‘enci - za~etniki spoznali delovanje GDV kamere in GDV programsko opremo, ‘e izku{eni uporabniki pa so se spoznali z najnovej{im profesionalnim GDV ra~unalni{kim programom.

A. K.

Prsti nakazujejo ~lovekove sposobnosti in talente

Govorica rok V

prej{nji {tevilki Misterijev smo omenili, da v kiromanciji (branju iz dlani) obravnavamo posebej palec in ostale {tiri prste. Tokrat si bomo ogledali, kaj nam govorijo {tirje prsti, poimenovani po rimskih bogovih oziroma planetih.

JUPITROV PRST Prvi prst je kazalec ali jupitrov prst (slika 1), ki opredeljuje ambicioznost, ‘eljo po mo~i, ponos, sposobnost za vodenje in tudi pobo‘nost. Nekatere ali vse te lastnosti postanejo mo~ne gibalne sile, kadar na roki prevladuje jupitrov

Pri analizi roke so prsti, ki nakazujejo sposobnosti in posebne talente prou~evane osebe, zelo pomembni pri svetovanju glede poklica in vzgoje otrok.

(3)

medtem ko osebo s tankim prvim ~lenkom privla~i strogo ‘ivljenje.

Dolg srednji ~lenek je znak odlo~-

mi{i~ast, nima prave odlo~nosti niti ‘elje po vodenju. O mo~i lahko samo sanjari.

Pomen dolgega kazalca pa spremenita prvi ~lenek in konica tega prsta.

O{iljena konica jupitrovega prsta je znak intuicije, zlasti ~e je z notranje strani zelo polna; oglata konica ka‘e resnicoljubnost, spatulasta konica pobo‘nja{tvo in fanatizem, ovalen vrh pa obzirnost.

slika 3

nosti, kratek ka‘e na pomanjkanje energije. Debel srednji ~lenek razodeva sebi~nost, tanek in dolg pa stremljenje po ugledu.

Dolg spodnji ~lenek kazalca razkriva ‘eljo po mo~i, kratek pa skromnost in vdanost. Debel tretji ~lenek ozna~uje ~utnost, celo po‘re{nost, tanek pa sposobnost obvladovanja naravnih potreb.

slika 1

prst (slika 2). ^e je hkrati zelo tog, lahko vodstvene sposobnosti spremljata tudi okrutnost in tiranstvo. Ukrivljen kazalec ka‘e na sebi~no ambicioznost, zaradi katere ~lovek ponavadi ne izbira sredstev pri doseganju ciljev. Oseba z zelo tankim kazalcem, ki je kljub dolgosti

slika 2

Dolg nohtni ~lenek jupitrovega prsta ka‘e na poudarjeno intuicijo, kratek razodeva skepticizem. ^e je ta ~lenek debel, je ~lovek nagnjen k ~utnosti,

SATURNOV PRST Drugemu prstu, sredincu, pravimo saturnov prst (slika 1). Ta prst vlada nad mi{ljenjem. Kadar je prevladujo~ (slika 3) in se zelo dvigne nad sosednja prsta, ka‘e na resnega ~loveka, ki ljubi samo-

Misteriji 41

GOVORICA

ROK

to. Lahko da ima smisel za humor, zlasti satiro. ^e je drugi prst {ibak, izrazito kratek ali zelo tanek, je ~lovek lahkomiseln ali pa ima slabo koncentracijo. ^e je zgornji ~lenek saturnovega prsta dolg in tanek (slika 4, 2A), gotovo razkriva previdnega, vztrajnega in iskrenega ~loveka. Koni~ast vrh prsta je znak lahkomiselnosti, kvadraten pa napoveduje resno osebo z zdravo pametjo.

Spatulasta konica nakazuje nagnjenost k pesimizmu. Kratek prvi ~lenek razodeva fatalizem, debel brezbri‘nost, zelo tanek pa krutost.

Dolg srednji ~lenek saturnovega prsta (slika 4, 2B) pomeni natan~nost in znanstven duh, kratek pa ravno nasprotno: lahkovernost in nagnjenje k misticizmu. Debel razkriva veliko fizi~no energijo in ro~no spretnost, vitek pa filozofsko logiko in natan~nost.

Dolg spodnji ~lenek sredinca (slika 4, 2C) pomeni nagnjenje k samoti, kratek pa pomanjkanje ob~utka za dajanje, ko je ~lovek bodisi preve~ malenkosten ali preve~ radodaren. ^e je ta ~lenek debel, nakazuje nagnjenost k materialnemu in trdo delo, ~e je tanek, pa skopost. Kratek in tanek spodnji ~lenek saturnovega prsta je torej jasen znak za ~loveka brez apetitov in ne ~loveka, ki je preve~ radodaren.

APOLONOV PRST Tretji, apolonov prst (slika 1) nam govori o ~lovekovi dru‘abnosti, umetni{kih nagnjenjih in dobrem mnenju o sebi. Prevladujo~ apolonov prst je odli~en predznak za igralce, pevce in vse vrste upodabljajo~ih umetnikov. Prvi ~lenek tega prsta (slika 4, 3A) ima veliko razli~nih pomenov; razlaga je odvisna od njegove velikosti in oblike. ^lovek, ki ima prstanec uslo~en nazaj, zna ceniti lepoto. ^e je prvi ~lenek droben, je njegovo ob~udovanje lepote formalno, debel ~lenek pa ga obarva s ~utnostjo. Koni~ast vrh apolonovega prsta razkriva te‘njo k misticizmu in snobizmu.

Kratek prvi ~lenek nakazuje prepro{~ino, dolg pa ekscentri~nost in razisko-

42

vanje nenavadnih ali oddaljenih stvari.

Ovalna prstna konica na splo{no ozna~uje zelo komunikativnega ~loveka, ki pa je v~asih premalo diskreten. [tirioglat vrh prsta ka‘e na pozitiven in samozavesten zna~aj, spatulast vrh pa razodeva energi~nost in dejavnost.

slika 4

Dolg srednji ~lenek apolonovega prsta (slika 4, 3B) ka‘e veliko ustvarjalno mo~, kratek pa pomanjkanje estetskega ~uta. ^e je ta ~lenek debel, odkriva izvirno osebo.

Kratek spodnji ~lenek prstanca (slika 4, 3C) ozna~uje realisti~nega, dolg pa lahkomiselnega ~loveka. ^e je spodnji ~lenek debel, ima ta oseba smisel za gledali{~e in ob~utek za barve, ~e je droben in zo‘en, pa ji primanjkuje zavzetosti in navdu{enja.

MERKURJEV PRST ^etrti prst, mezinec, se imenuje merkurjev prst (slika 1). Govori nam o poslovni sposobnosti ter zmo‘nosti ustnega in pisnega izra‘anja. ^e je konica tega prsta spatulasta, ka‘e izumiteljsko

sposobnost, nemirnost, podjetnost in spretnost. [tirioglat vrh merkurjevega prsta razkriva zdravo pamet, koni~ast nagnjenje k metafiziki in vizionarstvu, ovalen pa rafiniranost in strog ob~utek za moralo. ^e je zgornji ~lenek mezinca ukrivljen, ozna~uje egocentri~no, ne preve~ tankovestno osebo; ~e je uslo~en nazaj, pa razkriva zanimivega in komunikativnega ~loveka. Dolg zgornji ~lenek pomeni radovednost, znanje ali vedenje, kratek intelektualno lenost, debel pa netaktnost.

Zelo tanek srednji ~lenek mezinca (slika 4, 4B) ozna~uje igralca ali zelo ambicioznega ~loveka, ki se te‘ko zadovolji z obi~ajnimi metodami za uresni~itev svojih ambicij. Dolg srednji ~lenek razodeva nadarjenost za trgovino ali pravo, kratek pa pri~a o zvestobi in po{tenju.

Dolg spodnji ~lenek merkurjevega prsta (slika 4, 4C) ka‘e na zgovornega ali zvitega ~loveka, kratek pa razkriva lahkoverno osebo, ki stvari ne zna zadr‘ati zase. ^e je ta ~lenek debel, je znak spolne zavrtosti, tanek spodnji ~lenek pa ka‘e na natan~nega in analiti~nega ~loveka.

RAZLAGA PRSTOV Pri analizi roke so prsti, ki nakazujejo sposobnosti in posebne talente prou~evane osebe, zelo pomembni pri svetovanju glede poklica in vzgoje otrok.

Vendar moramo tistemu, kar nakazujejo prsti, dati ve~jo ali manj{o te‘o glede na tisto, kar razberemo iz dlani in ~rt.

Vzemimo primer. Kadar zelo dolg spodnji ~lenek merkurjevega prsta oziroma mezinca ozna~uje dar govora in premetenost, drugi znaki pa razodevajo pla{en, vase zaprt zna~aj, imamo o~itno opraviti s potencialnim demagogom, ki bo ostal v svojem skrivali{~u in lahko uspe le v literaturi. Tako je potrebno pretehtati vsa protislovna dejstva. Pri roki prou~evane osebe sprejmite za klju~na izhodi{~a samo mo~no poudarjene zna~ilnosti ter tiste, ki se ve~krat ponavljajo.

D

Skrivnosti Malte (1)

Kovin {e ne bi smelo biti O

b Malti bi te‘ko na{li {e kako drugo de‘elo, v kateri arheolo{ki ostanki le‘ijo dobesedno na vsakem drugem koraku. Najverjetneje je vzrok temu dejstvo, da je malte{ko oto~je s svojimi nekaj ve~ kot tristo kvadratnimi kilometri pravzaprav izredno majhen ‘ivljenjski prostor in je uporaba vsake pedi zemlje neobhodna nuja, pa ~eprav je narava tu precej skopa. Kot na vseh sredozemskih otokih, tudi na tem oto~ju pitne vode ni v izobilju, pa tudi rodovitne zemlje je bolj malo. In vendar so bile te zaplate kopnine skozi ve~ kot sedem tiso~letij dobrodo{el dom mnogim rodovom.

Tako vsaj trdijo zgodovinarji, ki so prepri~ani, da so se prvi naseljenci izkrcali na

Ostaline, ki se jih znanstveniki na Malti najbolj neradi lotevajo, so proge, zarezane globoko v ‘ivo skalo. teh obalah pet tiso~letij pred na{im {tetjem. Znanstveniki bi to {tevilo let radi zmanj{ali, a datacije z znanstveno radiokarbonsko metodo najstarej{ih ostankov ta dejstva neizpodbitno potrjujejo. Gre za

Tri kolesnice se stekajo v eno pri kraju Clapham Junction.

~as pred sedmimi tiso~letji, kar pa zgodovinarjem ni povsem pogodu.

RES NISO PLULI?

Ve~ina podmorskega hrbta med Malto in Sicilijo le‘i na globini med 20 in 50 metri. Vse to je bilo neko~ kopno.

V vse u~benike so zapisali, da v tem obdobju ni bilo junaka, ki bi si upal zapluti na odprto morje, pa tudi plovil, ki bi lahko kljubovala morskim valovom, bojda {e niso znali izdelati. In vendar so morali pripluti, saj menda niso padli z neba. Najverjetnej{a izhodi{~na to~ka popotnikov izpred sedem tiso~ let je vsekakor severno le‘e~a Sicilija, saj je do nje le 80 kilometrov, zahodna Tunizija je oddaljena ‘e spo{tljivih 290, proti jugu je do Libije {e 65 kilo-

metrov ve~, proti vzhodu pa je do Krete »nedosegljivih« 815 kilometrov. V zelo jasnih zimskih dneh se s Sicilije celo vidi kopna zemlja, njen obstoj pa dajo slutiti tudi kopasti oblaki, ki se v poletni vro~ini dvigajo nad kopnim. Nekoga je v pradavnini torej moralo zamikati in se je podal na pot, ki se jo da premagati z dokaj preprostimi, za znanstvenike sicer neobstoje~imi plovili. In za njim so prihajali novi in novi obiskovalci. Po u~enih izra~unih naj bi takrat bolj zeleno in celo z gozdovi poraslo oto~je lahko nudilo gostoljubje tudi deset tiso~ ljudem.

A potovanja niso bila le v eno smer. Najdbe orodja iz obsidiana in rde~e okre, ki ju na oto~ju sploh ni, ka‘ejo na ‘ivahno trgovino med Malto in Sicilijo, morda celo z oto~-

jem Pantelleria in Liparskimi otoki, kjer je tega materiala v izobilju. To pa spet ni v soglasju z znanstvenim vedenjem, saj lahko v knjigah preberete, da so bili {ele Feni~ani pred kak{nimi tremi tiso~letji

Do 60 centimetrov globoke kolesnice so v~asih vrezane v prave stopnice na terenu. Kako so premagovali take ovire, ~e je res {lo za transport?

tisti, ki naj bi se prvi podali tako dale~, da so s svojih ladjic izgubili kopno z obzorja.

Bo torej treba popraviti u~benike?

^UDNE »TRA^NICE« Pri kraju Ghar Zerriegha kolesnice »poletijo v nebo« ~ez prepadno steno nad 30 metrov ni‘je le‘e~o pokrajino. Zemeljska razpoka, ki jih pre~ka, nas prepri~uje, da so bile po njihovem nastanku na delu tektonske sile.

^e i{~emo na malte{kem oto~ju ostaline, ki se jih znanstveniki najbolj neradi lotevajo, potem se moramo na vsak na~in zaustaviti ob nenavadnih »kolesnicah«, zarezanih globoko v ‘ivo skalo. @e res, da je ta skala le apnenec, ki

Misteriji 43

KOVIN { E

NE BI SMELO BITI

vorjeno. ^e je res {lo za tak{en na~in transporta, potem bi morale noge vle~nih ‘ivali, ali pa morda ljudi, zgladiti kamen med kolesnicami. A tudi pazljivo prou~evanje ni na{lo sledi o ~em takem. Prav natan~nost raziskav pa je zastavila novo uganko. Kolotek Tako naj bi bil vpet kamniti Druga ina~ica transporta. @ivalska teh ‘lebov je pri vseh kolesdrsnik na koncu lesenih drokopita bi morala po{kodovati povrnicah skoraj enak. Vse so razgov. Sami lahko presodite, {ino med kolesnicami, a o tem ni Ena izmed razli~nih mo`nosti maknjene pribli‘no 140 cennastanka kolesnic. koliko ~asa bi stvar zdr‘ala. nobenega sledu. timetrov, pa najsi gre za tiste ni pretirano trd, a ~lovek vsekakor ob- skalne klade in jih potem na vozovih ali na Malti ali one na sosednjem otoku ~uti spo{tovanje, ko vidi vzporedne saneh transportirali do mesta uporabe. Gozo. Natan~nost, ki je do sedaj {e nis‘lebove, ki ravno ali pa v vijugah pre- Dolgoletna vo‘nja po isti sledi naj bi v mo pripisali »divjakom« zgodnjih dob! predajo pokrajino, kjer je ne pokriva podlago izdolbla te ‘lebove. Razlaga se zemlja. Uradno naj bi bili stari tam nekje ponuja kar sama od sebe, saj so nekateNEVERJETNI DATUMI okoli tri tiso~ let; iz bronaste dobe torej, re kolesnice res zelo blizu tem anti~nim Zagonetke se kar vrstijo. Na prvi poko so v povr{inskih kamnolomih lomili kamnolomom. A po premisleku se {e gled nas najbolj zbega par, ki se »po‘ene ve~ razlogov vsiljuje prov zrak« na robu trideset metrov visokih ti tej teoriji. @e sama da~eri, ki navpi~no padajo v morje, zares tacija se pomakne bistpa zajamemo sapo, ko na ju‘nem delu veno nazaj, ~e upo{tevaotoka sledimo kolesnicam, ki izginejo mo, da so nekatere prepod morsko gladino. Potaplja~i vedo kinili, ko so dolbli grobopovedati, da so jih sledili do precej{njih ve, ki so vsaj tiso~ let staglobin. Na prvi pogled ~udno dejstvo porej{i. @e pri tako majhnem premiku nazaj pa stane razumljivo, ~e vemo, da je bilo ve~ tr~imo ob drug problem. kot deset tiso~ let nazaj, takrat, ko je pri ^e naj bi transportna sred- dana{nji Gibraltarski o‘ini {e stala kostva rezala ali drobila ka- penska pregrada, Sredozemsko morje men, bi morala imeti sti~- nekak{no veliko jezero, katerega gladine ploskve iz tr{ega ma- na je bila ob~utno ni‘ja od dana{nje. teriala, kot je les. In kovin Dovolj je trdnih dokazov, da je bila Malbi takrat »{e ne smelo ta v tistih ~asih del celine, {e celo ve~, biti«. Tako nas vsaj u~ijo neprekinjeno kopno je povezovalo Evroknjige. Nekak{na zasilna po in Afriko ter pravzaprav delilo Srere{itev, ki jo ponujajo arhe- dozemlje na dve jezeri. Se strinjajo tudi ologi, je vse prej kot ver- u~enjaki! A ko jim prinesete na dan mijetna. Skalne klade naj bi sel, da so kolesnice morda nastale v vla~ili na dveh poveza- tistem ~asu, poudarijo, da je bila tedaj nih lesenih drogovih, na vendar starej{a kamena doba, ko je bila konca, ki sta drsela po ‘e izdelava pestnjaka in kremenovega tleh, pa naj bi bili pritrjeni strgala pravi podvig; da bi se takrat {li kamniti »drsniki«. Zelo nekak{ne masovne transporte, je vendar lepo so to svojo idejo na- povsem izklju~eno! In pri tem vztrajajo tudi risali, toda ali so jo tudi takrat, ko geologi ugotavljajo, da je hupreizkusili? Verjetno bi musna plast v dolini pod Busket Gardens se testna vo‘nja kaj kla- stara vsaj 60.000 let. In tudi pod njo lahvrno kon~ala. Vsaj {e eno ko najdete te {mentane kolesnice!

Kolesnice vodijo pod 60.000 let staro plastjo humusa pri Busket Gardens.

Ivan Mohori~ vpra{anje ostaja neodgo-

44

KO (Nadaljevanje s 14. strani.) svojo teorijo? Sploh ne. In, nasprotno, ali bi bilo potrebno odmisliti Schochove geolo{ke dokaze samo zato, ker niso v skladu s splo{no sprejetimi predstavami o zgodovini starega Egipta? Ne. Res pa je, da Schochova analiza jasno ka‘e, da bi se morali datiranja sfinge lotiti z novej{imi metodologijami. ^e ni~ drugega, se lahko iz Schochove analize nau~imo, da ima tudi znanost pomanjkljivosti in da tudi tistih predstav, za katere smo prepri~ani, da so resni~ne, ne smemo sprejeti brez razprave.

CIKLI^NOST ZGODOVINE Schoch v svoji knjigi poudarja, da zgodovina ni linearna, temve~ cikli~na, ter da arheolo{ka dedi{~ina ponuja dokaze o vzponu in zatonu civilizacij - ustrezen primer za to je srednji vek. Toda zakaj je ~love{ka zgodovina cikli~na?

Kaj lahko povzro~i rast in propad civilizacij? Vojne? Kuge?

Naravne katastrofe, kot so vulkani, su{e in poplave?

rov), temve~ naj bi vplivali tudi na vzpone in zatone civilizacij. Znanstvenik meni, da temu vpra{anju doslej nismo posve~ali pozornosti, ker smo na ~love{ko zgodovino gledali kot na zgodovino izolirane vrste, na katero zunajzemeljski dogodki nimajo nobenega vpliva.

Schoch meni, da mora znanstveno razmi{ljanje nujno spremljati odprtost pogledov in logika. Prepri~an je, da je konec bronaste dobe nastopil zaradi trkov meteoritov in kometov iz tavridskega meteorskega toka, do katerih je prihajalo v tiso~letnih intervalih. Zaton starega kraljestva v Egiptu, razpad akadskega in rimskega imperija prav tako lahko posredno ali neposredno pripi{emo trkom. Ali so njegove trditve podprte z dokazi? Res je, da so v obdobju 2300 - 1200 let pred na{im {tetjem {tevilne civilizacije do‘ivele izrazite in nepojasnjene padce. Arheolo{ki ostanki ka‘ejo, da so bili ti ~asi zelo nemirni in da je veliko mest zgorelo do tal. Kot raz-

Trki kometov, meteoritov in asteroidov, do katerih je prihajalo v teku zemeljske zgodovine, naj ne bi imeli le velik vpliv na ‘ive organizme (na primer izumrtje dinozavrov), temve~ naj bi vplivali tudi na vzpone in zatone civilizacij.

Schoch meni, da je potrebno odgovor iskati v zvezdah.

Trki kometov, meteoritov in asteroidov, do katerih je prihajalo v teku zemeljske zgodovine, naj ne bi imeli le velik vpliv na ‘ive organizme (na primer izumrtje dinozav-

log za uni~enje najpogosteje navajajo vojne, po Schochovem mnenju pa ta hipoteza ni logi~na, saj se v vojnah ne dogaja, da bi bila cela mesta popolnoma izbrisana z zemeljske povr{ine.

Schochu kritiki oporekajo,

Koliko je v resnici stara?

da so dokazi, ki jih navaja v podporo svoji teoriji, precej {ibki. Knjiga »Ko kamen spregovori« pravi druga~e. Schoch metodi~no analizira dokaze, ne glede na to, koliko so vpra{ljivi. Atlantida se mu zdi resen raziskovalni projekt, zato ponuja logi~ne analize raznih lokacij, kjer naj bi se razvila ta miti~na civilizacija. Primerov se loteva metodi~no in na osnovi dokazov in logi~nih dedukcij temeljito analizira oziroma zavra~a vse razli~ne mo‘nosti. V zvezi z Atlantido je razvil teorijo, da je bila ta civilizacija povezana z magdalensko kulturo ter da je propadla zaradi vojne in vrste~ih se naravnih katastrof. Schoch je eden redkih znanstvenikov, ki so pripravljeni resno analizirati dokaze, kar ne bi mogli re~i o mnogih raziskovalcih, ki stare mite in legende preprosto odpi{ejo kot blebetanje na{ih prednikov. »Stara ljudstva so bila mnogo bolj razvita, kot smo pripravljeni verjeti,« neutrudno ponavlja Schoch.

Vsi, ki ljubiteljsko spremljamo dogajanje na podro~ju

KAMEN SPREGOVORI

arheologije, velikokrat naletimo na ~lanke, ki govorijo o »presenetljivih rezultatih«, »popolnoma nepri~akovanem« ali o »predmetih, ki so mnogo starej{i od predvidenega«.

Morda pa smo mi manj razviti, kot si predstavljamo.

Vedno ve~ dokazov govori v prid tezi, da so se na ameri{ki celini ljudje naseljevali v valovih mnogo prej kot bele‘i uradna zgodovina, morda celo pred 30.000 leti. Verodostojnih dokazov je vse ve~, tako da bodo morali tudi najbolj vztrajni zagovorniki hipoteze Beringovega zemeljskega mostu naposled vre~i pu{ko v koruzo. »Ko kamen spregovori« pripoveduje prav o tem. Po Schochovih besedah se podobno dogaja tudi na nekaterih podro~jih arheologije in geologije. Dokazi o starej{em, modrej{em ~love{tvu {e niso dovolj trdni in popolni. Nesporno pa je, da med preu~evanjem starih civilizacij znanstveniki pogosto tr~ijo na znamenja, ki ka‘ejo, da je civilizacija veliko starej{a, kot smo bili pripravljeni doslej verjeti.

Marsikomu se bodo zdele Schochove teorije preve~ drzne - na primer ta, da so tiso~letni ciklusi meteorskih rojev neposredno povezani z dolo~enimi zgodovinskimi dogodki - vendar pritegne z ustvarjalnim razmi{ljanjem in pripravljenostjo, da razi{~e prav vse vidike nekega problema. Knjiga »Ko kamen spregovori« nam pove veliko novega o na{i preteklosti. ^e jo beremo z odprto glavo, pa se nau~imo tudi marsikaj o znanosti in znanstvenikih.

Ra. Pu.

D

Misteriji 45

Kozmobiolo{ki koledar september - oktober 2002 08.08. ob 21:15 09.08. ob 20:03 11.08.. ob 2038

~et.

8.8.

pet.

9.8.

sob.

10.8.

ned.

11.8.

12.08. ob 03:26

13.08. ob 22:00

15.08. ob 12:12 16.08. ob 01:25 18.08. ob 07:15 19.08. ob 03:24 20.08. ob 15:16

pon.

12.8.

tor.

13.8.

sre.

14.8.

~et.

15.8.

pet.

16.8.

sob.

17.8.

ned.

18.8.

pon.

19.8.

tor.

20.8.

sre.

21.8.

22.8.

pet.

23.8.

23.08. ob 01:11

sob.

24.8.

25.08. ob 12:47

ned.

25.8.

pon.

26.8.

tor.

27.8.

sre.

28.8.

~et.

29.8.

pet.

30.8.

sob.

31.8.

ned.

1.9.

pon.

2.9.

tor.

3.9.

27.08. ob 02:21 28.08.ob 01:31 30.08. ob 13:45 30.08. ob 13:45 01.09. ob 23:14

03.09. ob 21:58 04.09. ob 04:36 06.09. ob06:16 07.09. ob 05:10

sre.

4.9.

~et.

5.9.

pet.

6.9.

sob.

7.9.

07.09. ob 05:10 08.09. ob 05:57 10.09. ob 05:48

12.08. ob 03:26

~et.

23.08. ob 00:29

08.08. ob 21:15

10.09. ob 09:46

07.09. ob 05:10 sob.

7.9.

ned.

8.9.

pon.

9.9.

tor.

10.9.

sre.

11.9.

~et.

12.9.

pet.

13.9.

sob.

14.9.

10.09. ob 09:46

12.09. ob 07:44

15.08. ob 12:12

13.09. ob 20:08 14.09. ob 12:47 16.09. ob 20:54

19.08. ob 03:24

17.09. ob 15:08 19.09. ob 07:18

23.08. ob 00:29

07.09. ob 05:10

tor.

17.9.

sre.

18.9.

19.9.

20.9.

sob.

21.9.

ned.

22.9.

pon.

23.9.

tor.

24.9.

sre.

25.9.

~et.

26.9.

26.09. ob 20:26

pet.

27.9.

29.09. ob 07:01

sob.

28.9.

21.09. ob 15:59

25.09. ob 19:16

ned.

29.9.

pon.

30.9.

tor.

1.10.

sre.

2.10.

~et.

3.10.

03.10. ob 16:52

pet.

4.10.

05.10. ob16:51

sob.

5.10.

ned.

6.10.

29.09. ob 19:03 01.10. ob 13:58

03.09. ob 21:58

16.9.

pet.

24.09. ob 07:54

30.08. ob 13:45

15.9.

pon.

~et.

21.09. ob 19:11

27.08. ob 02:21

ned.

03.10. ob 08:26

06.10. ob 13:18

13.09. ob 20:08

17.09. ob 15:08

21.09. ob 15:59

25.09. ob 19:16

29.09. ob 19:03

03.10. ob 08:26

06.10. ob 13:18

Osnovnipodatkizanaravnona~rtovanjerojstevsozbranivknjigiKozmobiolo{kikoledarinvrevijiNaravaZdravjeavgust1999.

46

Dih zvezd, simbolika in astrolo{ka delitev dragih in okrasnih kamnov Avtor: Tadej Pretnar Fotografije: Miran Udov~ Ilustracije: Dunja Mantel Zalo‘nik: Tadej Pretnar Obseg: 160 strani Format: 17 x 25 cm Trda vezava Cena: 6.800 SIT V Dihu zvezd Tadej Pretnar, ljubitelji mineralov in ezoteri~nega pogleda na njihovo delovanje ga poznajo po njegovi prej{nji knjigi »Minerali, zdravje – duhovnost«, razvr{~a drage in okrasne kamne po son~nih in ascendentnih znamenjih zodiaka.

Knjigo je napisal zato, ker je mnenja, da v trgovinah, kjer prodajajo drago in okrasno kamenje, ne svetujejo dovolj natan~no, kateri kamen je najprimernej{i za posameznega ~loveka; meni, da se preve~krat, glede na nasvete astrologov, ki pa o energijskih vrednosti kamnov ne vedo veliko, opirajo le na barvo kamna. V knjigi Dih zvezd je znani slovenski ezoterik, za katerega pravijo, da je povsem prizemljen in se poklicno ukvarja z gradbenimi investicijami in varstvom pri delu, kamnom, ki so nam najpogosteje dostopni v na{ih trgovinah, dolo~il energijske zakonitosti in nakazal, kako lahko vsakdo najde pravi kamen zase.

Ob poznavanju simbolike, energijskih

lastnosti mineralov in vsega, kar vpliva na to, kateri energijski elementi vladajo posameznim dragim in okrasnim kamnom, je vsakemu zodiakalnemu znamenju to~no dolo~il ustrezni kamen. ^eprav ni astrolog, se je avtor dobro poglobil v astrologijo in ji v knjigi namenil kar nekaj poglavij. Tistim, ki o astrologiji vedo malo ali ni~, odpira pogled na podro~je te starodavne znanosti.

Knjiga nas pou~i, kako na najbolj{i na~in uporabimo drage in okrasne kamne. Natan~no je predstavljenih kar 95 kamnov. Razen geolo{kega opisa, jasne fotografije in kemi~ne oznake je ob vsakem predstavljenem kamnu opisana tradicionalna uporaba kamnov in napotki za njihovo uporabo, ki jo narekujejo najnovej{a spoznanja o delovanju cele vrste dragih in okrasnih kamnov.

Kolo ~asa; [amani starodavne Mehike, njihove misli o ‘ivljenju, smrti in vesolju Avtor: Carlos Castaneda Prevedel: Janez Urh Zalo‘ba: Quatro Obseg: 300 strani Format: 16,5 x 17 cm Trda vezava Cena: 4.490 IT Knjiga je niz citatov, pospremljenih s komentarji, ki jih je avtor ubesedil po dolgoletnih razmi{ljanjih in prijateljevanjih z mehi{kim Indijancem, {amanom iz linije, ki se vle~e dale~ v nedolo~ljivo preteklost. Carlos Castaneda se je dolgo »upiral« {amanovim videnjem, ki so po~asi pronicala v avtorjev svet vsakdanjika in je po~asi korak za korakom spoznaval neko drugo resni~nost, ki ni samo navidezna ali plod kake domi{ljije; prav nasprotno, svet starodavnih {amanov je ravno toliko resni~en in prakti~en kot karkoli drugega.

Izbor vinjet in rekov ter idej po izro~ilu {amanov je zanimivo branje, ki sili v razmi{ljanje. ^eprav imajo {amani svoj spoznavni sistem in svoja gledi{~a, ki jih podpira njihovo zaznavanje utripajo~e energije, ki se prosto pretaka po vesolju, ter imajo zmo‘nost videti ~love{ko bitje kot svetlobno jajce, so njihova v knjigi

zapisana spoznanja tako »uporabna« za vsakdanje razmi{ljanje in potrjevanje ~love{kih spoznanj, kot da se ne bi opirali na energijska dejstva. Morda so prav zaradi tega {e bolj globoka in tudi v dana{njem ~asu povsem oprijemljive razlage vesolja, ‘ivljenja in smrti, o kateri je denimo v knjigi zapisano: »Najhuje, kar nas lahko doleti, je smrt, in ker je to ‘e tako ali tako na{a nespremenljiva usoda, smo svobodni.

Tisti, ki izgubi vse, se nima ve~ ~esa bati.

Zvezdni miti in legende Avtorja: Marijan in Stana Prosen Izdala: Zalo‘ni{tvo Jutro in Zalo‘ba Branko Obseg: 120 strani Format: 17 x 23 cm Trda vezava Cena: 3.855 SIT Pogled v temno ‘ametno nebo, posejano z raznobarvnimi briljanti, kakor lepoto

Najbolj iskane knjige v trgovimi Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Nove knjige 1.

Knjiga svete magije Abraham Ben Simeon

2.

Astronumerologija Zorica Cvetkovi}

3.

Potovanje du{ dr. Michael Newton

4.

Igra `ivljenja in kako jo igrati Florence Scovel Shinn

5.

Prikrita zgodovina ~love{ke rase, Michael Cremo in Richard L. Thompson

6.

Psihi~ni trening jogijev @ivorad Mihajlovi} Slavinski

7.

Telo kli~e po vodi dr. F. Batmanghelidj

8.

Jabol~ni kis T. in A. Angerer

9.

Kuhinja Zlatega polja - od polente do kuskusa M. Pozderec

10.

Kako odkrijete va{a prej{nja `ivljenja dr. Tom J. Chalko

Misteriji 47

NOVE

KJIGE

no~nega neba opisujeta avtorja v uvodu v knjigo Zvezdni miti in legende, nam buri domi{ljijo, ko zremo v jasno nebo in premi{ljujemo, kaj je tam zgoraj. So res bogovi, druga bitja, kak{na oblika ‘ivljenja … Pri tem nikoli nismo sami, v nebo vedno zre na tiso~e in tiso~e zaljubljenih parov in posameznikov, pa tudi poklicnih opazovalcev neba. Nebo nikdar ne pove svoje dokon~ne zgodbe, ~eprav so vanj zrli ‘e pred mnogimi tiso~letji in ob tem spro{~ali svojo domi{ljijo, ki se je spremenila v ve~ne legende. Skupine zvezd so dobivale svoja imena, ki {e danes veljajo po vsem civiliziranem svetu.

Tako zremo na nebu v Andromedo, Bika, Delfina, Laboda, Liro, Malega medveda, Voznika, Zajca, @irafo …

Kako in zakaj so nastala imena, ki so ve~inoma gr{kega, pa tudi kr{~anskega izvora, na slikovit na~in, seveda na podlagi ve~nih legend, pripoveduje knjiga. Ve~ kot {tirideset zgodb v knjigi pripoveduje o imenih in podobah na nebu ter njihovem nastanku. Zgodbe dopolnjujejo mitske slike iz Hevelovega zvezdnega atlasa, ob vsaki legendi oziroma opisu ozvezdja pa je tudi podatek, kdaj je mogo~e opisano skupino zvezd opazovati s slovenskih tal.

Knjiga bo pri{la prav vsakemu izobra‘encu, saj mu ne {iri le pogleda na lepote no~i, marve~ ga z zgodbami, ki se nana{ajo na posamezna ozvezdja, popelje v kraljestvo gr{ke mitologije, med prepire in naslade bogov, ki imajo povsem dana{nje ~love{ke navade, stare vsaj toliko, kolikor ~asa ~lovek zre v no~no, z briljanti posejano temo.

Kako re~i ne brez ob~utka krivde Avtorici: Pattie Breitman in Connie Hatch Prevedla: Darja Kaltnekar Zalo‘ba: Mladinska knjiga Obseg: 244 strani Format: 16,5 x 24,5 cm Trda vezava Cena: 5.900 SIT Ne. Ja, to besedico je v~asih te‘ko izre~i, ~eprav nam lahko zato ‘ivljenje te~e tako, kot sami no~emo. ^e bi znali ob pravem ~asu in na pravi na~in izre~i to kratko besedico, bi si lahko polep{ali ‘ivljenje. Tako menita avtorici, ki sta pripravili knjigo Kako

48

Nenavadna do`ivetja No~ni obisk

re~i ne brez ob~utka krivde in v njej navedli celo vrsto koristnih nasvetov, ki nam pridejo prav, da se nau~imo re~i ne brez ob~utka krivde in si prihranimo ve~ ~asa in mo~i za stvari, ki jih radi po~nemo. Besedico ne se nau~imo uporabljati kot nepogre{ljivo orodje, s katerim si prihranimo dragocen ~as in energijo za tisto, kar nam veliko pomeni.

Knjiga je napisana razumljivo, razdeljena je na osem smiselnih poglavij, da se v njej hitro znajdete in se lotite najbolj pere~ega podro~ja. V njej je natanko opisano in s primeri podkrepljeno, kako se obvarujete vsiljivih prijateljev in sorodnikov, ne‘elenih vabil, zmenkov in ljubezenskih zvez, pro{enj za denar od prijateljev, sorodnikov in bera~ev, pretiranih zahtev nadrejenih v slu‘bi, ljudi, ki preve~krat prosijo za uslugo, reklamnih letakov, zoprnih telefonskih klicev, znancev, ki vam ho~ejo kaj prodati, prezahtevnih ljudi in {e marsi~esa drugega.

Po knjigi bodo posegli vsi tisti, ki jim ‘ivljenje hote ali nehote usmerjajo ali vsaj posku{ajo uravnavati drugi, prijatelji ali sorodniki, v~asih le vsiljivi znanci. Ljudje, ki so knjigo prebrali, so avtoricama hvale‘ni in pravijo: »Odkar sem se nau~il zavrniti nekatere pro{nje, lahko z gotovostjo trdim, da sem veliko bolj dostopen, u~inkovit, so~uten, odlo~en in radodaren do ljudi in organizacij, katerih dejavnost se mi zdi potrebna in smiselna. Odkar znam re~i ne, ‘ivim lep{e, pa tudi ljudje v moji okolici imajo od tega le koristi.«

Naj z vami podelim zgodbo, del~ek moje preteklosti, za katero skoraj nih~e ne ve. Ve~ let se mi je dogajalo, da me je zve~er, ko sem legla k po~itku – ne glede na to, kako naporen je bil dan za mano – vedno bilo strah, da se bo v moji sobi pojavil nekdo iz moje preteklosti, nekdo od tistih, ki so ‘e umrli. Zaspala sem lahko le tako, da sem le‘e zrla v okno in dejansko ~akala, kdaj se bo kdo poja-

vil, vendar gosta nisem pri~akala. Vedno sem se spra{evala, zakaj bi pri{li ravno k meni, saj nisem nikoli nikomur storila ni~ ‘alega in nikoli nisem ni~esar prosila od mrtvih, ~eprav sem jih velikokrat obiskala s sve~o in cvetjem na pokopali{~u.

Tokrat pa se je le nekaj pripetilo. Zve~er sem kot ponavadi legla v posteljo.

Dan, ki je bil za menoj, ni bil ni~ posebnega, zgodilo se ni ni~ neobi~ajnega … sicer bi si dan in dogodke {e kako zapomnila. Nekje

NENAVADNA

DO ` IVETJA

sredi no~i - nisem niti pogledala na uro, saj za to nisem imela ~asa in me takrat tudi ni zanimalo - bila je {e vedno trda tema, ko sem se prebudila, s hrbtom obrnjena proti oknu, kamor sem se vsak ve~er ozirala. Na rami sem za~utila roko. Dotik je bil topel, a tudi mo~an. Iz‘areval je nekak{no energijo … Bilo je kot takrat, ko si zaljubljen in se te ljubljena oseba prvi~ dotakne. ^uti{ tiso~ mravljincev. Ni me bilo strah.

Takrat nisem razmi{ljala o ni~emer. Obrnila sem glavo, in dotik je popustil.

Med posteljo in oknom, vmes je pribli‘no dva metra, sem zagledala osebo.

Osebo? Ne vem. Bila je pojava, svetle~a bela pojava, podobna materi Bo‘ji, ok-

rog nje pa svetloba. Takrat sem se zavedla, po~akaj, to se resni~Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. no dogaja, budOpi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e na sem! Ni me sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano bilo strah. ^utiti po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. je bilo neko spoHonorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. kojnost, ki je ne znam opisati z besedami, vendar je bilo sem spomnila nobene misprijetno. Vem, da se nisva li, ni~esar. Vsepovsod sem ni~esar pogovarjali, bil je le preverjala, ~e se je pono~i tok misli, a se ne spomnim, kaj neobi~ajnega pripetilo, kak{ne so bile. Ko sem za ~e je obletnica smrti katere trenutek zaprla o~i, bil je le meni znane osebe. Ni~.

Nekaj pa vseeno. To se del~ek sekunde, je pojava izginila. Le na rami sem {e je zgodilo, nisem sanjala. vedno ~utila njen dotik. Za- In tudi danes, ko zve~er lespala sem v miru. Zjutraj ‘em k po~itku, me ni strah, sem se zbudila spo~ita, raz- ni tistega neprijetnega obmi{ljala sem samo o no~- ~utka pred neznanim. Le nem obisku. Da, nisem sa- mir in ti{ina.

Polonca njala. Vendar se zjutraj ni-

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 90 PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Zora Kastelic, Slakova 30, 8210 Trebnje.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Brane Gabrovec, Ul. 6. junija 19, 1295 Ivan~na Gorica.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Zala Ro‘ej, Ob Suhi 41d, 2390 Ravne na Koro{kem, Jure Egeli~, Grampov~anova 29, 1125 Ljubljana-Vi~, Darinka Omahen, Koro{ka 2a, 1000 Ljubljana.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 90: VODORAVNO: Stapelija, Miro Cerar, ulan, NASA, ^B, Teo, NK, skupinsko, zveri, stava, dve, grlo, rit, Rita, nereide, vajenka, Benn, aga, dota, Erot, gonja~, terasa, Anja, akant, TT, Jens, Oka, Mara‘, Erna, pram, omak, lakaj, Iliri, porotnik, Valvasor, Sas, ovca, sklenina NAGRADNI POJMI: SKUPINSKO ZVIJANJE @LIC, JASNOVIDNOST, MARS

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. septembra 2002 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 91 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (91) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Vr~ za dobro vodo Zmanj{uje Vr~ zmanj{uje genotoksi~nost vode. gentoksi~nost vode.

V kombinaciji z modrim, zelenim ali rde~im kozarcem je izbolj{anje vode {e ve~je.

Naprodaj v vseh trgovinah, ki prodajajo informirane kozarce. Delovanje je testirano z biolo{kim testom Allium test.

Cena: 11.500 SIT* * Za naro~nike revije Zdravje in Misteriji stane vr~ za dobro vodo v trgovini Aurea v BTC v Ljubljani 9.000 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

On ni mogel naro~iti revije Misteriji Vi to lahko storite Pokli~ite 01/231 93 60